SVET
LETNIK V.
NOVEMBER 1927, ŠTEVILKA 11.
VSEBINA 11. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE. XL1V. - OLOA KOBILJANSKA. - (Marija Omeljčenkova.) Stran 321
NJEN OROB. — Pesem. — (Ksaver Meško)............ „324
VERZI. - Pesem. — (Miran Jarc.)............... . , 324
JUNAKINJA ZVESTOBE. Nadaljeyanie. - (Lea Faturjeva.)...... ,325
ESFffiA. - Konec. - (Angelo Cerkvenik.)............. „ 329
IZ ZBIRKE .VEČNA PLAMENICA". - Pesem. - (Karlo Kocjančič.) ... „334
NA OČETOVEM GROBU. — Pesem. — (Dora Grudnova.)....... , 334
ŠLA JESEN JE. — Pesem. — (Mirko Kunčič.)............ , 335
FRAN LEVSTIK. — (Vladimirova.)................ , 336
PISMO S PEVSKEGA POTA. - (Pavla Lovšetova.)......... . , 339
V JESENI. - Pesem. - (Anica Č.).........................„ 343
PUBERTETA. - (O. Majeva.)....................343
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — O lepem
vedenju. - Književna pMoeUa......Str. 347, 348, 349, 350, 351, 352. Moda.
- UREDNICA: P A Vl AHOČEVARJEVA. -
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naroSnino
je nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20.
Uredništvo in aprava:
V Trstu, ul. Torre bianca 39/1
Poštne pošiljatve nasloviti na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384. - Izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu,
Za konsorcij odgovorna Milka M ar 1 e 1 an č e v a. Tiska Tishama ,£dinost" v Trstu, Via S. Francesco d" Assisi štev. SO
, J.
Ene ^ B M ^ stroji, za Šivanje, vezenje • l'C%ClWw in pletenje, za dom In vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Muda ve«hia 3 Napeljave z motor, pogo-
nora. Popravila.
— (jen maslstratomi -Brezplačen pouk v vacenjo
■■■■■BBaaBsaaBHnBasMBaHigBaBmiaaBMM«
KNJIOARNA-PAPIRNICA-KNJIGOVEZNICA
J. STOKA d. z o. z. - TRST
VIA HILANO STEV. 37
ima T zalogi na debelo in drobno vse pisarniške potrebščine za šole, občinske, inpne in odveiniSke urade, kakor tudi vsakovrstne slovenske knjige, mnitkalije, molitvenike itd. — IzvrSuje vsakovrstna knJigovezniSka dela. ibCTrinJe vsakovrstne peSate In tislcovlne.
P. n. sodnijam naznanja, da sprejema in izvršuje vezanje zemljeknjižnih in bančnih knjig ludi v uradniških prostorih v mestu in na deželi. — DELO SOLIDNO.
Obrazi in duše.
XLIV.
OLGA KOB IL]AN SKA.
27. nov. t. L bo ukrajinski narod	meščanstva. Bila je nadarjena, sanjava izkazal čast odlični svoji ženi: pra-	narava ter je hrepenela po višji izo-zncval bo 40leinico literarnega delo-	brazbi, ali njeni roditelji so se zadavanja pisateljice Olge Kobiljan-	voljili s tem, da je dovršila 4 razrede she, znamenite sodobne nouelistke.	in prešla v nadaljevalni tečaj, kar so
O. Kobiljan-ska se je rodila 27. nov. 1863 1. v Guragunora v Bukovini (ki je sedaj rumun-ska). Oče njen je bil državni u-radnik, silno vesten in strofg človek, mati pa žena s plemenito žensko dušo, vzorna gospodinja, sorod-nica znamenitega nem. dramaturga Z. Wer-nerja. Prva de-tinska leta je Olga preživela v Sučavi, pozneje pa so se njeni stariši preselili v Kimnolung, samotno ponem-
smatrali takrat za popolnoma zadostno izobrazbo deklicam. Olga je mnogo čitala, posebno nemške pisatelje; v detinski dobi pa Je prebirala slovanske pravljice, posebno češke, in je dobro poznala poezijo vseh slovanskih narodov. S knjižico v roki je često zahajala v gore — Hinpolung, ki leži v čudovitem gorskem kraja. Krasna planinska pokrajina je globoko vplivala na nežno dušo talenti-
čeno mestece, kjer je preživela Olga rane deklice. Živela je skoro le v pri-
svoja najlepša leta. Tu ni imela	rodi. «Bili so meseci, ko ni bilo niti
ukrajinske družbe, saj sploh ni bilo	enega dne, da bi ne bila šla na kak vrh,
ukrajinskega pokreta in mlada deklica	ne preplašila ovla v gostem vejevju, ne
je rasla pod vplivom nemškega malo-	zmočila nog v razpenjenem potoku,»
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 322.
LETNIK V.
pravi pisateljica sama. Tu je rasla ljubezen do prirode in se ji razvijal talent. In mlada 14letna deklica izliva svoje duševno razpoloženje v prozi in pesmi, ali napisano je Vse po nemško, ker se do 14 leta Olga ni učila pisati v svojem rodnem jeziku. Prvih poizkusov svojega peresa ni čitala nikomur, in nikdo se ni zanimal zanje. Nato pa se je seznanila z nekaterimi ukrajinskimi javnimi delavkami: Sofjo Okunevsko, takrat študentko medicine na švicarski univerzi, prvo pijonirko višje izobrazbe med gališkimi Ukrajin-kami; in z Natalijo Kobrinsko, prvo feministko, pisateljico in žiirnalistko.
Ti dve izobraženi Ukrajinki v Galiciji sta so zanimali za nadarjeno deklico, razumeli njena mlada stremljenja, ocenili njene zmožnosti in ji nasvetovali, naj piše po ukrajinsko. Poka-i zali sta ji tako, kam naj pošilja svaje proizvode, da bi prišli v svet.
Kobiljanska marljivo študira sedaj svoj rodni jezik, čita maloruske pisatelje in poizkuša pisati v materinem jeziku. Prvo s!/ojo povest «Ljudina» (Človek) pošlje 1. 1887. uredništvu prvega ženskega ukrajinskega almanaha; ali urednik, znameniti ukrajinski pisatelj Ivan Franko, ni cenil te povesti. Tako Natalija Kobrinska. neprijazno je sprejel veliki pisatelj veliko no-velistko, čeprav sta prvi in druga živo in s toplo ljubeznijo opisovala življenje svojega bednega naroda. Potem je Kobiljanska poslala svojo povest nekemu nemškemu časopisu, ali tudi tam je niso sprejeli; urednik je povest vrnil, češ da je predolga, čeprav je pri tem napisal mladi avtorki toplo pismo, v katerem jo bodri in vidi v njeni povesti zanimivo snov, lepe motive, zanimive nazore in misli. To je dalo mladi pisateljici pogum, da je še nadalje proučavala ukrajinski jezik, predelala svojo povest, ki je bila koncem 1. 1894. natisnjena v ukrajinskem listu «Zora». «Ljudina» je silno ugajala čitateljem in tudi kritika jo je ugodno ocenila.
Tako je začela Olga Kobiljanska svojo dolgoletno in plodno književno delovanje. Posebno živo je razvila svoj talent, ko se je preselila z družino v Črnovice (tudi Bukovina), kjer živi še sedaj. Ta je Kobiljanska prišla v stik z inteligentno, ukrajinsko narodno zavednp družbo, tu se je sestala z velikimi ljudmi tedanje dobe, tu se je pobliže seznanila z domačimi in tujimi pisatelji in je začela marljivo delati za svojo izobrazbo. Temeljito proučava tujo literaturo in filozofijo, resno študira slovansko literaturo in poezijo ter dobi v njej čiste, globoke vire za svojo dušo, iskajočo boljšega človeka. Predvsem pa proučuje svoj narod, bedno kmetsko ljudstvo, tlačeno in često bičano in ponižano kakor živina. Srce in duša sta ji polna prirodnih krasot in z bolestjo je udana temu narodu. «Ljubila sem te ljudi in ljubim jih do
LETNIK V.__ŽENSKI -SVET št. 10._STRAN 323.
iega trenotka in gledam nanje z istimi očmi kakor na drevo, na cvetico in na ves živi del prirode.»
Ko čitamo povesti Kobiljanske iz narodovega življenja, v katerih riše z jarkimi barvami umetnika realista «te, s surovim obrazorn, v raztrgani zamazani obleki, z neokretnimi, od težkega dela skoro brezobličnimi rokami,toda tako tlačene in do idijotstva ponižane ljudi, z njihovimi često pcl-živalskimi čuvstvi, čutimo, kakor da pisateljica tu ne reže ljudskega srca z roko operaterja-kirurga, nego se z nežno mehko roko ženske dotika globokih ran ljudske duše. Pred čitateljem njenih novel se tako živo razgrnejo po ■dolinah in logih krasne, pisane cvetice, njene rože tako opojno diše in tako nežno, nam pa je tako toplo in radostno pod ljubkimi žarki «njenega soln-čecay>, ali tako hudo in strašno, ko se razdivjajo nepremagljive sile prirode; a doživljaji njenih junakov, njih gorje in življenske -neprilike, njih zločini -vzbujajo sočutje, ljubezen do nesrečnega naroda. In čutimo, da so pisateljici iudi tako blizu in razumljivi kakor vsako gibanje v prirodi, blizu ji je njih duša z vsemi svojimi doživetji in sanjami, s pekočimi besnenji in željami, z napakami in celo s težkimi prestopki. Svoje junake in junakinje jemlje iz resničnega življenja, često iz najbližje okolice. V povestih: «Nioba», «Nekulturni», «Za situacijami» nastopajo osebe, ki jih je sama dobro poznala; ■v njeni prekrasni «Bitvi» je živo opisan uporni boj divje nedotaknjene pod-karpatske prirode pfpti napadajočim sovražnikom-ljudem, kakor ga je opazovala, ko je hodila v gore s knjigo v rokah. Najkrasnejša njena povest «Zemlja», junaška pesem «kmetske zemlje», brez katere ukrajinski kmet m more živeti, saj je prirasel Vanjo z dušo in s telesom ter je radi nje prišlo do bratomora; opisuje resnična dejstva. Često so njene povesti avio-biografičnega značaja: v črtici «Carica», «Črez brv» slika stremljenja mlade ženske, katere često okolicd ne razume, kakor je v tistih časih sploh bilo čudno stremljenje mlade neporočene deklice, da bi dosegla popolno samo-Mojnosi in nezavisnost; tu vsekakor spoznamo pisateljico v njeni mladosti. Sama pravi, da so njena dela «kaplje iz krvi»; pisala jih je takrat, «ko je •ljubila; pisala, kadar je trpela; pisala, ko ni našla zadovoljnosti, ko se nisv izpolnjevale njene osebne želje, ko je gledala trpeče ljudi, živali, ptice ali cvetice». Pisala je takrat, ko se je poglabljala v velike ideale socializma, nacionalizma, v idejo feminizma. Pisala je, «ko se je čutila uničeno, u skrbeh, krivično obsojeno...» Zato so njeni tipi energične žene, aktivne, bore se za svojo samostojnost, premagujejo predsodke, smelo zidajo svojo srečo, katero konečno najdejo v dolžnostih žene-matere.
V tem kratkem sestavku ni mogoče z malimi besedami orisati vseh njenih snovi in tipov, nego morem samo ugotoviti, da je Kobiljanska originalna, čeprav so vplivali nanjo nekateri nemški pisatelji; ali za nas je zanimivejše, da je Kobiljanska pod vplivom znanega bolgarskega pesnika Petka Todo-:rova predelala V pov6st eno najpTiljubljenefših ukrajinskih pesmi
.STRAN 324._ŽENSKI SVET št. 10._LETNIK V.
„B Hejiijno paHO 3i;ja Konaaa". (V nedeljo rano travo strupeno kopala). To je prelepa povest, polna očarujoče poezije, žarkih barv. In čitatelj fe povesti je srčno hvaležen velikemu poetu bratskega bolgarskega naroda, da je dal priljubljeni pisateljici pobudo in snov iz naših čudovitih narodnih pesmi.	(
Ne cenimo svojo novelistko samo pri Ukrajincih, nego nekatera njenü dela so prevedena tudi v nemščino, poljščino in Peščino. V letih 1902. —4 1908. so po čeških in nemških listih mnogo pisali o odličnem talentu Ka^ biljanske. Če je tudi o sedanjem času malo pozabljena, smo temu bolj krivi mi Ukrajinci sami, ker ne znamo širiti svoje kulture in smo se zaklenili nekako v «svojo haton.
Sedaj piše Olga Kobiljanska lepo povest «Črni apostoh. Živi 'v Črno-vicah pod tujo in Ukrajincem neprijazno rumunsko vlado. V uredništvo ukrajinskega ženskega lista «Nova hata» (hiša), ki izhaja v Lvovu, piše med drugimi žalostnimi besedami:
«Jaz sem tu docela sama, sama in sama. In tako bom minila...»
Mafija Omeljčenkova.
Njen grob. (Ksaver Meško.)
v nočeh brez sna in spanja	In kaj tedaj oam pravi:
na grob tvoj mi misli hite	je srečna ali trpi?
in s cvetkami govorijo,	Si kdai iz temne gomile
hi grob tvoj tihi krase.	na solčni dan želi?
Podnevi pa sam k nji zahajam a cvetke dehtijo, molčijo,
jih vprašat: Sladkö li spi?	vzibava jih oeierc tih.
Srce, nekoč tak nemirno,	A meni iz duše bolne
se v grobu Ii kdaj prebudi?	vzkipi bolesten vzdih.
Verzi. (Mivan Jarc.)
Mrak je naju obje!... Od vsega tihega sožitja ostane samo spomin ... in bo v poznih urah uzdrhtel...
Zakaj
vzžari vsak hip ubranosti? Da se nikdar več ne povrne ? Da se utone v nič bolestni sla)?
LETNIK V._ŽENSKI SVET št. 10._ STRAN 325.
Junakinja zvestobe. (Lea Faturjeva.)
Povest iz turških časov.	iNsdaijcvsnic.
jasmehljivo je odgovoril Omar:' «Lepota žensk je poguba moškim. Že vidim, da se bo godilo tej lepotici kakor lepi beduinki Soadadi.»
«Si že izmišljuješ nßkaj.»
«Dogodek je resničen Alaj-beg: Beduin Lamar je imel kamel dovolj, da je preživljal ljubljeno ženo edinko. Prišla pa je suša in pobrala kamele. Soadin cče je vzel svojo hčer domov. Lamar je tožil očeta pri Marvanu, namestniku kalifa, Marivan je viidel Soadado, vrgel Lamara v ■ječo in ga prisilil z mučenjem, da podpiše ločilno listino. Očetu je podaril več tisoč drahem, Soadaldo je prisilil, da se je poročila ž njim. Ko je izpustil vsega ranjenega Lamara iz ječe, je šel ta h kalifu in tožil Marvana. Pr;i obrravnavi je videL kalif Soadado in vzplamtel za njo. Takoj je bil pripravljen, da se loči od svoje prve žene in da tö mesto Soadadi. Očetu je dal bogato obložene kamele, možu pa je rekel!: «Sam priznavaš, da si podpisal lepilno listino. Vzemii dvajset tisoč drahem in pojdi v Alahovem imenu»,
Alaj-beg se je nasmejal glasno: «To j® pravica! Kdor ima moč, dobi najlepšo,»
«Le počakaj, modrijan moj! Pravica je vpila v srcu Kalifa, ker se ni iidal Lamar njegovi želji. Sklenil je, da iziloči odločitev Soadadi, v prepričanju, da bo izvolila lepa žena sijaj njegovega dvora. Toda Soadada je bila Icrepostna žena. Njen ubogi raztrgani mož ji je bil ljubši kakor mogočni kalif. Bogato obdarjene jih je pustil kalif dotaov».
Povest o Soadadi se je spletla u Siebrnine sanje, prebudila se je z novim pogtunom in povedala Omarju: «Tudi jaz sem omožena, tudi meni je ljubši moj moiž kakor vsi vaši paše in kalifi in moj prosti dom kakor vaš harem.»
«Omožena?!» se je začudil Omar, «Vsa si dekliška?» «Pa kje je bil tvoj mož?» je vprašal lokavo Alaj-beig, Srtebrna ni odgovorila; zavest, da jo izpusti sultan domov, jo je zapustila mahoma — kajti v oni pravljici je bil mož, ki se je potegoval za svojo ženo — Matija — ta pa posluša Jemejo,,,
In zdaj, ko je že skoro leto v sužnosti in ni bila tačas ne enkrat iz gradu, zdaj, ko narašča hrepenenje po domu z negotovostjo, v kateri živi, zdaj prienaša težje in težje to suženjsko stanje. Mučila jo je Lihardova krvava glava in zopat se je oglašal zagonetni glas, ki jo je klical: «Srebrna, duša moja!»
STRAN 278. ._ŽENSKI SVET št. 368._LETNIK V.
Poslednji čas sta bili obe pašinji radodarni z namigovanjem na Omarja. Zdi se, da sta se dogovorili, da jo dajo Omarju za ženo'. In to bi bilo huje kakor Carigrajd.
Sanjala je o materi. Kazala ji je na pot... Ali jo svari pred potjo v sramoto!
Jezus! Moški prihaja na pokopališče, ko so vendar vsi moški pri popoldanski službi v mošeji in je ušla ona k mrtvim tačas, ko opravljajo ženske sVoje molitve. Pa saj je Omar!... Išče jo — kako nerodno,,. Bled je, razburjen.,.
Svareče je dvignila roko: «Zakaj nisi v mošeji, Omar?
«Govoriti moram na samem S teboj. Srebrna», je hitel Uzrefov svak, «sediva tam pod turbo, kjer naju ne vidi nihče raz oken. Imam važne novice... Prišel je sel s carskega dvora».
«Glede?.,,» Srebrna je v pričakovanju odprla oči na široko. Strastno je izbruhnil Omar:
«O kako me mučiš. Srebrna, s svojim hladom. Kaj se nič ne bojiš, da bi te poslal Uzief sultanu? Ali misliš, da ti podari sultan prostost? Ne poznaš Solimana in običajev na njegovem dvoru. Če se boš le malo ustavljala sultanu, te všijejo v vrečo in vržejo v Bospor,»
«Toraj je odločeno, da pojdem,» je prebledela Srebrina,' «Razsodi sama. Poslušaj: Razumela si že, da je v Bosni močna'stranka za Bajezida, Seli-mova stranka pa črni našo pri sultanu. Uzrpf je že veliko let poglavar Bosne, Znal si je pridobiti domače plemstvo s tem, da je Vzel za drugo ženo Bosanko iz uglednega rodu in da je pomožil sVoje hčere in oženil svoje sinove m sorodnike po Bosni in Hercegovini. Tudi mene ženi že več kt, pa meni ni bila doslej nobena všeč.,.
Srebrna je pogledala strogo v vnetega pripovedovalca,
«V Carigradu se bojijo, da bi se ne polastil Uzref ali kak drugi plemič Bosne in Hercegovine, saj bi dobil pomoči od krščanskih vladarjev. Seveda je težko zaupati plemstvu, ki je klicalo tako rado Turke in Ogre zoper lastne vladarje. In Boškaji in Batorji pri vas delajo ravno tako,,. In rodbina moje sestre, naša rodbina je iz rodu Katarine Kosačke,,,»
«Moja stara mati je tudi iz tega rddu», je prekinila Srebrna Omarja bolj živahno kakor sicer. Pravila mu je, kako je bil njen ded v Frankopa-novi službi, kako so prišli v Senožeče,
«Sorodnika sva!» je stiskal Omar rioko Srebrne, «Kraljevska kri je v tebi, zato si tako ponosna. Pri Alahu, Resnica je večkrat bolj čudna kakor vse, kar izpoješ,»
«Zato si mi bil precej tako domač,» je izmaknila Srebrna roko prevročemu stisku. Omar se je nasmehnil: «V katerem kolenu in členu je najino sorodstvo, to bo razsodila moja mati, ki pozna zgodovino vseh rodov po Bosni in Hercegovini,»
LETNIKJV^_■ ŽENSKI SVET št. 11._STRAN 327.
Resno je nadaljeval: «Tam v Carigradu so viečne spletke. Da se očistiš, izprosiš, daruj! Sultana, vezirje, ministre, pometača, sultane, sužnje, dvorske pse. Ne veš, kdo ti bo škodil. Bosanski dečki, no dečki isploh, so sultanu najljubši dar. Zato se razljudeva Bosna. Zato planejo iz Bosne večkiiat k vam.
Vladarji ne vidijo radi premoč plemstva. Znajo se tudi rešiti premo-.gočnih — kaii je posebno prijetno, ker pripada potem vladarju njegovo premoženje. Koliko je dobil sultan, ko je ukazal obesiti Čolebija. Pa tudi pri vas se znajo rešiti premogočnih. Celjski grofje, vitez Baumgartner in drugi — ne ugovarjaj, Srebrna — mogoče da ni pri vas tako turških zvijač
—	mogoče — ker zadnja Solimanova ali njegovih podpihovalcev je res mastna; Zdaj je Uzref kriv, ker se nočejo podati Hrvatje in Kranjci, Uzref je kriv, ker tlači lajo, ko ji je vendar obljubil Mehmed vso svobodo... In Uzref tlači, ker se mora ravnati po Carigiiadu. Soliman hoče biti pred svetom velik in pravičen, dobroten. Ko bi videl krščanski svet dobrote, ki jih je deležen kristjan pod Turkom v Bosni, bi se ne borili tako srdito proti turški nadvlasti.
Uzref je poklican na odgovor pred sultana. Dvesto zalih dečkov bo njegov zagovor, mošnje zlata bodo pregovorile vezirje, sultanovo naklonjenost pa boš pridobila Uzrefu — ti...»
Škripal je z zobmi. Srsbrna je gledala kačo, ki se je zvijala dolgai pred tuibo. Tako se plazi kača okoli nje... Pa povizdignila je oči v nebo in rekla:
«Omar — obljubi mi, da mi pomagaš, da ostanem čista.» «Srebrna,» je izbruhnilo strastno iz njega, «jaz ne postim, da prideš ti v roke starca Soli-mana, ne pustim. Srebrna, bodii mojal Mi vzdignemo vstajo in prepodimo Turka. Zaprem se v svoij grad in nikdo me ne premore,»
«In tvoja sestra in snrak? Sorodstvo?»
«Kaj je njeni vse sorodstvo, odkar poznam tebe. Srebrna! Naj obesijo Uzrefa. Če hočeš, ubežim s teboj pod tvojega cesarja, sprejmem tvojo vero
—	vse naredim — samd bodi moja, Srebrna!»
Kako so gorele črne oči, globoka ljubezen je bila prevzela vse bitje mladega Turka, Prosiač je dvignila Srebrna roke; «Kaj govoriš? Pozabiš, da sem poročena, da nas veže naša vera in piilsega do smrti? Ali veruješ v posmrtno življenje, ki ga uči tudi vaš prerok?»
«Verujem», je stokal Omar z glavo v travi,
«In v plačilo in kazen po smrti, ki ga uči tudi vaš prerok?»
«Verujem»,
«Kakšna je torej tvoja ljubezen, ko hočeš, da bi si pogubila neumrjočo dušo. Omar?»
Stokal je z glavo v travi. Srebrna je nadaljevala rahlo: «Ljub si mi, kakor da si mi rodni brat, želim, da se snideva čistih oči tam gori: In zato te prosim, obljubi mi, da mi izpolniš..,»
.STRAN 328.__ŽENSKI SVET št. 10._LETNIK V.
«Vse, Srebrna — zahtevaj! Velevaj!»
«Daj mi svoje bodalce».
Omar jc prebledel in se vlzravnal:
«Čemu ti bo? Ti dovoljuje tvoja veria, da prideš nepoklicana pred sodni stol božji — ali — strašno! Vendan ne misliš?,,.»
«Obljubil si, Omar! Daj mi bodalce in ne ugibaj!»
Segel je za pas in ji podal drobno bodalce s srebrnim ročajem, v katerem so bile zarezane besede: «Čuvaj se me!» Srebrna je snela mehki usnjati tulec in poigledala konico. Bila je modričasto-zarjavlela. Namehnila se je zmagovito, vtaknila bodalce v tulec in za svcj pas. Oddahnila se je:
«Kakor odrešena sem. S tem orožjem nisem v oblasti drugih ljudi. Pravico imam, da brianim svojo čast...»
«Zastonj, Srebrna, je zaječal Omar, «slekli te bodo, ti razpletli lase — Kam boš skrila orožje?»
Zmagoslavje človeka, ki ga oprašča smiit sramote, j® izginilo s Srebr-ninega obi'aza, globoka rdečica sramu ji je zalila lica in vrat. Spomnila se je, da ji je rekla prva sužnja v htiamu, ko jo je pregledovala pri kopanju m se je branila Srebrna, da se je dotika: «Kaj pa boš počela, če prideš na trg, ko te bodo kazali golo kupcem, ali v sultanovem haremu, ko pride cel kup ljudi, da te pregleda in razsodi, če sii za sultana?.,,»
«Srebrna, reši se sramote, beži z menoj,»
Pogledala ga je, kako je triepetal za njo, in pomislila; «Tudi ta bi rad umrl zame. Dovolj je krvavih glav, ki me preganjajo po noči.»
S spominom na Tomaža in Liliarda ji je prišsl spomin na vse, kar je govoril Tomaž tistega dne, in živahno je vprašala prepadenega prijatelja;
«Komu pride podarjena sužnja najprej v roke?» — «Velikemu eunuhu. Ta jo pokaže sultani Validi, to je sultanovi materi, ali, če te ni, materi najstarejšega sina, pravi sultani. Zdaj je pa prevzela SclimanoVa hči Mir-majla, žena vezirja Amtema, vso oblast na sultanovem dvoru».
«Mirmajla?» se je začudila Srebrna, «Torej je res, kaii nam je pravil Tomaž — mi smo se mu posmehovali. Ali bi me Mirmajlia pustila pred sultana?»
«Ne!» je riekel odločno Omar. «Že zato ne, ker bi se ji zdela kot dar človeka iz Bajezidove stranke stimljivä, pa tudi zato ne, da bi ns postala prva žena in delala škodo njenemu bratu in njenemu otroku. Kajti pri nas ni nič čudnega, če spravi kdo vse svoje tekmece cb glavo ali jim zaveže sapo.»
«Bodi zahvaljen Gospod, naš Bog! Tukaj je izhod. Kaj ga ne vidiš, Omar? Izhod, ki ne bo škodil nikomur — tudi Solimanu ne. Uzref me hoČ3 pokazati sam Soliman, Ali ne moreš na kak način obvestit» sultana, da prepreči to?
< -LETNIK V.
^ŽENSKI SVET št. 9.
STRAN 281.
Omar je udaril v dlani: «Alah ti ohrani razum! Ta je praiva. Sužnja se oddajajo vselej eunuhom pri haremskih vratih, moški pa hodijo k sultanu na Velika vrata. Uzref je prosil za posebno dovoljenje, to se pravi, poslal je mošnje zlata...»
Zamislil se je in nasmehnil: «Že vem. Poznam pašo, ki je Selimov in Mirmajlin prijatelj. Mnogo lepih pesmi je že zložil in razveselil Selimovo crce, Acan paša pojde k Mirmajli in ji priporoči tebe».
«Acan paša? Ali je riss tak v Carigradu? O Tomaž! Kako smo se mu smejali! Zdi se mi, kakor da me varuje še zdaj ubogi rajni Tomaž».
«Da. Varuje te v moji osebi. Acan je plemenit človek, priporočil te bo in še te bom videl, Srebrna, duša moja. Predno odpotuje Uzref, bom v Carigradu, In tam se vidimo. Srebrna, Uzref bo' potoval po glavni cesti, počasi, da ne postaneš medla od poti. V Carigradu te bo še popravljal od poti pri naših sorodnikih in bo oprezoval, kdaj bi mogel pred Solimana, Jaz pa rečem, da griem na lov, in izginem, jezdim po bližnicah in uredim vse. Ko bi me ne bilo, reci, da si še bolna. Zdaj pa hitro, da me kdo ne vidi, molitev gre h koncu.	(Dalje prih.).
Esfira. Povest o votlih očeh. — (Angelo Cerkvenik.)	iKoncc.i
30. maja 1919,
maju pravijo, da je najlepši mesec.
Bolezen je postala vsakdanja, banalna, Mislila sem, da bom umrla, pa še vedno živim,
O Markov! Drago sem ti plačala tvojo pomoč! Ti eksperimentiraš...
Sita sem tega! Zdaj me ne brigajo več drugi ljudje. Niti mama ne. Nihče se mi več ne smili. Pri srcu me boli in včasih se bojim, da bom od bolečin zblaznela.
Blaznosti se pa bojim. Blaznost je rdeča tangenta pameti. Pamet je bela, belo je sinteza barv... da, prav vseh,.. Rdeče je disharmonija... Blaznost je bolezen, pravijo. Jaz se smejem.
Ker ne verujem v bolezen. Ni bolezni. Vse je zgolj eksperiment Boga.,,
Markov je mali bog. Eksperimentira z mojim telesom.
Mama joče.
Zakaj joče? Dolgočasna je postala.
.STRAN 330.	ŽENSKI SVET št. 10._LETNIK V.
Včasih tudi jaz divje za j očem.
Danes me je v prsih in v možganih strahotno grizlo. Strupene kače so mi zabadale svoje šiljaste zobe v mozeg. Bolečine so me zvlijale.
«Esfira moja,» mi je rekla mama, «kaj želiš... potrpi... svoje življenje ti dam, če bi ti mogla pomagati.»
=1=
Mati, zdaj ja dopolnjeno. Tvoje srce ni umrlo. Videla sem te.
Nič več nisi razumela, Tvoj um je oslepel.
Mama, ubila sem te in ti me še vedno božaš. Vse slišim. Vse vidim. O, oči mi daj!
Da bi videla Riharda. Tako strašno se bojim umreti. Da bi ga le enkiiat videla, le za tisočeri del sekimde, da bi vzisla sliko njegovih oči s seboj v grob...
O, moje prazne oči, moje votle oči!
Mama, tvoja čaša je prazna,
Vanjo strmiš in se še čudiš, da si še živa.
Do zdaj sem verjela, da je rodil Kristov vek in drugi, tretji, četrti vek veliko število herojev. Danes ne verujem, da je bil kdo večji heroj nego ti. Danes ne jočeš Več. Zasmejala si se zvečer ob moji postelji. Mama, mama, ne smej se, prosim te, ne smej se! Še vedno se smeješ. Plameni rdeče pameti me objemajo.
Markov, piši: simptomi pet mesecev pozneje... rdeča pamet... popolna pamet... človek izgubi vero v Boga... bacili so požrli dušo... človek ne veruje več V dušo,..
Markov, piši! Postal boš slaven.
Sä W S!
Mama me boža in mi govori sladke besede.
Idečka igra na klavirju barkarolo iz Hoffmanovih pripovedk in meni je hudo.
Zunaj je toplo.
Pomlad potrebuje mojega telesa... zeleno življenje me kliče...
Breze šepetajo in me pričakujejo.
Prišla bom, sladke moje breze. Kmalu bom prišla.
ts ^ s
Rihard mi je pisal.
Oženil se je. Postal je mož. Jutri, pojuttlišnjem bo postal oče. Ratard, ta resnica... ta resnica naj bo prekleta! Da si se zlagal! In ti si vendar govoril riesnico!
< -LETNIK V._^ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 281.
Včasih dvomim o svojem življenju. Morebiti sem že umrla. Utrujena sem.
Bolečine so ponehale. Ne morem več govoriti, le šepetam tako tiho, iako zelo tiho. Poslušam:
Okna so odpiita. Nekomu zvonijo k pogrebu. Mama me je poljubila na čelo. Mama, daj mi moje oči!
Nikdar ne bom zvedela, če me je ljubezen napotila na to cesto ali tako neizmerna žalost, da sem verjela v popWnp srečo...
s*. J? v
Rihard, tako zelo si dober.
Rada sem imela dcbre ljudi. Danes pa se mi zde vsi dobra ljudje ne-značajni.
Markov ni dober.
Jaz sem mu kakor zajec.
Pred dnevi se je norčeval:
«Zajcu moram še za hrano skrbeti, za vas pa skrba drugi.» Res, za vse mi sktbe drugi. In jaz? Zakaj še ne urarem? Zakaj še ne?
ill
2, septembra 1919. Ne vem, kaj sem poslednjič zapisala v ta dnevnik, niti ne vem, kdaj sem poslednjič pisala. Dolgo, dolgo je že.
Ne morem več pisati. Roke se mi tresejo. Misliti ne morem več.
Le to vem, da bom kmalu umrla, zelo kmalu.
Markov se čudi, da še vedno živim. Celo on se je naveličal.
Mama joče.
Vse to boli.
In moje bele breze,,, mnrla bom in vas ne bom videla... Moje bele, bele breze...
Danes je bil pri meni duhovnik. Nič se nisem jezila, le prosila sem ga, Tiaj me ne muči.
«Uboga gospodična,» je rekel in je odšel.
Üt S: «
Včeraj je prišd celo oče k moji postelji,..
Vsi so prišli,,. Riharda ni bilo in mojih brez ne...
Oče mi je hotel povedati, kako zelo rad me ima, pa se mu je tako ilavrno ponesiiečilo. Spoznal je svojo nerodnost, doumel je, da dela ne-aimno in je takoj odšel, zbežal je.
Očeta nisem nikdar imala, tudi zdaj ga nočem.
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 332.	LETNIK V.
Samo mamo imam in včasih sem imela Riharda,., o,„ bil je predober... predober,,.
Vedno sem ver,jela, da bo nekoč prišel pome, nekoč, ko bo s toplega juga pripihala solnčna pomlad, da bo prišel in me vzel s seboj tja dol na jug.,.
Tam so bele breze, je pravil, in visoke gore.
Gore, gore,,. Kakšne so neki? Poljubljale bi me, k meni bi se sklanjale,.. Čutila bi jih...
Rihard pa je bil predober; on zato ni prišel, Rihard govori vedno resnico, vedno piše resnico,..
Sovražim resnico,,, v smrt sem šla, ken sem mu zamolčala — resnico... Ali ni to samo tolažba?
- * *	21. dscembra 1919.
Sklenjeno je.
Bolečine so presilne... sam Bog bi jih še mogel premagati... prenašati. Samo nase morem še misliti.
fs * »
Markov ne prihaja več k meni.
Markov se je naveličal! Markov je mož... O, če ga peče vest! Neki drugi prihaja k mani. Star je in brez glave.,. Smešen mora biti,.. Pero se smeje, ko piše. Posluša moj hrbet, trka po hrbtu, trka... «Kdor trka, se mu bo odprlo.»
Danes je zopet trkal po hribtu. Nasmehnila sem se. Tako prijetno mi je bilo.
«Naprej,» sem rekla. «Gospodična, ampak,» je zanosljal. «Zblaznela je,» si je mislil.
Ne, nisem zblaznela. Jasno mislim,,. Markov mi" je pravil, da včasih jetičniki zblazne.
» * »
Danes zvečer, ko bo temno, bcm šla na balkon in se bom vrgla v globino med bele bneze,,.
Rihard, končano bo. Hotela sem biti tvoja; tudi ti si kriv, A kljub vsemu sem vsa tvoja.,.
Esfira.
Poljubljam te, poljubljam. In breze poje. In zunaj je mraz.
Prepis brzojavke njene matere.
29. decembra 1919. Pridite nujno. Esfira je zblaznela. Kliče Riharda. Pridite.
Goldsteinova.
LETKIK V._ŽENSKI SVET št. 11. _STRAN 333.
III.
Ljubljana, Silvestrovo 1919. Na ples sva se odpravljala, jaz in moja žena.
Prejel sem njene poslednje zapiske in zvečer brzojavko njene matere. Pokazal sem brzojavko ženi in ji povedal, da ne morem iti na ples. Namrdnila se je.
«Zaradi tiste prismode bom morala danes ostati doma!»
«Kdo te drži priklenjeno? Pojdi, napleši se do blaznosti!»
V meni je gorela strastna jeza. Ubil bi jo, zven! V
Molče sem stopil na ulico.
Med menoj in mojo ženo je vse končano.
Jutri bom odpotoval v Kovno, nikdar vlač se ne bom vrnil.
Novo leto 1920.
Vso noč sem taval po mestu. Jokal sem. Čakala je name in jaz nisem prišel, Esfira, Esfira!
ss ^
Kovno, 12. januarja 1920.
Prišel sem k njej. Ležala je vi postelji. Sam Bog bi ne mogel biti lepši.
«Esfira», sem zašepetal, «Esfira!»
Odprla je cči.
Krči so jo zvili,
«Esfira».
«Rihard».
Skočila je iz postelje, stala je pred menoj v dolgi, beli halji, z raz-pletenimi lasmi, s svetlimi, nebeškimi očmi... Divji krohot je pretresel vso sobo.
«Kako sem lepa, kako čudovita! In te moje lepe oči... te nebeške oči...» Predno sem se zavel, je porinila v vsako oko po dva prsta in si iztak-nila oči... črne jame so mi zazijale nasproti... dvoje steklenih oči je priletelo ob tla... dvoje steklenih oči se je razletelo na drobne kosce... Kriohotala se je.... «To je — resnica...» Kriknil sem, zaklel sem.
Blazno se je zaletela na balkon in skočila čez ograjo v globino... Esfire ni bilo več,..
Pred menoj je ležalo na tleh sto in sto steklenih drobtinic...
STRAN 334.__■ ŽENSKI SVET žt. 11._LETNIK V.
Iz zbirke „Večna plamenica". (Kavio Koqanm
Preteklost je suetiljka na pragu sedanjosti u prihodnost. Ena sama muha je življenje, iz blodišč le nova žrela zevajo Ü blodišča.
Brleči soj preteklosti nad našimi glauami odbija se, čim bolj oddaljen, tem bolj slaboten, na vogalih pred koraki našimi in vrača se po shojenih stopinjah. Kod bil sem 7 Kam spet grem 7 Kaj nisem že sto tisoč krat prehodil te hodnike 7 Kaj se ne vračam zopet po stopinjah svojih ? Kaj ne odmeva mi od vekomaj korak moj na uho 7 Kako strahoten je pogled o neznano, neizbežno večnosti Le stopati, si odpočili, spet stopati, ne vedeti od kdaj ne kam ne kako dolgo ■..
In spet vso trudnost svojo položim k počitku. Jaz vidim zadnje žrelo, ozko jamo. pred seboj. In čas je zame mrtev.
Gredo stoletja, tisočletja plavajo nad mano kakor sen, vsa izgubljena.
Nekoč se dvignem znova porojen.
Krog Turkovca prispem, med trsi, nekoliko upognjen, z nasmehljajem vase.
Med dvema prstoma okusim črnih jagod sok: Olej, saj so dozoreli naši grozdi! — !n stopim med ljudi:
Vi ljubljeni in osovraženi, spet sem med vami, med vami jaz — en sam. In naši grozdi so že dozoreli! —
Na očetovem grobu. (Pomladi 1927.) — (Dota Grudnova.)
I.
Moj .oče, čuješ me, ko tu ihtim? Je gruda sveza še, odprt tvoj grob bolesti moji; je leto dni, a se solzim, ko da to uro bil je tvoj pokop.
Resnica kruta je, da ti ta spiš,
spiš večni sen pravičnega moža;
kar si zapustil nas, med nami še živiš:
če trd je udar, ki smrt nam ga zada,
ne zruši spon ljubavi krvno-svete:
kot prej, pogled tvoj blagi sivega očesa
kot lučka božja mi na pot trepeče;
od onkraj strune so iz duše tvoje spete do moje plakajoče in prepolne kesa, če ni ljubilo te srce dovolj goreče...
< -LETNIK V._^ŽENSKI SVET št. 335._STRAN 281.
IL
Življenje tvoje bilo zgodba je pretužna, za zarod le številen težka borba; pod težo bremena bila je duša sužna in k tlom tlačena misli svetlih tvorba.
A duša tvoja je razmah ljubila in misel mogla bi ves svet objeti: v poletu težka skrb jo je sklonila, je duši sojeno bilo, do konca iztrpeti.
Oče moj, ni tebi bolje zdaj ko nam? Kaj so ti kratki dnevi našega življenja, če ne Kalvarija — na vrhu cilj posledni
in k njemu pot življenja v tihi hram, kjer ni bolesti več, ne bojev, ne trpljenja? Ne pride smrt le v odrešenje duši bedni?
III,
Ti ljubil nagelj si in rožmarin, ta svet pomladni, v solncu pevajoči; na grobu nagelj zasajen v spomin brez cveta je in nebes solze toči.
Iz lin pozvanja tužno v zgodnji mrak — nad grobom tvojim tiho poihteva; ko daleč sem in koder stopa moj korak, ob zvokih teh večernih v duši podrhteva:
na pot v spominu grem in misli tužni, na sveti kraj, kjer grob tvoj tihi sniva, kjer u Bogu spavaš Večnosti pokoj.
Le spavaj, oče dragi, sen zaslužni, naj duša blaga v miru ti počiva — ah, saj dolgo sam nc boš tam, oče moji
Šla jesen je .. . mrko Kuncu.)
(Iz cikla; Be.g pred življenjem.)
Sla jesen je mimo naju	Kje sva stala? — Na pbali
brez slovesa, brez bridkosti	hrepenenja v živi veri
in nasula brez števila	Mimo naju so bežali
mrtvih rož na grob mladosti...	tihi, blaženi večeri...
Ah, nekje za njimi... daleč — sam ostal sem zdaj sred mraka... Ah, nekje za njimi... daleč — kjer bolest nad grobom plaka...
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 336.
LETNIK V.
Fran Levstik. (Vladimirova.)
(Ob 40-letnici njegove smrti.)
Enajstega novembra je minulo štirideset let, kar je zatisnil svoje trudne oči mož, ki je bil skoro štiri: desetletja ono živo drevo v našem kulturnem življenju, v čigar močno in košato krono so se ozirali vsi, kadar so hoteli reševati pereča vprašanja, in kamor se oziramo danes mi, če je slabost v nas. Bil je ono živo drevo, na čigar trdnemi deblu je slonela resnična, pravična in odkrita misel slovenska.	g^jj ^^	p g.
glablja v zgodovino dobe slovenskega prebu j enj a od leta oseminštiridese-tegia do devetdesetega, bolj ko proučuje sile in ljudi, ki so delovali v njej — večja in silnejša mu zraste iz nje podoba Levstika.
Bil je kot oživljajoča reka, ki pošilja svoje stranske struge po M(sej pokrajini, po kateri teče, ki vsakemu koščku suhe zemlje donaša moči in rasti, in katere mogočna glavna struga se opazovalcu "^le od daleč sveti naproti.
Vem, da je ni bilo še izrečene besede, ki bi bila do dna izčrpala pomen Levstikov za slo-
vensko kulturo — vem, da je ni bilo še duše, ki bi se bila tako zelo potopila v njegovo življenje, da hi bila razvozi jala in tolmačila njegov tajinstveni in trpeči obraz. Vem tudi, da je moja skromna beseda premajhna, in da je čas, ki sem ga posvetila njemu, pieneznaten, da bi izpolnila lano ali drugo našo dolžnost. Storili bodo to drugi, ki so poklicani v to delo, storili bodo to deloma oni morda, ki bodo izdajali njegovo zapuščino. Pred vsem je v to poklican dr, Žigon, ki je dedič zapuščine Franje Koširjeve, ki bo prinesla mnogo novega in silno zanimivega gradiva za bodočo Levstikovo monografijo. In še zato je poklican v to on, ker smemo Levstikovo ima
LETNIK V.	ŽENSKI SVET št. 11.	STRAN 337.
imenovati takoj za Prešerno vim,,. Želeti je le, da bo to skoraj. Jaz pa bi hotela le eno; da bi bUa moja beseda zmožna narisati vsaj konture onih globin, v katere je segel njegov duh in ki jih komaj slutimo, in da bi mogla moja beseda razžareti in ogreti življenje vsaj kakor mal solnčni žarek, ki bi pregnal temno nevero v naše življenje v znamenju Levstikove vseobsegajoče življenske misli in dela,
SJ *
Ko je Levstik leta 1854. izdal svoje pesmi, se je prdčsila trnjeva pot njegovega življenja, preganjanje. Ko pa je leto pozneje vsled bolezni izostal od mature, se je pričelo pomanjkanje zanj. Preganjanje od strani viokih prvaških glav in pomanjkanje često najenostavnejših sredstev za življenje, sta bila njegova najzvestejša spremljevalca vse do smrti.
Narava si je izbrala Levstika, da položi vanj svoje sile — da bi strmeli nad njo. Položila je vanj tako silnih eneiigij, da jih nihče ni mogel ubiti. Povsod tja, kjer so klicali na delo, je posegel s svojimi močnimi rokami. In če hočemo pravilno oceniti njegovo delo, si moramo ogledati Levsttika; podrobnega delavca-oiganizatorja, politika, znanstvenika, kritika, pesnika in pisatelja. Morda je to široko delavno polje cepilo njegove moči, da se ni vzpel še višje in še dalje znanstvenik ali pisatelj? A eno je gotovo: Tako pestre slike bi naše kulturno življenje one dobe ne bilo ustvarilo brez njegovih gibalnih sil.
Ko so ustanavljali južnega Sokola, ga je podpiral s svojimi močmi, ko so ustanavljali diiamatično društvo, je bil njega glavni podporni steber; tudi v delo ljubljanske in tržaške Čitalnice je posegal. Ko je bila ustanovljena Slovenska Matica, je bil njen tajnik tako dolgo, dokler mu naši vel-možje niso pokazali vrat, — Še dijak je uprizarjal v Alcjzijevišču predstave, pravtako pozneje doma v Laščah,
V dneh, ko se je slovenska politika gibala v brieznačelju, nihala med enim in drugim bregom, tedaj je povzdignil Levstik svoj glas v «Napreju». V kratki dobi listovega obstoja je vstvaril vzoren časopisi in pokazal V njem odločno na one perspektive, h katerim naj bi stremela naša tedanja politika, gospodarstvo in kultura.
Jezik, čudoviti instrument, ki je izročen človeku, da ga uglasbi sebi in svojemu občutju primemo, je bil od zgodnjih let predmet njegovih študij. Njemu in pa prešernoslovju je posvetil dobršen del svojega življenja. Mnogo njegovih jezikovnih opisov in raziskavanj o Prešernu je izšlo skoro v Vseh tedanjih glasilih, mnogo gradiva pa je ostalo v rokopisu,
Stranje slovenske kulture in politike, predvsem pa Stanje tedainje kritike, je moralo možu, kakršen je bil Levstik, narekovati ostro kritiko vseh tedanjih razmer. V «Naprleju» je ostro izprašal vest vsem voditeljem; povzpel se je v sloviti satiri «Ježi na Parnas» do ostre in duhovite kritike
STKAN 338._2ENSK ISVET št. 11._LETNIK V.
vseh tedanjih prvaških kultuitaih delavcev. V svojih «Napakah slovieniskega pisanja» je grajal nepravilno rabo jezika, pokazal je, kam naj gre v bodoče slovenska proza. Poleg objavljenih kritik pa je velike važnosti njegova privatna korespondenca z vodilnimi možmi mladega pokoljenja one dobe, pradvisem s Stritarjem in Jurčičem.
Kakor je tudi bilo polje Levstikovega dela obširno in je v temeljih njegovega duha ctetojal vedno oster konflikt med znanstvenikom in umetnikom, se je vzpel najvišje njegov pesniški genij. Dasi danes pesnika Levstika navadno ne poznamo mno.go, bodo vandaii njegove lirske, ljubezenske, pivske in fantovske pesmi, njegova satira, epske in otroške pesmi živele preko nas. Kdor bo pisal zgodovino slovenske poezije, ne bo mogel mimo «Ubežnega kralja», ustavil se bo ob njegovih krasnih «Otvah»;
Dve otvi sta pilileteli	Premišljam iz okna dve otvi,
v jezero pod iskalni grad;	a v meni utripi je srce,
tam plavata družno po vodi, zamišljeno v dneve pT.etekle Veslala v kristalni hlad.	na lice usiplje solze.
Lepote sveta so zablesteie vse silnejše v svitu njegovih ljubezenskih
pesmi; ljudje niso vač ponižni zemljani,--Kralji so in kraljice, ki se
smehljajo pod ažurnim obokom neba, svetle reke tečejo mimo njih in se bleste v mesečini; bisere in nebeške zveizde nosijo' v; svüjih rokah in hrepene.
Kakor da bi se zasmejal sam Zeus na Olimpu, je bilo, kadari se je zasmejal on; če je zapel vinsko fantovsko' pesem, je bila kot pesem Dioniza, večnega mladeniča, ki kraljuje med vinskimi trtami.
Divja je bila, kadar je pripovedoval o preganjanih, njegova pesem, trmasta, svojeglava;
Pesa ste me imenovali, pred vaše jasli nisem šel.
Tudi bič je bil, v «Pavlihi» in v satirah, ki je neusmiljeno padal po prvaških glavah.„ In bila je ljubeznjiva njegova otroška pesem. Naše matere naj učijo otroke pesmi o Najdihojci, vitorogih volih, črni kravi in še o vsem, kar; je v njih vseh. Igrajo se naj z malčki, naj jim takole «Date jezdi na koleni»;
Skoka, skoka konjič	Druge naglo vsa za njo
Na polenci.	Sukajo se in teko.
Na kolenci	Mesec kislo se drži
Dete naša daleč jezdi,	ter zabuhel govora:
Pod nebesa k svetlej zvezdi. Bolno glavo imam. Zvezde božje se igrajo	Ves obvezan kimam;
In igraje lesketajo;	Kdo po nebi ropota,
A pred njimi je danica	Da zaspati mi ne da?
Kolovodna prehodnica;
LETNIK V._ŽE?;SK ISVET št. 11._STRAN 339.
Martin Krpan! Izklesana do zadnjega stavka stoji pred nami povest, ki nima skoro primeiie v svetovni literaturi in. s katero bo večno slovelo Levstikovo ime. Kadar bo našo povest v tujini zastopal Martin Krpan, ji bo tam dodeljeno viadno najvišje mesto. Visoko je segal vedno Levstikov ustvarjajoči genij, a najvišje se je vzpel v tej povesti. Martinu Kipanu slava ne bo nikdar obledela, tudi takrat ne, ko bo mnogo sedanjega popolnoma pozabljeno, Zrasel je iz domače zemlje in iz domače krvi, tako samosvoj, tako ves naš, tako popoln, da bo vsakdo, ki bo^ prebiral slovensko pilozo, videl mejnik v tsj povesti in temeljni kamen naše pripovedne umetnosti.
Oni, ki je vlil živega ognja v srca mladine, ki ji je pokazal smer, kam naj hodi, ki je bil vedno mlad med njo — oni Levstik je bil čedalje bolj sam; nikdo ni več hodil ob njem. Samo eden je bil, v katerega se je oziral —■ On, ki vodi življenje, ki je misel vssoljstva. Le z njim se je še pogovarjal, ko človeške duše niso več segale do njega. Pogreznil se je v Kaos in je vanj odšel od nas.
Pismo s pevskega pota. (Pavla Lopšetova.j
Tik pred mojim potovanjem v Avstrijo, Češko in Nemčijo se je ustavila pod mojim oknom urednica in precej kategorično zahtevala, da pošljem «obljubljeni» prispevek za ^.Ženski svet». S takimi obljubami je vselej velik križ; človeka dobe pri dobri volji, pa reče: bom kaj napisala. Ko bi bilo čas vzeti pero v roko, pa se mi naenkrat zazdi, da je vse to, kar hočem napisati, že itak tisočkrat premlelo, da ne bo nikogar zanimalo in končno, da za take pisarije sploh nimam talenta. No — in tako ostanem jaz pri obljubi, urednica pa pri svoji nevolji.
Danes pa izpolnim obljubo. Vem, da ima iženski svet» poleg takih čitateljic, ki so v stiku s celim svetom, tudi nekaj takih, ki uživajo in poslušajo koncerte in opere samo na papirju, in tem hočem pripovedovati o svojih vtisih, ki sem jih dobila na zadnjem študijskem potovanju po nemških in čeških glediščih.
Ko sem začetkom septembra pregledovala repertoar dunajskih gledišč, sem morala na žalost konštatirati, da so razen Državne opere in drame vsa gledišča polna povojne dvomljive umetnosti: revije se menjajo z neslanimi operetami. Mastni dovtipi, gola telesa, razkošna oprema — to je danes paša za oči in dušo večini velemestne publike. Na srečo pa je manjšina vendar še tako številna, da kljub visokim vstopninam (n. pr. 4. galerija v operi stane 10—14 šilingov = 80—112 Din. = 27—37 L) napolnjuje večer za večerom hram umetnosti.
Prvi večer sem poslušala «Bohemo», znano štorijo razcapanih, gladujočih umetnikov, ki privabi v opero le one, kateri iščejo užitka za uho in srce. Navdušenje' občinstva po tej srednje dobro podani predstavi pa je jasen dokaz, da znajo biti Dunajčani zelo hvaležni tudi onim, ki niso baš prvovrstni pevci.
Drugi večer so dali Puccinijevo poslednjo opero «Turandoi», v kateri je poleg m.nogo čaščene Jeritze pel tenorsko partijo Calafa naš rojak Pavel Vlahovič-Marion. Od vseh Puccinijevih oper je •.•.Turandot» edina, ki mi ni zapustila tistega toplega občutka, katero mora spremljati človeka vsaj še par dni po vsakem duševnem pretresu. Prepričana sem, da bi jo Puccini — če bi jo videl na odru —
STRAN 278. ._ŽENSKI SVET št. 340._LETNIK V.
take ne pustil izvajati. Skladatelj, ki nam je naslikal toliko blagih, trpečih ženskih bitij (Madamo Butterfly, Tosco, Mirni, Manon, Minnie), nam v Turandoti prikazuje pravcato žensko zverino, ki s svojo pretirano krvoločnostjo muči gledalca prav do poslednjih prizorov. Ko sem opero čitala, se mi je zdelo, da bodo lepi muzikalni domisleki zagrnili bridko dejanje, ali da bodo 'topli spevi sužnje Liu prinesli v opero tisti mehki čar puccinizma, ki tako zanaša zemljane v oblake. Toda preveč brutalnosti je v drami in uboga Liu umre s svojo nežno ljubezensko pesmijo, ne da bi pustila večji vtis in ne da bi mogla s svojo osebo podčrtati toliko potrebno ženskost, da bi nas cela Turandot zadovoljevala.
V pevskem ozira sita naslovna in tenorjeva partija vlogi, ki zahtevata predvsem telesne moči, kajti toliko kričanja protagonistom zlepa ne nalaga kaka opera kot ta. Spominjam se, da je ansambl milanske «Scalen odlagal izvajanje Turan-dote skoraj ce} teden, ker se je primadona Hilda Monti pri skušnjah tako izkri-čala, da ni mogla peti na predstavi. Skoda vsakega glasu, ki se mora žrtvovati za kreiranje take žene - vraga (katera ima poleg svoje palače morišče, ograjeno z nataknjenimi glavami svojih neuslišanih častilcev, in katere ne ganejo priprošnje celega naroda — ampak uživa v tem, da posluša iskreče se brušenje meča — velikana in sadistično rajanje rabljev.) Odiozna uloga, ki se šele proti poslednjim slikam spremeni v simpatičnejšo.
Hilda Monti in tudi Helena Thimig — ki jo je izvajala lani v drami pri slav-nostih v Salzhurgu pod Reinhardtovo režijo — sta jo podali vsekako mnogo bolj medlo, manj demonsko kot Jeritza, ki se lahko imenuje danes prva operna igralka. Tu bo najbrž tudi vzrok, da Turandot lani ni u.<;pela kljub najluksurjoznejši, fantastični opremi. Rešiti je niso mogli niti najhujši nemški komiki — ministri Ping-Pang, Pong — ker se njihova scena i v drami i v operi zavlačuje že v dolgočasno brezkončnost. Turandot spričo svoje pravljično bogate opreme nalikuje bolj kinu kot glediški predstavi. Posebno Italijani so poskrbeli za največji zunanji efekt — razkošnost inscenacije je presegala vse dosedanje. Dunaj jo je uprizoril nekoliko skromnejšo — le Turandot — Jeritza je ostala pravljična princeza. Njena čarobno vezena 8—10 m dolga vlečka iz žameta in brokata, ki jo je nosilo 6 dvor-kinj, je še za Državno opero impozantna -rekvizita. — Muzikalno pa se mi zdi, da so Italijani bolje pogodili Puccinijeve tempe — naravno —, dočim se je nemškemu izvajanju poznala večja temeljitost.
Naslednji večer je imela Državna opera 25-letni jubilej svojega prvega basista Riharda Mayerja. Izbral si je «Rosenkcwalierja» in podajal pl. Ochsa z vso njemu lastno pevsko in igralsko bravuroznostjo. Ovacij in častitk polno gledišče, in par dni tudi novine, ki so jjosebno poudarjale njegovo največjo in najlepšo lastnost: dolgoletni obstanek na istem zavodu. Hkrati pa željo, da bi ga amerikanski kontraki, ki ga ima v žepu, ne odtegnil popolnoma Dunaju.
Kot gjasbeni bonbon je učinkoval Verdijev «Falstaff» z izvrstnim Jergerjem v naslovni vlogi. Opera, ki se daje brez šuma in hrupa, zahteva prav toliko truda od posameznih pevcev kot n. pr. Mozartova «Cosi fan tuttev>. Intimna, sladka, komorna muzika, lepi glasovi in nepretirana humorja polna igra. Verdi — toliko oboževani in toliko zaničevani — je vendar še kralj italijanske muzike in po njegovem «Falstaffu» mi je šeh prav jasno, zakaj je njegov grob v Milanu tako kraljevsko negovan, da naliči bolj templju kot grobnici, in zakaj je četa njegovih častilcev kljub vplivom moderne muzike tako številna. Prevelika popularnost je spremenila speve tega mojstra v banalne ulične popevke, toda v izvedbi resničnih umetnikov so še vedno dragotine, kakoršne se ne napišejo vsak dan.
LETNIK V.
ŽENSKI SVET št. 11.
STRAN 341.
Zame zanimiva je bila predstava tfDon Jaana», ki smo ga tudi v Ljubljani peli par sezon. In ako smem primerjati naše male oderske razmere z dunajskimi, moram reči, da nas domače izvedbe ni treba biti sram. Razen «Dona Jnana» - Duhana, ki je po dolgem časa enkrat zopet vzdržal celo partijo do konca z enako, glasovno sočnostjo, in berlinske Donne Ane — Pauly - Dreesen, so vsi ostali podajali svoje vloge prav malo interesantno in pevsko komaj zadovoljivo. Vem sicer, da eksistirajo pri gledišču takozvani «slabi» dnevi, ko se nobena stvar ne obnese po želji in cela predstava naenkrat zdrsne pod normalo — toda gotove mere ne sme prekoračiti zavod, ki prednjači glasbenim inštitucijam cele države. Tudi časopisje se je čutilo blamirano pred kongresisti - zdravniki, ki so zasedli večino parketa, in je izgovarjalo pevce z utrujenostjo (začetkom sezone!) itd.
Tem večji dogodek tistega tedna pa je bil zopetni nastop Jeritze v Puccini-jevi <^La fanciulla del West». Da mi ni skoraj teden prej zasigural vplivni dunajski glasbenik sam osebno v glediški pisarni vstopnice, bi je gotovo ne dobila za normalno ceno. Vojna razvada prekupčevanja je tu še vedno v modi.
Obubožanemu Dunaja je gospodarska kriza zaprla celo vrsto gledišč. Nekdaj tako dobra aVolksopera» daje zdaj operne predstave samo še ob nedeljah popoldnef!), sicer pa večer za večerom že par mesecev opereto: tleh hab' mein Herz in Heidelberg verloren-^. Spričo tega ma-terijalnega in moralnega obubožanja torej . ni čudno, če milijonsko 'mesto napolnjuje večer za večerom tudi svojo edino resno opero in da je ob nastopu znamenitejših umetnikov prava borba za vstopnice. In končno je danes Jeritza najslavnejša pevka Dunaja in New Yorka, ter so njeni redki nastopi še ve-dno senzacija. Poučeni ljudje trdijo, da Jeritza pokupi za svoje nastope do 300 vstopnic, ki jih razdeli med svoje oboževalce. Ti jo zato z urnebesnim ploskanjem in vikanjem kličejo po ISkrat pred zastor. Naj bo to že resnica ali ra obrekovanje, res je, da je Jeritza v prvi vrsti sijajna igralka — ki m; štedi in ne izbira efektov — v drugem redu pa je šele pevka. Kdor hoče Je-ritzo le poslušali, ta ne pride na svoj račun. Pri svoji temperamentni igri umevno ne more paziti na pevske finoče in zato je marsikaka fraza 'od nje prav <f.drittei> zapeta, kakor bi rekli v Ljubijani. Toda ona zna tak greh sijajno prikriti z igro, tako, da jo celo pedantni glasbeni kritiki le z milo opombo spomnijo na pevski minus. Da je denar sveta vladar, to se baš pri Jeritzi lahko zopet trdi. Čim bogatejša je, tem večja je njena slava. Vsakoletna amerikanska turneja poveča njeno slavo, poveča pa tudi njeno moč v teatru, v žurnalistiki in v občinstvu. Slavna umetnica je namreč vezana s pogodbami na Dunaju in v New Yorku ter si je zadnja leta uredila svoje delo tako, da poje septembra, oktobra in novembra na Dunaju, naslednje zimske mesece pa v New Yorku, odkoder dela «izlete» po celi Sev. Ameriki, aprila pa se zopet vrne na Dunaj, kjer nastopa do konca sezone.
STRAN 278. ._ŽENSKI SVET št. 342._LETNIK V.
Nam, ljudem malega odra, se nehote vrine misel, kaj bi napravil pri nas režiser, če bi si pevka dovolila take eksiravagance, kot si jih dovoljuje Jeritza. Kolikokrat pade iz vloge na ljubo gesti, ki zbudi šepet po tedltu in 'vzdigne ušesa zlasti v moškem svetu. V teh rafinirano preračun/enih sredstvih Jeritza ni izbirčna in zelo prav ima pevski pedagog Otto Iro, ki piše v neki razpravi, da je pri J. zelo kratek korak, ki jo vodi iz opere v opereto. Eden njenih častilcev, ki zasleduje že par let njen napredek, je izrazil bojazen, da bo zašla slavljena pevka kar naenkrat v pretiravanje in iz oboževanega bo nastalo smešno.
Drugi trdijo, da se bo Jeritza nekega dne naveličata plačevati klaki, ker postaja baje že nesramna v svojih zahtevah. Po italijanskem vzoru se je namreč tudi na Dunaju ustanovilo ^društvo glediških klakerjev», ki navadno pošlje pred nastopom k prominentnim pevcem kar svojega zaupnika s pobotnico na prav čedno vsotico. Znana je anekdota, ki se pripoveduje o pokojnem Grosavescu. Pred neko premijera je prišla deputacija po običajen «honorar», ki je topot dosegel že nesramno višino. Grosavescu jim je pokazal vrata. Toda s tem je sebi znatno poslabšal aplavze, tako, da je nepoučena publika, ki sodi h po aplavzih, začela šepetati: «.Grosavescu pojema — nima več- takih uspehov». iDobri» ljudje so še malo dodali, pa je šlo «navzdoh — kljub temu, da je pel prav tako sijajno kot prej. No, in ker je postal za Dunaj «preslab», si je' hotel pomagati na boljše v Berlin — toda sojeno mu je bilo drugače: žena mu je s krogljo pomagala v deželo, kjer se živi brez lažnih aplavzov.
V dobi materijalizma pa je celo tragična Grosavescova smr't postala špekulantom vir dohodkov. Ne samo, da njegova oproščena žena priobčuje zdaj «Spomine», na katere odgovarja zopet pokojnikova sestra — našei se je pisatelj Feliks Fischer — doslej je pisal zlasti proti kokainu in vlačugarstva — in ta je postavil skoraj cele scene iz sodne dvorane na oder v novi drami «Ali se sme ubijati?» Predstava je po časopisnih vesteh dobro obiskana, toda prezgodaj je še po smrti priljubljenega pevca, da bi občinstvo moglo ploskati, dasi so igrali izvrstno. Idejo, razglabJjati v drami intimnosti še živih udeležencev, odklanja Dunaj kot neokusno.
Prijetno pa me je presenetil način, kako časti dunajska mladina svoje umetnike. Po opernem izhodu sem dan za dnem opažala krdelo dijakov obojega spola, ki z beležnicami, notesi in peresniki oboroženi čakajo na svoje «žrtve». Pristopim h gruči in vprašam krivonosega Judeka, kaj se godi. Ta mi pokaže na starejšo damo, ki so jo pravkar obkolili, in pojasni: «Gospa Kittel, naša prva altistka.» Še predno se je ona podpisala vsem v zvezke in albume, je skupina dragih i'ovila in obkolila tudi ostalo članstvo, ki je baš tisti čas šlo mimo izhoda. Kakih 12 let star dečko mi je pokazal tak album. Na eni strani ima podpis umetnikov, na drugo stran pa pripisuje sam vloge, v katerih ga je poslušal, ter poleg datuma označi v posebni rubriki še svojo sodbo: n. pr. «Ste hat kreutzfidel gespielt, aber scheusslich gesungen.» V splošnem pa je v očeh mladega entuziasta največ označk z «gottvoll, himmlischschön» itd. Vsekakor originalna javna klasifikacija vsake predstave in posameznih pevcev, ki pa se bo z leti mladih kritikov gotovo še v marsičem spremenila.	(Dalje prihodnjič.)
LETNIK V.
ŽENSKI SVET št. 11.
STRAN 385.
I/ jeseni. lAmca c.j
I.
Astre na jesenskih gredah so vzcvetele, v gajih so vesele pesmi onemele.
Na drevesih so posljedni listi uztrepetali,
zlati žarki so v jesenski megli zaostali...
Mračni dnevi mračne duše nam pustijo,
da pozabljamo pomladno solnčno melodijo,
da otožnost se prikrade nam v domove, da poroma naša misel na grobove....
in da blodi naša duša po ravnini,
kot da išče sama sebe med spomini.
Težke so jesenske slutnje, ko se barva vrt in gora: kakor megla v tistih jutrih so — m v srcu kakor mora...
Meni, glejte, pa Se hoče ravno v teh jesenskih dnevih svetlih misli o pomladi in o sladkih ptičjih spevih —
Meni, glejte, pa se hoče solnca, smeha in življenja — sredi teh jesenskih slutenj — jasnih dni in hrepenenja,
in še mnogo, mnogo vsega, kar mladost nam večno daje, se mi hoče v tej jeseni, ki po naših krajih lega,
ki v globine naše sega, da nam — kakor drobne ptice -naše plahe duše bega.
Puberteta. (G. Majeva.)
feliko dola ima mati z detetom; noč in dan jo potrebuje mali nagajiT/ček zase. Otrok raste, telesno ni več toliko odvisen od matere, a čim bolj dorašča, tem večja je materina skrb za dušni blagor otriokov. Ona seje v otrokovo dušo zrnca lepih lastnosti in čednosti, AH pa ve, kakšen sad bodo obrodila? Dokler je otrok v vednem materinem nadzorstvu, je prav lahka stvar, a ko mu dorastejo penuti in zleti svobodno v družbo, v svet, kdo naj ga nadzoruje, opominja? Duševno oko materino ne vidi vseli nevarnosti, ki pretijo otrokovi duši, a jih sluti, saj je sama nekoč preživljala dobo mladosti in se veselila nje rožnate lepote in opojnosti, a zrla je tudi v globeli, ki so jo vabile, kakor vabi fatamorgana potnika v puščavi.
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 344._LETNIK V.
Ta skrb matere je utemeljena še posebno, ko stopi otrok v dobo pubertete, to je ona doba, ko se javlja v njegovem telesu, v vsem bistvu nekako prenavljanje, pripravljanje k popolni zrelosti. Telo se razvija, za-dobi prave oblike, duša si dela pot, značaj se utrjuje. V vsem bistvu se pojavlja nemir, ki ga otrok sam ne more pojmiti.
Doba pubertete traja pri nas od 13. do 20, leta. V južnejših krajih nastopi že prej, v severnejših pa pozneje. Dekle stopi v to dobo navadno prej nego deček; le duševno in telesno šibkejši otroci se razvijajo pozneje.
Pojav perila naznanja, da je deklica stopila v dobo pubertete, dečku se pa prikažejo brki, glas postane poln in zveneč, telo se širi in raste na moči.
Zakaj je doba pubertete nevarna?
V tej dobi se razvije bodoči človak, dober ali slab, kreposten ali slabič. Marsikdo je padel v tej dobi in ni nikdar več vstal, ter si tako pokvaril vse življenje,
Z razvojem telesa se pojavlja namreč nemirno valovanje v krivi, prebuja se narava — spomlad v človeškem življenju. To notranje hrepenenje je spontano, neomadeževano, kot rahel plamenček, ki pozneje v popolni ziielosti vzplamti v vsej luči. To vzbujajoče se hrepenenje se nezavedno izraža na zunaj. Mladenič išče dekle, ji sledi, se ji približa, ji dvori, ker čuti, da je vzrastla zanj. Dekle pokaže svoje podzavestno hrepenenje v izrazu obraza, v pogledu, v vsem obnašanju. Obleče se lepo, ker hoče ugajati mladeniču, a njena sramežljivost jo pri tem vendar drži v verigah dostojnosti in morale.
Takrat dekle in mladenič še ne vesta nič O' morali in vendar je notranji glas, ki se oglaša in zastavi hrepenenju pot v nebrzdanost. Ta svarilni notranji .glas je varuh, ki varuje mladeniča in mladenko, da ne sledita klicu narave. Neodoljivo hrepenenje te dobe zamore pokazati najidealnejšo stran človeške narave, a iz nje se razvijejo tudi lahko najpodlejša človeška dejanja. Tu tiči nevarnost pubertete.
Zdravi, dobilo vzgojeni in poučeni otroci preživijo dobo pubertete normalno, brez posebnih viznemirjanj. Moć volje in čisto srce v razvijajočem se otroku zmaga nad telesom. V tej zmagi je zmaga nad človeško slabostjo.
In vendar ne smemo hiti optimisti v tem oziiu. Računati moramo z večino slabo vzgojenih, dedno obteženih otrok, ki jim doba puberte nagaja.
Nemima, nebrzdana kri in podedovana duševna šibkost, to so notranje ovire; nepravilna ali nikaka vzgoja in slaba družba, to so zunanje ovire, ki omejujejo zdrav razvoj iai vodijo otroka v dobi pubertete na slaba pota — v duševno in telesno propast.
To je degeneracija človeštva.
Kako odpomoči degeneraciji? Kako doseči zdrav, po duši in po telesu močan zarod? Ni mesta tu, da bi zašla v podrobnosti, ker govorim le o pu-
LETNIK V._ŽE'NS'KI SVET št. 11._STRAN 345.
berteti. Dati hočern materam par: navodil, da bodo one s skrbnostjo, neopa-ženo Vodile svoje otroke skozi tiazburkano in nevarno dobo pubertete.
Da bo materi olajšano delo, imej v času nosečnosti in dojenja le lepe misli in sa vzdrži Vsake strasti. Ne vživaj alkohola, da ne prinese otrok pečata podedovane obteženosti na svet. Od semena in zemlje je odvisna bujnost rastline, cd semena in nosečnosti je odvisno telesno in duševno otrokovo zdravje.
Omenim naj, da je dedno obteženim in slabo vzgojenim otnokom doba pubartete velika preizkušnja. V otroku vzraste taJcrat vsa šibka stran volje in razuma. Razvoj živčevja in telesne;ga oigaiuzma sploh se upira razvoju razuma in zahteva svoj delež. To občutijo dedno obtežene deklice v večji meri kot dečki. V otroku raste upornost, želja po neodvisnoisti in samostojnosti, in to le vsled nezdrave, nerazvite duševnosti, Marsikatenamu otroku odpoive logika mišljenja popolnoma, govori brez prave zveze, govoru in mislim drugih ne more slediti, keri je raztresen, ne zna soditi in sklepati, kaj je dobro in kaj je slabo. Značilno je tudi, da se tak otrok brsz vzroka udaja raznim efektom: žalost in veselje, jeza in strah se menjava kot vreme v aprilu. Vse dejanije in nehanje dednoi obteženega otroka je v dobi pubertete braz cilja. Nič čudnega torej, če v teh letih pade mladina in zaide vsled slabe vzigoje in slabe družbe na pot pokvarijenosti.
Največji greh, ki ga napravi mladina v dobi pubertete, je samo-oskrumba.
Matere, gotcyvo ne veste nič o tem grehu, kaj ne? Takole piše Anglež Havelock Ellis v svoji knjigi: «Evolucija sramsižljivosti»: Iz stoletja v stoletje se je padedffvala in. ohranila samooskrumba kot tradicija do današnjih dni in ni se še razkrinkala pred svetom V pravi in gHozni luči, kakor zasluži. Ona je studenec raznih bolezni in v največjih slučajih vzrok ner-voznosti, slaboumja, idiotizma, očesnih bolezni, histerije, hipohcndnije, mrtvouda in popolne norosti.» In dalje; «Berger, specialist za n^rvoznost, je dognal, da je bilo 90% njegovih pacijentov, mladeničev in deklet, podvrženih saimooskrfumbi.» Havelock pravi, da se ta greh vrši med normalnimi in abnormalnimi otroki na deželi in v mestu, «Samooskrumba je škodljiva,» pravi dalje, «naravnost uničujoča mladim, telesno in živčno šibkim individuom. Spomin slabi, energija razuma pojema, telo se ruši. Posledica je torej zelo resna; telesna in duševna propalost.»
Kje so toraj vzroki nemorale? Odgovor je jasen. Sredstvo, s katerim naj se prepreči vsaj delotoia zlo samooskrumbe, leži pried nami.
Materam polagam na srce: Ne goVori pred otrokom, dokler je ša ne-goden, o rečeh, ki mu vzbujajo radovednost. Lepo in dostojno vedenje med možem in ženo je neizogibno potrebno. Ob tej misli se vprašam: Koliko zagrešijo stariši V pijanosti in stariši, ki se niso nikdar bri-
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 346._LETNIK V.
gali za lastno vzgojo iti za lastni duševni napredek? Iz takšnih dmžin izhajajo slabi otroci, ki so prava nesreča vssm tovarišem, in to ne po lastni krivdi.
Gotovo je, da otroci prjeradi sledijo' slabemu vzgledu in vendar radi verujemo nekemu laškemu filozofu, ki pravi; «Otroška nedolžnost je res-ničnejša, odkritosrčnejša in globokejša, kot mislimo. Ona je trajna in čista tudi takrat, ko jo je blato socialne pokvarjenosti nekoliko omadeževalo.»
Da, nedolžnost moramo gojiti v otrocih. Sramežljivost in pravočas^ti pouk, to je podlaga, na kateri se ohrani nedolžnost.
Mati nadzoruj večkrat otroka tudi med delom, opazuj njegove tovariše in večkrat prisluškuj njihovemu govoru, ne da otroci to opazijo. Neka staia gospa mi je povedala sledeče: «Moj štiriletni vn.uk se je pogovarjal s 14 letnim dečkom, (Omenim naj, da je ta deček moralno že pokvarjen, krade, laže, zelo grde besede vpleta v govor, zna pa biti uslužen in pD-strežljiv kot malokdo; mati nima o vzgoji nobenega pojma, otroku daje potuho, nikdar nima ne knjige ne časopisa v roki.) Slišalai in videla sem, kako je učil deček mojega vnuka samooskrumba. Da preprečim zlo, sem vnuka takoj poklicala k sebi in ga mimo poučila, naj ne uboga dečka in naj ne sledi nasvetu, ker ga je napeljeval v greh. Mnogo mu nisem mogla govoriti in mzlagati, ker je še premlad.»
Stara gospa je napravila svtojo dolžnost, a po mojem mnenju bi morala posvariti in poučiti tudi' 141etnega dečka. Mogoče bi vendar obvarovala popolne piopasti njega in ž njim mnogo drugih. Ker tega ni storila, bo deček potegnil za seboj še marsikatero žrtev.
Mladina greši največ vsled nevednosti. Sledi naravnemu impulzu, sledi slabemu vzgledu slabih tovarišev, ker ne pozna prlsbridkih posledic in ker je nihče ne poduči. Samooskrumba je strup, a strup je tudi prezgodnje spolno občevanje, Ugonabljajo se telesni sokovi in duševne sile, uničuje se zdravje telesa in duha. Matere, razumevajte dobo pubertete, a varujte svoje otroke slabih posledic, ne dajajte jim denarja, da ga zapravljajo v pogubonosne namene, in poučite jih o pravi priliki. Ve lahko preprečite mnogo zlega z ljubeznijo in tudi z delom.
Gotovo je, da vpliva hrana na človeški organizem. V njej so snovi, ki prehajajo v kri. Ni torej brez pomena, kaj vživa otrok v dobi pubertete. Njegova hrana bodi preprosta a tečna. Jajčne jedi in sir vživaj le zmerno, nič pa pikantnih in alkohola, malo mesa, več mleka, močnatih jedi, sočivja, sadja, medu in orehov.
Najboljše .zdravilo, ki brani, da se otrok udaja sladkemu in mamljivemu čustvu hrepenenja pubertetne dobe, je — delo. Matere, skrbite, da so vaši otroci zaposleni! Seveda' potrebuje mladost tudi zabave, saj cvete pomlad"življenja samo'enkrat, zato ji privoščite veselja v zdravi, moralno nepokvarjeni družbi.
LETNIK V.	ŽENSKI SVET št. 11.	STEAN 347.
		
	1 ZV ESTJA	____-____
= = = =		
PO ŽEDSKEM SVETU.
Masifestacijska zborovanja za žensko vo-Hvno pravico so se vršila sredi miniilega meseca po več mestih v Jugoslaviji. Ženske organizacije, pripadajoče raznim socialnim naziranjem, so složno nastopile na zborovanjih ter zahtevale aktivno in pasivno vo-livno pravo za ženo. Ponekod so prišli na shod tudi' moški, da agitirajo za svojo stranko, Čeprav so &e konečno vendar vse zbo-rovalke zjedinile za skupno resolucijo, so vendar sijajneje in izdatneje uspeli shodi po onih krajih, kjer je ženstvo zborovalo samo. Zahtevo po volivni pravici so govornice jasno utemeljile, njih izvajanja so izzvenela v glasno manifestacijo za svetovni mir in pravičnejšo socialno uredbo, kar bo pa ,svet dosegel le tedaj, ko bo pri zakonodaji odločala tudi žena, ki ima poleg razuma tudi srce.
Zanimivo znanstveno odkritje. Pred meseci se je mladi rumunski znanstvenici v Parizu, Štefaniji Marazineanu posrečilo, da je s pomočjo solnčnih žarkov napravila nekatere kovine radioaktivne. Praktične vrednosti in dalekosežnosti tega odkritja sedaj Še niso mogli dognati, ker je število dosedanjih poizkusov še prenizko. Ali važno je; gospodična Marazineanu je našla ključ za reševanje velike prirodne skrivnosti. Čudno je naključje, da si je zopet žena stekla slavo na polju radiologije; radij /sam je odkrila tudi žena, Poljakinja Marja Sklodowska -Curie. Omenjena Rumunka ie bila prej-asistentka pri Curiejevi, ki je bila z njo jako zadovoljna. Pred dvema letoma je odšla na londonski observatorij, kjer je znameniti astronom Deslandres z velikim zanimanjem zasledoval raziskovanje mlade, nadarjene asistentke.
Odkritje učene Rumunke je v tem, da se nekatere vrste kovin, najprej svinec, pod gotovimi pogoji pretvorijo v radioaktivne materije, ko se izpostavijo solneu; te radioaktivne snovi kažejo — čeprav v manjši meri — vse one lastnosti kakor radij, uran, torij in drugi radioaktivni elementi. Svinec, ki je po n'eni metodi postal radioaktiven, meče od sebe razne vrste žarkov, od kojih nekateri izredno močno delujejo, drugi pa so slični Röntgenovim žarkom. To odkritje je tudi izredne teoretične važnosti. Že dolgo so namreč domnevali, da mora solnčna krogla vsebovati mnogo radioaktivnih energij in da je baš v njih izvor solnčne svetlobe in toplote. Kakor se vidi, je Marazineanujeva najbrže dokazala, da je to res. Pariški uče-
njaki se zato silno zanimajo za nadaljna njena odkritja.
Žalostna smrt ameriške umetnice. Septembra meseca je žalostno-preminila v Nizzi znana igralka in plesalka umetniško dovršenih klasičnih plesov, Izidora Denkan, Bila je rodom Američanka in se je že po prvih oderskih nastopih nenavadno proslavila. Poročila se je s kraljem šivalnih strojev, Singerjem, a ne za dolgo. Kmalu ga je zapustila in se drugič poročila. Rodila sta se ji dva otroka, ki sta pa nadvse tragično umrla v Parizu. Sedela sta v avtomobilu in čakala maten Nehote sta sunila v motor in avto je zdrčal naravnost v Seno, kjer sta dečka takoj izginila v valovih. Njen tretji mož je bil Sergij Jesenin, mlad ruski pesnik, ki se je pred 2 letoma obesil v Leningradu. Naposled je tragično umrla tudi ona sama. Peljala se je z avtomobilom po Nizzi. Za vratom je nosila beneški šal, ki se je zapletel okoli kolesa pri avtomobilu, se v tre-notku tako zamotal, da ji je čvrsto zadrgnil vrat, jo zadušil in mrtvo vrgel na cesto.
Njeno truplo so prepeljali v Pariz, kjer je ležalo na mrtvaškem odru v slikarskem ateljeju brata Rajraona Denkana. Umetnica je ležala v obleki grškega kroja in obuta v sandale. Iz, cosedne-sobe so se neprestano slišali tihi in otožni zvoki Beethovenove in Bachove glasbe. Truplo so nato prepeljali v krematorij, med sežiganjem so najboljši pianisti svirali žalne komade Bacha, Beethovna in Chopina. Pepel so pokopali na pariškem pokopališču Pierre - la Chaise, kjer počiva toliko slavnih mož. Na zadnji poti je spremljala pokojnico dolga povorka v Parizu bivajočih umetnikov, pripadajočih raznim strokam in raznim narodnostim.
HlGljeNA.
O spanju. Spati je treba v dobrem, čistem zraku. Čim dalje večje je število takih, ki spe poleti in pozimi pri odprtem oknu. Spanje naj traja 8 ur; če nismo mogli prejšnjo noč dovolj spati, moramo čimprej nadomestiti. Če gre človek s polnim želodcem v posteljo, ne more mirno spati, marsikoga pa tudi to ne ovira. V spanju pa želodec hitreje in temeljito prebavlja, ker telo ne izrablja svojih sil za druge napore. Zato pa naj oni, ki se nečejo debeliti, ne hodijo Gpat ne po kosilu, ne takoj po večerji. Obratno pa priporočajo suhim osebam vsaj kratko popoldansko (Spanje.
Če se opariš ali opečeš, ti kože na do-tičnem mestu pordeči ali se napravijo me-
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 348.
LETNIK V.
hurji, napolnjeni s čisto tekočino. V tem primeru vzemi čislo šivanko, razžgi jo nad ognjem, da se razkuži, in prebodi mehur, da izteče tekočina. Nato namazi rano z ol;em (v sili tudi z mastjo) ali pa s svinčeno vodo (dobiš je v lekarni). Potem jo po-krij s čisto mehko vata ali cunjico ter obveži in pusti rano v miru,
Če se opališ z živim apnom, hitro izmij dotično mesto s kisom ali limonovim «o-kom, pokrij ga z vato, namočeno v olju, in obveži, Z vodo ne izrnivaj, ker se s tem apno na koži ugasi in še bolj žge in razjeda. Zelo nevarno je, če pade drobec živega apna v oko, ker človek lahko oslepi. Zato je .treba takoj k zdravniku. Za prvo pomoč pa se izpere oko z mlekom ali čistim oljem, nikoli ne z vodo.
gospodinjstvo.
Izboljšanje stanovanjske in gospodinjske bede. Dunajska občina bo pač v kratkem največji hišni posestnik na svetu, Doslej je že zgradila nad 50.000 stanovanj. Če računamo na vsako družino povprečno 4 osebe, že ta stanovanja sama predstavljajo lepo mesto s 200.000 prebivalci! Sedaj je v delu zopet nova zgradba, v kateri bo prostora za 1500 stanovanj, ki so urejena silno pripravno. Med posameznimi deli zidovja so velikanska dvorišča, vsa tlakovana, da se bo deca lahko igrala, ne da bi se bilo treba bati prahu. Vsako stanovanje ima seveda kuhinjo z vodo, štedilnikom in plinovim ognjiščem. Poleg tega ima vsa zgradba še velikansko skupno kuhinjo. Občina računa, da bo gospodinjam bolj kazalo, opustiti kuhanje doma ter dobivati hrano iz fikupne kuhinje, kar bo veliko ceneje. Če računamo zopet po 4 osebe za vsako stanovanje, bo v tej hiši prostora za 6000 oseb. Za taico gospodinjstvo bi pač bilo vredno, da ima svojo klavnico in mesnico ter da kupuje živila in blago kar na vagone naravnost pri poljedelcu ali v tovarni. Na ta način bi se pa cena veliko znižala, kakor če bi kupovali na drobno pri malem trgovcu, kar pač dela vsaka poedina gospodinja. Žene ne bodo prebile večina dne v kuhinji, temveč bodo imele časa za druga opravila in se bodo zlasti vzgoji otrok lažje posvetile.
Kako ravnati z dežnikom. Dežnik je- treba pravilno spraviti v omari, pravilno sušiti in pravilno snažiti. V omari naj stoji prosto, nič zganjen po robeh, celo ne zavezan.
Če so gube vedno tesno položene, se prične po robčku trgati, zlasti če je svilen. To vel'a posebno še za solnčnike. Če je dežnik mcker, naj ne bo odprt, ko se suši, ampak na-- se odteka narobe obrnjen z ročem navzdol, a zaprt. Če je odprt, se odteka voda
na železna rebra, ki porjave in v sklepu razpadajo vsled rje, ki razjeda rebra in blago^ Če stoji zaprt z ostjo navzdol, zopet rebra spodaj porjave in razjedajo blago. Zato ima toliko dežnikov krpo v osti, ker niso-prav sušili dežnika. Če je dežnik razpet, ze blago napenja in nasili; torej ga šele, ko se je že voda odtekla, nekoliko razpni, da se temeljito presuši. V ovoju ga smeš imeti le na potovanju, ob selitvi ali na vozu, da ce ne umaže. Po sušenju ga je tudi zato dobro razpeti, da se ne zmečka in v gubah ne posuši docela, ker bi gube sicer ostale trde. Sicer pa lahko preprečiš, da se dežnik ne premoči, in bo tudi v dežju ostal suh. Vzemi en del parafina in 20 do 30 delov bencina, to zmešaj (a ne v bližini svetilke ali ognja, ker se vname) in s to mešanico prepoji dežnik. Polivaj v malih polivkih po blagu na odprtem dežniku, vsako premo posebej. Bencin izhlapi, parafin pa ostane v blagu kot tanka plast. Pusti ;3 ure dežnik odprt in razpel, da se parafin v blago napoji. V največji plohi bo dežnik suh. To je dobro zlasti za cenejše dežnike in za ljudi, ki daleč hodijo v dežju. Polivaj pa nekako na okroglo, kot v serpentinah. Solnčnike iz belili čipk in navadne bele najlepše osnažiš, če jih razpneš in postaviš na dež. To jih zelo osveži. Toda razpete posuši, da jih ne bo treba likati. Saj če le enkrat sušiš razpet solnČnik v vročih mesecih, je hitro' suh in mu ne škoduje prav nič. Solnčnike iz svile, volne in bombaža pa lepo opereš z navadnim milom in z vodo. Krtači na zunaj m znotraj. Razpetega osuši. Lahko dodaŠ milnici nekoliko salmijaka, če barva to prene-iSe, ali pa limonovega soka. Toda če snažiš s salmijakom ali milom, zavij roček ali palico, če je polirana, s papirjem, da se ne pokvari. Tudi dežnik konečno polikaj z ne prevročim likalnikom tako; da zložiš vsiako premo in rahlo pa vsaki posebej potegneš. Tako bo dežnik lep, snažen, čist, ko ga boš vzela v roke. Ni lepo, če stopiš na cesto z dežnikom, kot da si ga privlekla iz podstrešja.	_
kuTiinja
Goveje meso v omaki. Ako želiš malo spremeniti in zboljšati obed, a kljub temu štediti, la;hko napraviš sledeče: Deni v primerno posodo masti. Takoj v mrzlo mast vrzi nekaj koščkov sredice ali pa skorjo obribane žemlje, nekaj narezane čebule, korenja, p^tršilja, zelene; ako imaš mali vršiček timjana, nastrgaj tudi malo mušk. oreščka in malo ingverja, a jako malo, ker ima močen vonj; paradižnike, ako imaš Bveže, sicer lahko mezgo. Vzemi iz juhe še ne dobro kuhano govedino, a vendar toliko, da je juha že dovolj okusna. Zreži jo na rezine (šnite) in den v kozico, položi vrhu
LETNIK V._ŽENSKI SVET St. 11.	STRAN 349.
zelenjave ter vse skupaj zalij z juho toliko,	zala in poisula z moko, ter peci v srednje-
da je dobro pokrito z njo. Postavi na ne	topli peči,
prevroč prostor štedilnika ter počasi praži	Biškoti. 1 čašo masti, 2, čaši sladkorja,,
in pazi, da se ti ne prismodi. Lahko pra-	4 jajca, 1 čašo mleka, 1 malo žličko sode,
žiš nekaj časa samo zelenjavo brez mesa,	2 mali žlički pecivnega praška v čaši moke
da se ti zelenjava bolje zmehča in meso v	do-bro zmešanega, toliko moke, da je dovolj
juhi dovolj pokuha. Zraven se lahko dajo	gosto in se lahko razvalfa, malo vanilije
makaroni, polenta ali kaj sličnega.	ali 1 žličko zmletega oreščka, Razvaljaj in
Umetni kaviar. Lepo osnaženi slanik (ne	^rezi z ohodčki ter peci.
opran) jako fino zreži, istotako 1 drobno	(Pripomba: ičaše, ki jih imamo za
, čebulo in 1 trdo kuhano jajce. Dodeni 1	Ameriki, drže peti del litra.)
žlico gorčice, malo žličico dobrega olja, I	, Panika Skumavčeva.
žlico kisa in malo popra. To vse skupaj	Ja)«"" konjak. 42 dkg sladkorja mešaj z
dobro zmešaj ter daj na mizo s .surovim	I" rumenjaki pol ure, da dobro naraste,
maslom in kruhom.	prilivaj počasi ter še mešaj 1 liter kuhane-
Kako napraviš nekoliko slabo, ali že rab-	25 dkg finega
Ijeno mast zopet čisto in uporabno: Mast, ki	t f ''fll
bi jo rada očistila, deni v precej večjo poso-	Pene porazgubijo potem napolni stekle-
J 1 1 1. . ■ Al .'i . ^ .!••	i^ice in dobro zamasi, Ohrani se več let, —
do kakor bi ,o sicer rabila, tako| prih,	Qp,, Mešati se mora v porcelanasti skledi,
ciste m hladne vode (bit, ,e mora prece,-	P ^ ^ sna kohcina), dodem čebule, postavi kra,
štedilnika, da počasi zavre ter tako vre	^a drugi način. Vzemi 12 žlic slad-
''r T p'- pobira, z	10 .Lenjakpv, dva litra mleka in
vrha nesnago. Paz , da imas dovol, vode	j ^^^ g j^jt ' y j
v dnu ostane na, ,e se precej ko mast	" Korenčki iz krompirjevega testa. Skuhaj
odstavis! Nesi ,0 na hladen prostor da se	^„mpir, olupi ga in zmelji ali steri z va-
dobro strdi, Drugi dan naprav, ob robu	^
AV- ? , '	da se testo ne prijemlje. Ko je ugneteno
podl,,es Nato zvrn, mast iz posode ter ,0	^ ■ ^^
spoda, lepo ocsti, k« se ,e v,sedlo. Tako	belejše, na drugem tanjše. Skuhaj jih, potem
m^t potem lahko rabis.	^ „stepeno jajce ter ocvri malo
Navadna torta. Mesa, >/= cas,ce .surovega	razbeljenem Lslu. V debeli konček za-
masla m 1 caso sladkorja ter pridem 2 Ute-	t^^ni košček korenčka in obloži stem
peni ,a,ei. Vzemi IK case moke m 2 mah	Lahko imaš tudi za večerjo s solato
žlički pecivnega praška, pa presejaj vse skupaj; temu primešaj ^y čaše mleka, pri-
ali kompotom.
sKupajj temu pr,mesa, case mleka, pri-	Sirov puding. 56 dkg svežega kmečkega
deni nekoliko vanih,e m peci v srednje	p.^jj^j;^ j^j® »
, , . .	težo enega jajca rahlo zmešanega surovega
(Pripomba: torte s peciviiim praskom	^^^^ 4 ^^^^ 1 pšeničnega zdrt
najlepše narastejo, ako ,ih denes v boji	^a. Namazi bel prtiček ali cunjo s surovim
hladno pec m se počasi razgreva do ,sred-	mešanico v cunjo, zaveži
nje vrocme.J	rahlo z vrvico in skuhaj v slanem kropu.
Jabolčna torta. Vmešaj ^J., čaše surovega	Vre naj 1 uro. Lepo naraste. Skuhano raz-masla z 1 čašo sladkorja ter primešaj 1reži, potrosi z drobtinami in zabeli s toplim
čaše kuhanih, oslajenih jabolk (voda se	surovim maslom. K mesu izborno, ali samo
mora čisto odliti). Prideni 2 čaši moke, 1	s kompotom, malo žličko sode, malo soli, 1 malo žličko
cimeta, 14 žUčke zmletega oreščka, žlic-	q lepem vedenju.
ke zmletih nageljnovih žebic in primešaj I	(Nadaljevanje.'
čašo rozin. Deni v dolgo pekačo, katero	jvj^kit iz bisernine in ametista ,se prične
prej dobro namazi m posuj z moko, pa peci	pozneje nositi. Vdova naj prehod iz žalo-
pnbhzno 45 minut.	vanja počasi pripravlja, nekatere pa se
Vražja torta (Devil's Food-Cake). Mešaj	sploh ne morejo več ločiti od črne barve.
2 čaši sladkorja s K čaše surovega masla,	Med globoko žalostjo se človek vzdrži
prideni 4 rumenjake in dobro premeša.),	vsakega razveseljevanja. Posečati koncerte,
potem prilij čaše mrzle vode. Vzemi	veselice ali tudi samo poroke v cerkvi se
1 čašo nastrgane čokolade in jo polij s K	ne spodobi,
čaše vrele vode, pa to primešaj k prej-	Obiski se sprejemajo šele šest tednov
šnjemu, 2 čaši moke in 2 žlički pecivnega	po smrti. Pri teh obiskih se nič ne servira,
praška dobro presejaj in zopet k prejšnje-	Obiske vrača vdova po šestih tednih,
mu primešaj. Prideni trd sneg iz 4 beljakov	Vdova, mati ali sirota pusti samo' vizitko,
in deni v model, katerega si dobro nama-	kadar vrača obisk.
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 350.
LETNIK V.
Vdova ne poseča jour-fixov, ampak dela obiske le ob času, ko niso drugi obisko-vavci navzoči, da se umakne srečanjem z drugimi.
Med globokim žalovanjem se opusti doma vsak hrup, se ne poje; klavir in drugi inštrumenti so zaprti in se ne uporabljajo,
Otroci priČno z muzikaliČnimi vajami po preteku enega meseca, igrati smejo samo vaje in klasične komade.
Šopki in cvetice >se ne razpostavljajo po stanovanju, V žalno obleko se ne zatikajo cvetice.
Po preteku globokega žalovanja prične vdova sprejemati obiske in koncem žalovanja sme dajati zopet jour-fixe ter vabiti na večerje; tudi lahko poseča koncerte in gledališče.
Šele po globoki žalosti sme iti vdova za botro, vendar se ne udeležuje slavnostnih pojedin, ki običajno -sJedijo krstu.
Nameravana poroka se mora ob smtnem slučaju za nekaj časa preložiti, in se vrši tiho in brez slavnosti. Preproste pojedine se udeleže samo najbližji sorodniki in priče.
Na dan poroke vsi navzoči odlože žalno obleko, pozneje pa jo zopet oblečejo. Nato oba poročenca še dalje žalujeta.
Pismen papir in vizitke imajo črn rob. Na vizitki ni omenjen vdovski stan. Če govoriš z vdovo aH jo predstavljaš, opuščaj besedo «vdova», kakor tudi na naslovih, Slučajno srečanje.
Odlično stališče in elegantno ponašanje je privilegij le maloštevilnih oseb, vljudnost in lepi običaji so naGprotno za vsakega obvezni.
Ko je neki snažilec čevljev nekoč srečal in pozdravil kralja Ludvika XV., ki je bil v spremstvu guvernerja in je poslednji odzdravil, ga vpraša kralj: «Zdi se mi, da odzdravljate slugi?» «Sir!» je odgovoril guverner, «meni je ljubše pozdraviti slugo, ko da bi se reklo, da je sluga vljudnejši od mene.»
Na ulici.
Opazujmo na ulici ljudi! V četrt ure bomo spoznali po njih hoji, ponašanju, pogledih :n kretnjah nešteto slabo vzgojenih ljudi.
Mimoidoč gospod nam puhne dim cigare v obraz, ali gospa se ustavi in motri našo obleko od nog do glave, zopet druga zapušča za seboj hud vonj parfema, aH se ustavi sredi trotoarja, se razgovarja, da moti promet in nas prisiH, da se moramo umakniti s trotoarja.
Vidimo, da je družba polna nevzgojenih oseb. Na uHci, v javnih lokalih, na vlaku, v tramvaju, pri mizi doma in druj?od, vsi smo že preizkusili in pretrpeli njih nadležno navzočnost, neprimerno brezobzirno
govorjenje in neotesano obnašanje. Spoznavajmo te slabe navade in poskušajmo si predočiti praktična pravila dostojnosti.
Vljudnost do neznanih oseb obstoji v tem, da jim prilično ne povzročamo neprijetnosti, ovire in nadležnosti.
Ce na ulici iz kateregakoli vzroka oviraš mimoidočega, recimo da se vanj nehote za-deneš, se opraviči z «oprostite!» Gospod, se obenem odkrije, ko se oprošča, in pristavi «gospa» ali «gospodična». Na uHci hodimo in se umikamo na desni strani.
Gospod mora, če gre z damo, umeriti svoj korak po njenih. Mlajša dama se umakne starejši. iNa strani ob zidu se puste vedno ctarejši ljudje, tako da gre ob robu tlaka mlajša oseba.
Gospod na ulici ne nosi palice pod pazduho in ne udarja ž njo ob tla; tudi je ne vrti v krogu.
Odprt dežnik drži dama navpično in ga ne naslanja na ramo.
Do neznanih oseb nas veže samo enostavna vljudnost, vendar smo primorani jim izkazovati tisoč malenkostnih uslužnosti, ne ne da računamo na kako hvaležnost, temveč zgolj zato, da dobe o nas dobro mnenje.
Če pade dami kaj na tla na ulici ali v javnem prostoru, ji gospod, ki je v neposredni bližini, dotično stvar pobere in vljudno izroči, s tem pa še ni upravičen pričeti razgovor s tujo damo.
Da se ostane v mejah vljudnosti in dobre vzgoje, se mora do skrajnosti uvaževati tenko vestna opreznost (rezerviranost).
Žepni robec ali glavnik se nikdar nikomur ne pobere, le izjemoma zelo starim ali bolehnim osebam, ki se ne morejo pripogi-bati. Treba je osebo samo opozoriti na padlo stvar.
Tudi v gostilni pustimo neznanemu sosedu, da sam pobere svojo padlo servieto, vilice ali nož.
Nasprotno pa gospod tuji dami pomaga obleči plašč. Ona se mu s svoje strani zahvali in diskretno pozdravi.
Med damami je usilužnost bolj umerjena, le nasproti zelo starim damam rahlega zdravja je uslužnost na mestu.
Ogibajte se preuslužnosti in neprimerne vneme. Na iilici preobloženi dami pade dežnik na tla. Odbijalo bi jo, če bi se gospod z druge strani ulice podvizal, da ji pobere dežnik.
Tudi je neprijetno, če kdo na ulici opozarja osebe, da je njih obleka umazana ali v neredu, klobuk po strani, frizura razpeta.
Da je vljudnost na pravem mestu, mora biti diskretna in razumno utemeljena.
Če na5 kdo na uHci vpraša za smer, odgovorimo vljudno in prijazno. Ne sprem-
LETNIK V.
ŽENSKI SVET št. 11.
STRAN 351.
Ijajmo, če nas dotičnik za to ne prosi. Spremlja se le izredno ali v slučajih nevarnosti.
Gospod ne vabi mlade tuje dame pod svoj dežnik. Dama naj tako ponudbo odkloni. Prav pa je, če ponudiš svojo pomoč na prehodih starčkom, oslabelim in slepim.
Ni lepo, če gospod v parku obsedi na klopi, ko išče dama okoli prostora. Mlada gospodična odstopi svoj prostor starejši dami ali starčku.
Pomnite: plačani prostori se ne ponudijo, ker so vsakemu za denar na razpolago. Obiski,
V splošnem velja pravilo, da se delajo obiski dopoldne od enajste do ene are, ali popoldne od štirih do šestih, ali od petih do sedmih.
Obiski, razen nastopnih, se ne delajo, če človek v to ni posebno pozvan. Pripomniti pa je treba, da upogibanje vizitk ob obiskih prihaja v zadnjem času iz mode.
Pri damah, ki imajo določen sprejemni dan enkrat ali dvakrat na mesec, se ob drugih dnevih ne delajo obiski.
Črcz sedmo uro se ne ostaja na obisku.
Svoj isprejemni dan ima dama naznačen na svoji vizitki.
Prijateljski obiski se vrača;o po enem mesecu.
Poslovilni obisk se napravlja ob odhodu iz kraja ali pred daljšim potovanjem pri vseh dobrih znancih. Oddaljenim znancem se pošilja vizitka ,s črkami p, p. C. (pour prendere conge = za slovo).
Na poslovilno vizitko se pismeno odgovori in želi dobro pot in srečno vrnitev.
Pri povratku s potovanja se napravijo zopet prvi obiski.
Poslovni obiski.
Tudi pri teh obiskih, ki se ponavadi tičejo osebnih zadev in interesov, se moraš predvsem vljudno in prijazno vesti.
Govori se na. teh obiskih o zadevah, poslovanju in medsebojnih interesih kolikor mogoče v mejah dostojnosti, tudi če gre za nasprotne interese ali če osebi ne moreta ustreči druga drugi. .
Kako se pride na obisk?
Ko je odložila dama dežnik in galoše, gospod površnik in dežnik v predsobi in jo je .služkinja gospodinji javila, vstopi prva dama, za njo gospod s klobukom v roki v salon.
Obiskovatelja se priklonita in pozdravita gospodinjo šele, ko prideta v njeno bližino in ne že pri vratih.
Če okoli goispodinje stoje znanci, jih prej ne pozdraviš, preden nisi napravil gospodinji reverence (poklona).
Gospodinja ponudi roko obiskovateljem. Nato goispodinjo vprašaš, kako ji je in kako se počuti njena družina.
Že poprej navzoči gostje ne smejo novo-došlecev nagovarjati prej, dokler ti niso pozdravili gospodinje.
Gospod nikdar ne ponudi prvi roko dami, marveč mora počakati, da mu jo ona ponudi.
Gospod se pred gospodinjo prikloni' s telesom, ne samo z glavo.
Ko so obiskovatelji pozdravili gospodinjo, pozdravijo še druge navzoče s poklonom; Če 50 med navzočimi znanci," se spregovori z vsakim par ljubeznivih besed,
Gospod sede na stol; zofa in fotelji so za dame, in če primanjkuje stolov, gospod med obiskom stoji.
Gospodinja ne vstane s svojega sedeža, če je novodošlec gospod.
Gospod ne ponudi svojega sedeža "novo-došlecem, izjemoma stori to, če je prišel njegov predstojnik ali kak starček.
Novodošleci ne smejo družbe s pozdravljanjem dolgo motiti, se stoje s hrbtom proti gospodinji pomenkovati, ampak morajo kmalu nato, ko se jim je ponudil prostor, sesti.
Dama sprejme prostor, ki ji ga ponudi gospodinja, četudi ji hoče kak gpspod ali mlajša oseba odstopiti svoj boljši prostor.
Če je med novodošleci odlična starejša dama, sme ^sprejeti častni prostor, ki je gospodinji nasproti. Včasih se pripeti, da gospodinja ponudi taki dami svoj prostor, ki pa se na splošno odkloni.
Če .starejša dama odkloni Častni prostor, je ne smejo siliti, naj ga vendar sprejme.
Mlade gospodične smejo sedati na stolice, blazine ali foteljčke, kar je gospodom prepovedano.
>jc«9
Kadar se na obisku povprašuje po domačih, se rabijo sledeči nagovoril «Kako je vašemu gospodu soprogu?» in ne «vašemu možu» ali «kako je gospodični hčerki?» in ne «gospodični Marici.» In ravno tako ne «gospodu Janu?» ampak «gospodu sinu?»
Med obiskom.
Konverzacijo med obiskom vodi gospodinja. Na obisku se ne debatira ali govori o resnih, važnih vprašanjih, se ne duhoviči, ampak govori o splošnih tvareh in bolje je več odgovarjati kot izpraševati.
Konverzacija je lahka, bolj vedra a ne preživahna. Ogibaj se predomačih izrazov. Ne smej se preglasno, Ne govori prehitro, prepočasi, preglasno ali pretiho in prepogosto. Znati moraš tudi poslušati in ne samo govoriti.
Tudi v konverzaciji se zrcali dobra vzgoja. Ne gestikuliraj, ne privzdiguj ramen. Obvladuj geste in besede.
STKAN 352.	ŽENSKI SiVET št. 12._LETNIK V.
Za tuje pohištvo kaži isto pažnjo kot za	biti od ministrstva odobrena učna knjiga v
svoje. Ne prijemaj foteljev z roko, ne za-	vsakem oziru popolna. Motijo me predvsem
devaj ,s čevlji ob les, ne premikaj nastavlje-	ßlabo risane figure, n. pr. str. 10, 33, 37, 40.
nih stvari, da česa ne pobiješ.	Tudi merilo ni predvsem točno, kar po-
Na obisk ne jemlji s seboj otrok. Navzoč-	nekod zelo kvari celotno figuro; n, pr, na
nest majhnih otrok vznemirja gospodinjo,	str, 16 je razdalja g — b 22 cm narisana
ki se boji za svoje kakor za gostov .stvari.	v merilu IrlO, medtem ko je označena raz-
Ctroke lahko vzameš s seboj na obisk	dalja a—b, ki znaša 30 cm, s samimi^ 26
samo k sorodnikom ali prijateljem, ki imajo	mm in zadobi kroj na ta način nepravilno
enako deco in ,so izrazili željo, da pripelješ	obliko. Pri vseh srajcah pogrešam .spodaj
s seboj tudi deco,	ob strani za 3 cm zaokroženo črto. Ravno
Istotako ne jemlji s seboj psov, kadar	ukrojena srajca visi na obeh straneh, delaš obiske. Žepnega robca ne mečkaj po	Kar je modernih krojev, se mi ne zde rokah in ne vsekuj se hrupno. Kašelj kolikor	brezhibni. Štev. 11. «kombineža» je po mo--mogoče zadržuj. Če moraš pljuniti, stori to	jem mnenju veliko predolga. «Kombineža» v robec. Za vse te stvari se ne oproščaj,	štev. 12 nima pravilne oblike; prevelika je navzoči iz obzirnosti na videz niso niti za-	razlika med širino v boku in črez prsi, popazili.	sebno če jo primerjamo z manekinom na
iStr. 10. Životek na str. 13 je primeren za
Če naletiš v družbi na osebo, ki. ti je ne-	nerazvito dekletce, ne pa za razvito žen-
prijetna ali sovražna, prezri in ne pokaži	sko, istotako životek «kombineže» na 14.
tega iz ozira do osebe, ki si pri nji na ob-	strani. «Kombineža» na 33. strani je brez
isku. Pozdravi dotično osebo, četudi hladno	popisa nerazumljiva; životek je prekratek
in če ti je le preveč neprijetna njena nav-	in spredaj se zdi nabran, kar se mi ne zdi
zočnost, se poslovi in x)didi.	pravilno. Ne vem, čemu ima kroj na 34.
V	salonu in družbi se ne sme misliti nase,	str. naslov «športna bluza». Pogrešam ro~ ampak na druge. Ne govori samo o svojih	kave in ovratnik, pogrešam predvsem sli-zadevah in o samem .sebi, s tem nadleguješ	ko, ki bi pokazala fasono te bluze, kakor družbe.	tudi skoro pri vseh ostalih komadih perila.
Če si na obisku in odhajaš, ne smeš siliti	Hvalevredno je, da je v knjigi uvrščeno kakega svojega znanca, da te spremlja in kmečko perilo, o katerem meščanka po
odhaj.a hkrati s teboj.	navadi nima pojma in kar ji bo prišlo prav
Na obisk ne jemlji s .seboj svojih prija-	posebno pri ukrojevanju narodne noše. Kro-
teljev, če nisi prej obvestil in prosil, da jih	jj ^a moderno perilo so pa zelo pomanjk-
smeš pripeljati.	{jivi Jn. še bolj se zde vsled netočne risbe.
Če gospodinja med obiskom prejme pismo,	Vsak učni predmet se modernizira, toliko
mora prositi navzoče dovoljenja, preden	j^^jij krojenje, ki je neposredno podvrženo
prične citati pismc. Obiskovalec se med	^ato mislim, da bi morala učna knji-
tem časom obrne z obrazom v str,an, da ne	^^ ^^ krojenje biti sestavljena po najno-
gleda v pismo ali citatel|icl v obraz.	vejšem krojnem .sistemu in poleg temeljnih
V	nasprotnem slucalu: ce pre)me Sospo-	j,; vsebovati vse kroje ali dmia v tvoji navzočnosti pismo m ga_ neod-	^^ ■ [.^ijo ^^ kroji spreminjajo za prtega odloži na stran, je ne smes sditi,	^„jemo in praktično perilo, česar o tej da na, pismo odpre m cita. Ra)si se brzo	. ^^ ^^^^^ ^ poslovi m odstrani. (Dalje prlli.)
«Radio». Založila Jugoslovanska
KNJlŽEVnOSTIN UMEinOST.	^p.l'r Le"opoldTnd?rHe°; leTkniŠ Jo:
Ema ArkoTa: Prikrojevanje perila po ži- ljudno in zanimivo podal osnovne pojme iz
votni meri. Konečno smo dobile tudi Slo-	radiotehnike ter jih pojasnil z 214. slikami,
venke strokovno knjigo, ki smo jo doslej	Velika novost v naši znanstveni literaturi, tako zelo pogrešale. S to knjigo bo ustre- Pri Tiskovni' z a dir ti g i je izšla Juša ženo vsem, ki poučujejo krojenje, in tudi Kozaka knjiga «Boj za Mount Everest». Cena učiteljicam, ki poučujejo ročna dela na ljud- Din 36, vez. Din. 44, poštnina Din. 2, Veleza-
skih in drugih šolah in so večkrat v zadregi	nimivo čtivo in ,slike iz potovanja po gorskih za kak kroj, posebno pa za tehnične izraze, velikanih veličastne Himalaje. Jako primer-
Oprema knjige je neoporečna.	no čtivo za odraslo mladino, posebno
Knjigo je izdala Jugoslov. knjigarna v	moško.
Ljubljani ter stane Din. 40.—.	Pri isti izložbi je izšla tudi lepa in pri-Prepustim strokovnjakinji, da knjigo oce- poroČljiva knjižica «Moderna izobrazba»,
ni iz tehniškega stališča. Meni kot ne-	Cena Din. 16, vezana Din. 20, poštnina strokovnjakinji se samo zdi, da bi morala Din. 1.50.
pere volno in flanel in prepreči, da vskoči. Za pranje zimskega perila Vašega nialčka je zato
nenadomast-Ijivo sredstvo.
Poštnina plaSaua v gotovb^
LEKARNA CASTIELLANOVICH
Lastnik F. BOLAFFSO
TMT, Via Giuliani 42 <Sv. Jakob) biizu siov. iole
urnmm leknrniSKe specinlltete zn družinsko upsrnbo
' Mb itlH» >bii. M » llhorlw |
i Jakeb Perhauc |
ostmoflJtiH lita 1S7t
• Trsi, Via Mas 6, Telef. 2-36 |
t
«
t
t
__,______________ . ♦
■♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦•♦♦««««♦«I
Vtiso t Hlojl In po caMil iiTcti vMke kon-tHam! iHlUm ietnld (roplsoT«:, knlkl btl-oxra, b Imjikl lüTOTw. - und iidclH: bmuA Tbl, iimpgi^K, ionuS Ktrdd r^oik, Lioitai crili ta dnin- — SpedlUMi: Jtjili ■Koj* ta Oem« maruK nr nmavnnd Sknjl.
^r t:'» us-i'<-M'"^
■fVA.ÄArt
PORTABLE
Neobhodno potieben v vsaki hl9. Najboljši spremljevalec na potovanju, zelo prsktlčen v vlaku ta na paralku. Opreratjen s fl]" " za slovensko pisavo. Tehla na in stane ^ovlco nava pisalnega stioja, medtem ko vräule isto delo. — Zahtevajte JK>-nadbo s ceniki. Pla£Uae ola|&ye.
C. ß. HOHOm, Trsi
VIA MAZZIHI 17
M. U. dr. D. Sardoč
spedlalist za ustne in zobna bolezni perfekcloniran na dunajski KIMM
ordinira v Trst«
Via M, R. Imbriani §t. 16, ill. nadstr. Cprsj Via S. GlovannQ od 9-12 In od 3-7.
Ivan Kerze - Trst
Piazza San Giovanni štev. 1
ima v zalogi najraznovrstnejše
RBhiiilslK In druse mt potreBiOie
ix aluminija, stekla, lesa In emajlirane prsti.
BHsss
SBBMI