— 127—
Dopisi.
Iz Dunaja 9>apr. — Naj vam razodenem, drage „Novice"7 kako me je v srce zabolelo in kako sem se začudil „Glasniku", ki mu je sicer vrednik rahločutna slovenska duša, beroč v njem Stritarjev zarobljen*) nalet na zasluženo slavo našega Koseškega. Moj namen ni tukaj obširno pobijati, kar je rečeno v glasniku", temuč hotel sem le opomniti slovenstvo in sposobnejše mu, nego sem jaz, zastopnike, da smo častitljivemu pevcu dolžni satisfakcijo za to njegovemu imenu storjeno nagrdo. Samo nekoliko besedic naj spregovorim na to stran.
¦v
Ce se z „Novicami" začenja posebna doba v slovenskem slovstvu, in ta zasluga se jim priznava povsod — izvzemši morda tabor naših knownothingov — dolžne so pa „Novice" same po lepem delu svojo utrdbo v narodu in svoj uspeh ravno Koseškemu, in kdor je takrat že prebiral „Novice", ta bo vedel, kako čislani,
*) Vide: „bobova slama"; ,jajce je mehko kuhano"; „pohlev-nost Koseškega vzeta za protest zoper dajano mu ime pesnika" itd.
kako težko pričakovani, in kadar jih dolgo ni bilo, težko pogrešani so bili plodi Veselove muze — kako so nas, starejše in mlajše, stresali in vnemali, navduševali, elek-trisovali. Ne priznati tega, bilo bi grešno in krivično. Kaj more pesniku umetniku biti bolj a izkaznica te lastnosti nego applausus populi? in da je Koseškemu občinstvo ploskalo, to jest tudi faktum. Drzno je torej v oči toliko živili prič, kterim so Veselove poezije od začetka znane, ki čutijo neki poseben, njim lasten ritem in neko predobivno miloglasje v istih, ter pomnijo, kako je njega dni vse strmelo veselja, ko je Koseški prvič v svojih heksametrih pokazal, čemu je kos zaničevana slovenščina (v takih heksametrih, kteri so bili še Prešerna izklicali na poskusni bor) — drzno je, pravim, in predrzno odrekati mu božjega pesništva dar!
In če Stritar našega pesnika po eni strani vendar le primerja s Klopfstockom in Vossom, vprašal bi ga: so li kdaj Nemci ta svoja imenitna rojaka venčali z bobovico ?
Nič manj napačno ni, kar Stritar zaničljivo govori o izvirnih delih Koseškega, da se namreč „prebero v času, kar ga je treba, da se jajce v mehko skuha." Ce bi se naši „Matici" podala ter bi zbrala in spravila na beli dan vse njegove umotvore, pokazalo bi se, da tudi ta oponašek ima piškavo stalo. Najčudneje pa mi je to, da je Stritar Koseškega pesmi vrgel pod klop, kakor trdi, ne vzemši v račun, kar jim filologi sitneži očitajo, in vendar se jim druzega nič po pravici ne more očitati neg ravno s slovniškega stališča kje kteri izraz (na pr. vrni na, Maz. str. 50) ali oblik slovnici manj primeren, ki pa skladnega učinka in uspeha cele pesmi ne podira.
Ako je Stritar bral, kakor pravi, „prve pesnike vseh evropejskih literatur", bral je gotovo tudi Byronovo poezijo „Mazepa" v originalu ter mora vedeti, kako velikanska naloga je, hoteti metrično posloveniti jo. (Čehi imajo nekaj Byronovih del prestavljenih, nad Ma-zepo pa se še niso upali, in lahko je, da se izmed vseh slovanskih jezikov edina slovenščina ponaša s tem prevodom.) Koliko misli je tu stisnjenih v en odstavek, ker so besede malo ne vse same enozložnice! Naj poskusi Stritar posloveniti en sam tak odstavek, in razumel bode koj, zakaj Koseški ljubi kratke besede, kjer le more ktero dobro najti, ter piše: množ (Murko), rah (Murko), v a da (Murko). Murko tedaj je že dal tem besedam domovinski list, po Stritarji pa bi si jih bil Koseški za svojo potrebo sam pristrojil s tem, da je eni „rep odstrigel, drugi glavo odsekal"!!
Pa če bi, — česar jaz vendar počez ne trdim — to poslednje delo (Mazepa) tudi ne doseglo v vsem cene poprejšnjih, komu ste neznani doba Koseškega in pa nevarna bolezen, ktero je srečno premagal, ko smo se že bali, da nam bo na veke obmolknil? In ni li siro-vost, ni li barbarstvo, ne bom rekel, ne veseliti se, da se je zopet oglasil, ampak odtod krhati mu že davno zadobljeno pesniško veljavo?
Iz vsega Stritarjevega sestavka hoče na dan neka zamera vredništvu „Novic" in drugim, ki so pisali o poezijah Koseskovih, kakor bi Prešerna ne umeli ceniti po vrednosti. Je li pa kaj resnice v tem? Meni se zdi, da nič. Niso li „Novice" vselej z največim ponosom jemale in razglase vale, karkoli je ta slavni rojak le napisal za-nje? Ni li njih vrednik z velikim veseljem hitel priobčiti v „Koledarčku" (1852) kos Prešernovega prevoda mnogo ložje Parizine od istega angležkega mojstra, kteri — da-si nedolikan — dopušča vendar ob enem tudi neko primerjavo s Koseškega Mazepo?
Zares nisem še videl takega, kteri bi Prešernu jemal lovorov venec. Toda je li kdo smrtnih kriv, da nimamo več Prešernov? Kdo more kaj za to, da na pr»
------    128-----
soneti v „Glasniku" zapeti solneu in mesecu, soneti o „Poetov m'javkanji" niso Prešernovi, da nimajo pesniškega vzleta, ali da jim manjka divne ubranosti, s ktero se odlikujejo pesmi Koseškega?
Zameri vsi Stritarju nedostojne besede o Koseškem pa ne bom jaz niti bode kdo drug njemu odrekal spretnega peresa. Naj dela, — saj je prostora dovolj in dela preobilo! Nikdo mu ni in ne bode mogel braniti pristopa k pisateljski ^bratovščini"; piše naj, če ga mika, tudi kritiko, al temeljito, pa pravično in nosečo pečat blagodušja in plemenitosti na sebi!
Cigale.
Iz Dunaja.   (Nekoliko vprašanj »Primorcu.") —
„Primorec" od 5. dne t. m. piše  od  besede  do besede tako-le:  „ Gospod  državni poslanec Luka Svetec toži v „Novieah", da se k §. 19. njegovo ime i nekoliko!! pristavlja  v  slovenskih  časnikih i pravi,   da nej   on tega §. naredil." —  Ali  ker jaz   v  predzadnjih   „Novicah" (1. dne t. m.), ko sem o tej reči pisal, nisem niti tožil niti rekel,  da nisem jaz tega §. naredil,  ampak samo, da ne razumem, kaj pristavljanje mojega imena pomeni, zato se drznem „Primorcau vprašati:   kedaj je  on besede, ki mi jih^podtika, v „Novicah" bral? Nadalje piše „Primorec": „Če se Luki zdi ta §. hvalevreden, imamo ga mi (kdo?)   samo  za  vabo in puhlo  liberalno frazo, ktera nobenega Slovenca ne osreči. Naj mi dovoli Primorec"   tudi  k tem  njegovim   besedam nekoliko vprašanj.   Prvo:   Ako §. 19. ni trdna,   za vsacega vezalna postava, ampak le „puhla fraza", kako more „Primorec" od koga,  posebno od naših nasprotnikov zahtevati, da bi ga spoštovali? Drugo: Ako so ustavne naše postave le fraze, čemu se „Primorec" toliko jezi nad državnimi poslanci,   da ne ve,   kako  bi jim več grdih imen nametal, in da jih z osli, judeži, izdajalci itd. pita, kakor bi mu bili  taki naslovi vsakdanji  kruh?    Meni vsaj ni znano po  zgodovini,   da bi  bil  kdo  kedaj domovino z frazami izdal.    Tretje:  Ako  „Primorec"  po  eni  strani tožbe prinaša,  da se  §. 19. ne spolnjuje,   po drugi strani pa trdi, da ta §. ni za nič, daje puhla fraza, ter s tem ljudi  odgovarja,   da  bi  se  svoje^ pravice ne posluževali, prašam: kaka je ta logika?    Četrto:  Ker je „Primorec"   tako možko   zasedel   konja  velike politike,  on gotovo ve iz zgodovine,   da se je to že neke-krati na svetu pripetilo, da se ustavne postave, pa tudi cele ustave, niso spolno vale.  Tako se je godilo na An-gležkem, na Francozkem, in če hočemo tudi bliže nas, na Ogerskem.   Ali so pa Angleži, Francozi, Ogri rekli, da ustava in ustavne postave, ker jih vladarji, ministri in uradniki niso  spolnovali,   niso za nič?    Ali so ljudi odgovarjali od svojih pravic in jim kričali, da so to le puhle fraze?    In ali bi bili ti narodi po ti poti, kakor
i#o „Primorec" hodi, in s to taktiko, ktere se on služi, :edaj v djanje spravili svoje pravice, ki so bile s prva, in po tem še nekolikokrat tudi le na papirji? Naposled pravi „Primorec": „Kdo ima prav, to pričajo vsakdanje krivice, ktere se god6 slovenskemu jeziku, vzlasti od tega časa, kar se je rodil ta imenitni §. To Luka dobro ve, in greh bi bilo, ako bi mu hoteli dokazovati." Če prav razumem, hoče „Primorec" s tem reči, da se slovenskemu jeziku zdaj, kar imamo ta §., veče krivice gode, nego pred. Moram reči, da tega ne vem; to mi je čisto novo. To sicer vem, da je po večem še vse pri starem; da se le malo malo na bolje obrača; ali da bi slabeje bilo odpred, tega še nisem od nikodar slišal, ko zdaj od „Primorca." Zato ga poživljam, naj to le brez strahu dokaže; ne bom mu v greh, temveč v zasluženje pisal, in v svesti sem si, da bodo slovenski državni poslanci zavolj teh novih krivic, ako se potrdijo, in so po vladi storjene, precej ministre interpe-lovali. — Zdaj imam pa še eno vprašanje.   ?,Primorec"
nam je državnim poslancem kakor že pred nekolikokrat, tako spet v tem listu očital, da smo slovansko solidarnost razdrli. Dokazal sicer ni, zakaj; niti ni povedal, kako se imamo vesti, da bi v politiki bili soli-i darni. Ali to, kar on trdi, sem jaz v „Novicah" že zdavnej ovrgel. Zakaj se „Primorec" na moje razloge , ni oziral, ampak je mimo njih šel, kakor da bi jih ne bilo? On sicer pravi, da moj zagovor drugi pot dene na rešeto; ali zakaj je zdaj o njem molčal, ko je to theso obdelaval; zakaj ga ni zdaj razložil svojim bralcem, ko nas je sodil, in tudi obsodil, ter nas za nevredne izrekel zaupanja slovenskega naroda. Tukaj, pred obsodbo, je bilo po moji misli čas in mesto, poslušati naš zagovor. Ali bodi si to, kakor že hoče, le to prosim „Priinorca", kedar bo imel z menoj opraviti, naj na tanko bere moje besede, ne da bi mi spet kaj poteknil, kar nisemvniti mislil, niti rekel. Svetec. Iz doljnjega Štajarja. zz: 6. dan t. m. je bila v SI oven jem Gradcu volitev deželnega poslanca. V čisto slovenskem kraji je bil izvoljen Prus in protestant dr. Oskar Schmidt, c. k. profesor vseučilišča graškega, priporočan po vitezu Jerneju Carneri-u, kteri prapor nemške kulture visoko nosi po — slovenski štajarski zemlji.*) Dobil je 21 glasov več (113) kakor c. k. okrajni predstojnik Globočnik (92), kterega je vlada želela in za kterega so tudi Slovenci glasovali, ali zato, ker si ga res mislijo pravega zastopnika ali pa, ker si niso upali zmagati z drugim. Volilci iz Slo-venjega Gradca in Šoštanja mislijo zarad nekih napak volilnega cenzusa v 3 krajih podreti to volitev.
Iz Narina v košanski fari 8. aprila. V-č. — Prišla je vesela spomlad; od prvega aprila so dnevi tako topli kakor poleti. Sadno drevje že je cvetne popke pognalo, in če gorki dnevi tako napredujejo, bo v malo dneh že cvelo. — Naj še omenim neke nam Slovencem prečudne stvari. Listi, ki jih že nekaj časa dobivamo iz cesarskih pisarnic, so na eni strani slovensko, na drugi nemško natisnjeni. Marsikdo, vidivši ta-košen list, se na prvi hip zaveseli; al ko ga v roke vzame, vendar nič ne ve; kajti le na nemški strani je pripisano, kar gosposka hoče reči; slovenska stran je prazna. Vprašam celi svet: ali taki listi niso prav očitni tožniki, da uradnije, ki tako delajo, nočejo biti pravične ravnopravnosti Slovencev. Taki listi pa tudi pričujejo, da se prav po nepotrebnem denar trosi; čemu neki še slovenski tisk, če se rabi le nemška stran? Bog pomagaj!
Postojna 13. aprila. — Ker so nam ravnokar došla po c. k. deželni vladi potrjena pravila, je začasni odbor sklenil sklicati občni zbor na belo nedeljo 19. dan t. m. Vljudno se vabijo tedaj vgi, ki hočejo pristopiti postojnski čitalnici kot udje, da naj se zbero na ta dan popoldne ob 5. uri v gostilnici „pri zlatem križu."
Začasni odbor. Iz Gorenskega. — V Selcih je 9. dne t. m. po dolgi bolehnosti umrl ondotni učenik gosp. Andrej S tam car. Bil je rajni med učitelji ljubljanske škofije eden prvih sadjerejcev, ves vnet za to lepo in koristno vednost, toraj tudi od c. k. kranjske kmetijske družbe z sreberno svetinjo odlikovan. Priporočamo ga v blagi spomin vsem prijatlom in znancem!
R. Podratitovski. Iz Ljubljane. (Duhovščina in ljudske šole na Kranjskem.) Da-si tudi so „Novice" pri vsaki priliki iz lastnega prepričanja poudarjale, da gre naši duhovščini naj-veča čast in hvala ozir povzdige naših ljudskih šol, vendar si ne morejo kaj, da ne bi zopet zdaj, ko libe-
*) „Laibachericau glorijo poje t ej volitvi in vkljub „der schwar-zen Partei" želi tudi našim kmetom tak ,,gesunden Sinn!u Na zdravje „Laib.u!                                                                      Vred.
------    129   ------
ralci s puhlimi frazami in brez vednosti krajnih razmer pobijajo zasluge duhovstva o ljudskih šolah, povzdignile glas v tem oziru.    Povod v  to nam daje razglas c. kr. deželne  vlade  od  28. marca t. 1. št. 112.,   kteri poleg pohvale družim  duhovnom in svetnim gospodom očitno pohvalo izreka 19 duhovnikom, ki so lani iz lastne gorečnosti do ljudske omike čisto sami brez druzega učitelja oskrbovali šolo v krajih, kjer zarad revščine faranov  dosedaj   ni bilo moč ustanoviti  rednih šol.    Naj tudi tisti bralci „Novic",   kterim vladni  oglas ne pride v roke, jzved6 imena teh djanskih rodoljubov. Ti gospodje so: Štef. Prijatelj, župnik pri sv. Katerini, Anton Umek,  župnik   pri  sv. Lambertu,   Jan. Kapus, župnik   v Pečah,   Sim.  Kosmač,   župnik   na  sv. Gori, Mat. Markovič, duhovnik v pokoji pri sv. Križu, Maks. Rumpler,  župnik v Lipoglavi,   Mart. Gros, kaplan pri sv. Lovrencu  na Temenici,  Jan. Škofic,   župnik v Su-horji, Jern. Dolžan, župnik v Radovici, Prim. Klemenec, ekspozit na Gori, Jož. Lavrič, župnik v Zaplani,^Nace Okorn,  župnik v Podiipi, Fr. Povše, župnik v Črnem vrhu, Balt. Bartol, župnik pri sv. Joštu, Jan. Zagorjan, kaplan v Rovtah,  Jan. Grm in  Andr. Pogorelec,   kaplana   v  spodnji Idriji,  Jan.  Podgoršek,   ekspozit  na Ubelskem, Mat. Erjavec, kaplan v Podkraji.    Kakor to očitno pripoznanje  zaslug gotovo  veseli  vsakega rodoljuba, vendar bo njegovo veselje še veče,  ako mu povemo,  da je  na Kranjskem 52 takih šol za silo,   v kterih naša  častita duhovščina prostovoljno žrtvuje mnogo časa in truda.    Ako se skrb za ljudske šole po novi postavi utegne vzeti duhovščini, prestale bojo vse te šole in mladina  celih okrajev,   ki  niso v stanu šolskega poslopja zidati in učitelja plačevati,   bode ostala brez šolskega poduka.   Morebiti pa, ako šolsko postavo potrdi cesar,  bojo grof Anton Auersperg,   dr. Klun in drugi zagovorniki ločitve ljudskih šol^ od cerkve svojo denarnico odprli in tem   revnim krajem šolo oskrbeli? Saj bomo videli!
—   Le en glas gre po mestu, da zopet letos je bilo velikega tedna petje v naši stolni cerkvi izvrstno. Lepa hvala toraj našim častitim bogoslovcem, ki so s svojim petjem v obiskovalcih stolne cerkve vnemali najbožna čutila tega resnega časa. Še posebna hvala pa gre voditelju pevcev gosp. Jan. Golobu, cegar krasni bas, in primistu gosp. Jak. Aljašu, čegar izvrstni tenor sta se v lepo vbranem petji odlikovala.
—  Gosp. vitez dr. Miklošič je Matici podaril 19 zvezkov svojih knjig in gosp. prof. Sembera svojo knjigo „Zapadni Slovane/*   Slava jima!
—  Gosp. dr. To man, ki je čez Pest, kjer je imel pri Njih Veličanstvu audiencijo, prišel za nekoliko dni v Ljubljano, je sklical danes popoldne odbor za be-lasko-lj ubljansko železnico, da mu naznani sedanji stan te za našo deželo prevažne zadeve.
—  Od c. k. ministerstva pravosodja je prišlo vprašanje v Ljubljano: ali ni tukaj poslopja, ktero bi bilo zajetnišnico pripravno in sicer za 400 hudodelcev. - Ker tudi v druži h deželah ministerstvo išče novih jetnišnic, je to žalostno znamenje socijalnih avstrijskih razmer.
—  Zbornica kupčijska je volila včeraj predsednika in podpredsednika; predsednik je bil izvoljen gosp. V. C. Zupan, podpredsednik pa gosp. Janez Horak; oba enoglasno.
—  Društvo izobraževalno za tiskarje je v izrednem velikem zboru izvolilo za predsednika gosp. Jož. Blaznika.
—  Že v zadnjem listu smo naznanili, da je prišel na svitlo drugi zvezek ,7L^avjanskega juga", kterega izdaja in vredujev Karlovcu g. Klarič. Vrlo se vvrstuje ta zvezek prvemu, ker donaša nam mnogo zabavno-pod-
učnega na 5 polah. Iz obsežka navajamo tu sledeče : Pesmico s podobama cesarja Maksimilijana in cesarice Charlote. Kmet, roman po L. Miihlbachovi. Zivotopis Nikole L, kneza in gospodarja Črnegore in Brda, s podobo. Zivotopis dr. F ran j a Rački-a, predsednika jugosiavjanske akademije, s podobo. Lah-koumna Emica ali mladost-norost, izvirna vesela igra v 2 činih. Zivotopis dr. L. To man a, s podobo. Iz povestnice; Ljudevit župan posavskih Hrvatov napravi zvezo s Slovenci proti Frankom, s sliko. Srbske noše s slikami in popisom. Razgled po Jugoslavj anskem s slikami mesta Zagreba, stolne cerkve in Jelačičevega trga v Zagrebu in grada Jurjevac poleg Zagreba.
—  Slavna čitalnica 1 j u t o m e r s k a na Stajarskem je gosp. dr. Jan. Bleiweisa izvolila za častnega uda svojega in mu poslala krasno diplomo.
—   V pisarnici kmetijske družbe se dobiva seme svilnihčrvičev po 1 gold. 50 kr. lot. Zagotovilo se jej je, da je prav zdravo seme.
— (Cholera morbus in pa „Laibacherčin" podlistkar'). Kdor morebiti misli, da ni več kolere pri nas, naj le pogleda podlistek (feuilleton) sobotne „Laibacherice", pa bo videl na dveh stran6h eklatantno krizo te bolezni. Mi, ktere „Laibacherica" meče med „ultramon-tance", imamo še toliko kristijanske ljubezni v sebi, da se nam je, opazivšim one kritične ekskremente, podlist-kar res v srce smilil, da je toliko trpel, predno je nastopila ona sobotna kriza; od druge strani pa smo občudovali močno natoro podiistkarjevo, da ga pri toliko silnih simptomih „des solange fallen gelassenen Fadens" kakor sam pravi, nismo danes že našli v „Todtenzet-tel-nu." Pa res tudi ni čuda, da je podlistkarju tako grozno hudo bilo, ako pomislimo, da njegovi kandi-datje za kupčijsko zbornico, ktere je do zadnje ure deželi tak milo ponujal, so mu vsi nespečani na srcu obležali, — da ,,gemeinderath", kterega je vendar tako vroče nagovarjal za adreso zoper konkordat, ga ni poslušal, — da „sijajno" razsvitljenje, za ktero je njegov list s tako debelimi črkami koledoval, je velika tema ilustrirala, — da mu je „Triglav" tako bridko novico povedal, da podlistkar kot „slovensk filolog" toliko velja kakor zajec pri bobnu, — da „Novice" in „Triglav" še nikakor ne vabita judov v deželo, — to in še deset druzih težav se je — sicer močni — natori podlistkarjevi tako hudo vleglo na prsi, da je 11. t. m. zbolel za kolero. Ko pa je v tej krizi spravljal na dan, kar mu je natoro njegovo tako hudo težilo, tudi ni pozabil „Novic", in to nam naklada dolžnost, da mu „ljubeznjivi" njegov spomin povrnemo tudi z ljubeznijo. Podlistkar, ki se vedno kot reprezentant ljubljanske „inteligencije" ponaša, poln „noblese" zaničuje „Novice", češ, da časnik, kteri zastopa „k m e č k e interese", tudi ne zna „gosposkega jezika" in tedaj, se ve, da se podlistkar ne more na dalje spuščati v to, kar zarobljeni „kmečki" list nosi na dan. Ta podlist-karjeva graja pa je „Novicam" prav velika čast. Da se podlistkar nikoli ne zmeni za kmeta, to ve vsak, kdor „Laibacherico" bere, kajti nikoli še ni povzdignil glasii za to, da se našemu narodu, ki vendar tudi košček kruha reže podlistkarju samemu, dajo narodne pravice, ktere edine kmetiški stan peljejo do potrebne svetne omike; tudi podlistkar zdaj, ko imajo premoženje kmeta po novem davku zadeti še veča bremena, še nikoli ni črhnil besede zoper ta davek. „Novice" vejo, kaj zastopajo, in kaj da je sveta njih dolžnost zastopati; vprašamo pa podlistkarja: ali mar on ve, kaj da zastopa? Pod Bachovo vlado leta 1855. in 1856. je njegov list zastopal konkordat, zdaj pa na kolenih kleči pred osnovami, ktere razrušujejo konkordat; pod Schmer-
-----    130   -----
lingom je   na   vse  kriplje   zagovarjal   centralizem, dandanes mu je dvalizem izveličavna vladija za Avstrijo;   kaj bode morebiti  zastopal čez leto in dan,   še sam dandanes ne vč.    In  to je  „Gesinnungstreue"?! „Pojte rakom žvižgat veternjaki taki!" —poje naš Pre-šerin. — Podlistkar pravi, da se „kmečki" jezik »Novic" težko da prestavljati  v jezik „der guten Gesellschaft". Kako se vendar lažeš, dragi ti podlistkar!    Ali nisi že na cente novic uzmal iz „Novic",   pa nikoli nisi povedal, od kod jih imaš?   Neznane so kinčale tvoj list za „gute Gesellschaft!"   Bravši tvoj  „Lokales" v četrtkih ali petkih zmiraj  nam je  na  misel hodila spet Prešernova pesem:   „Laibacherica"  ti jezična ,,Laibacherica" kaj postopaš  ti  za nami?"   „Novic" pa še nikdar nikoli  ni  mikalo  po  „Gesellschaft"  podlistkarjevi.   — Kako zagrizen  je podlistkar v visokocenjenega župana našega,  to je spet v sobotnem  listu preočitno pokazal. Je li taka strast spodobna in dostojna? — to je sodil svet sam,   ko je   bral   podlistkarjeve  sobotne   psovke. Ako se dozdaj še niso komu oči odprle,  kamo  vse to meri — razjasnil  mu je „Laib." feuilletdn!  —  Dr. J. Bleiweis, kterega je podlistkar tudi potegnil v svoj „koš", si,   saj kolikor je nam znano,  še  nikoli ni do-mišljeval,  da vsi tisti,  kteri 24. sušča niso razsvetili svojih okinj, stoje v vrsti njegove stranke;   veselilo ga je pa vendar presrčno,  da je videl, da „Laibacherčin" poziv na osvečavo je naredil tako eklatantno fiasko. — Da je ljubljansko zdravniško društvo, ktero je šele pred mesec dni po viharni seji sklenilo, da hoče ostati čisto le „znanstveno" društvo, se na poziv iz Kamnika vtaknilo v  politično-versko   demonstracijo,  kazalo je žalibog! „testimonium paupertatis" o tem, kar se imenuje „spolnovanje postavnih pravil" in pa „pravi takt." — O tem, kar je podlistkar in to prav „am Holzweg" s trte izvil o „hinkenden Teufel", nam pa spet na misel prihaja neka kranjska prislovica,   ktera pravi,   da „se krevlja burklji špota." — V to, da je pesnik „Sehutta" v resnici svobodoljuben  mož,   nimamo   cel6   nobene vere več od tistih mal,   kar je v deželnem zboru tako preširno   z   nogami  teptal   narodne   pravice   naše. Nemcem je veliki svobodnjak,   to je istina,   a nam in avstrijskim Slovanom vsem je veliki mračnjak! — Ko-nečno  se podlistkar  še   priduša,   da je   „Feuilletonist wirklich   schuldig,   fur   Licht   und   Fortschritt   zu schwarmen." Na to nimamo druzega odgovora kakor tega, da „Novice", vmivši svoje kmečke roke,   podlist-karja za  podbradek   preljubeznjivo   primejo   in   mu  v prav   „geistvollen"   Schafferjevem   jeziku   govorčkajo: „Sie, loser Schwarmer, sie! —  — Sonst aber haben sie keine anderen  Schmerzen   mehr?!"   —   Poslednjič moramo omeniti še to,   da tudi taki, ki — kakor podlistkar pravi — ne stoje v vrsti dr. Bleiweisove stranke, so se zavzeli videti sobotni „Feuilleton" v— vladnem listu!