PREJELI SMO PISMO                     .  ~
Ob odkritju plošče v Robu in še kje
15. avgusta se je po maši v Robu sestala skupina borcev tega kraja, da bi se pogovorili o dogajanjih, ki spremljajo odkrivanje spominskih plošč tako imeno-vanim »žrtvam komunističnega nasilja«. Takšna spo-minska plošča je bila nedavno odkrivata tudi v Robu. Udeleženci razprave so v zvezi s tem sprejeli nasled-nja stališča in mnenja. Načelno udeleženci NOB ni-mamo ničesar proti obeleževanju grobov in spomina na žrtve zadnje vojne, ne moremo pa se strinjati z dogajanji in dejavnostmi, ki spremljajo ta odkritja. Tako je na Robu, kjer je nedavno odkrita plošča z imeni 73 žrtvam, govornik ocenjeval NOB kot zločmsko, žrtve s plošče pa kot borce za domovino. Po našem spominu je bilo od vpisanih na plošči 7 likvidiranih med vojno zaradi sodelovanja z okupa-torjem in 13 padlih med vojno kot pripadnikov bele garde in domobrancev. Govornik iz vodsta Nove slovenske zaveze je ob tej priliki trdil, da so v NOB sodelovali le posamezniki, velika večina prebivalcev Slovenije pa, da se je borila proti NOB. V resnici pa je bilo domobranstvo organizirano le v tako imenova-ni ljubljanski pokrajini in proti koncu vojne deloma na Gorenjskem.
Udeleženci razprave so v zvezi s tem sprejeli na-slednja stališča in mnenja.
Razpravljalci smo na sestanku kot argument, na kateri strani je bila večina prebivalstva, navajali tudi dejstvo, da je v fari Rob padlo 29 pripadnikov NOB, ustreljenih je bilo 50 talcev, da je med stotinjo inter-niranih umrlo 29 faranov v taboriščih, da je okupator v fari požgal 52 hiš in še toliko gospodarskih poslopij. Ali je bil med temi žrtvami sploh kakšen komunist? Večina teh žrtev je padla zaradi izdaje in sodelovanje bele garde in domobrancev z okupatorjem? In da bi
bila mera polna, je bila prav v času odkrivanja spo-minske plošče v Kotu pri Robu razbita plošča 12 talcem, ki so jih na tem mestu leta 1942 ustrelili Italijani. Vsi so bili pošteni delavci in verni farani. Že prej pa so bila poškodovana in oskrunjena tri spomin-ska obeležja: na Velikem Osolniku, na pokopališču in v Lazah. Kdo je razbija, če ne prav tisti, ki ob odkritju spominskih plošč »žrtvam komunističnega nasilja« pljujejo na NOB. Kdo se torej obnaša van-dalsko in v nasprotju s krščansko etiko? Kje je pri-pravljenost na spravo, je je krščanska morala, govor-niki ob odkrivanju govorijo neresnico, potvarjajo zgodovino ter sejejo sovraštvo in maščevalnost. Na spominsko ploščo v Iški vasi, so na primer napisali kot »žrtev komunizma« tudi ime Antona Ruperta, ki so ga ubili domobranci sami in pa ime Antona Kova-čiča, ki je bil pripadnik NOB in ki so ga partizani sami obsodili na smrt zaradi uboja nedolžnega kra-jana.
Udeleženci NOB smo z izjavo Republiškega odbo-ra ZZB NOB Slovenije o spravi iz leta 1990 javno povedali, da so med vojno bile tudi posamezne ne-pravilnosti, nepotrebne ali neutemeljene likvidacije ter smo se za njih opravičili. Povojne likvidacije domobrancev brez sodnih odločb, pa obsojamo tudi borci, sicer pa se je to dogajalo po vojni in to ni del NOB. To pa tudi ne menja osnovne značilnosti NOB tj. borbe proti okupatorju za svobodo slovenskega naroda, v sklopu velike zavezniške koalicije.
Druga stran pa ni nikoli priznala napake, ki so jo napravili s tem, da so sodelovali z okupatorjem, še najmanj pa zločinov, ki so jo zagrešili nad slovenskim narodom. Prav nasprotno, vse pogosteje se prav ob odkrivanju spominskih plošč tako imenovanim »žr-tvam komunizma« trdi, da je bilo sodelovanje z oku-patorjem pravilno, da ni razloga, zaradi katerega bi se za to opravičevali. Kaj pa svetovna javnost? Pred-vsem pa jim je malo mar kaj misli in kako ocenjuje kolaboracijo z nacifašizmom med drugo svetovno vojno demokratični zahod, čeprav se v vsem drugem tako radi primerjajo z njim.
Na tak način ne bo nikoli prišlo do sprave, pa ne po krivdi udeležencev NOB.
ALOJZ ŠKUFCA