Poštnina plačana v gotovini. Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVČT— UPRAVA: pri g. Jos. Denko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LETO
SSiHfiiš*!
Murska Sobota, 21. junija 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 25
NaSe gospodarstvo
Čas žetve se približuje. Ne bo več dolgo, ko bodo zapele kose in srpi na naših njivah in 1«) se bo zrnje vsulo iz mlatilnic. Žetev je praznik kmečkega truda, a obenem mejnik v razvoju našega gospodarskega življenja. Po poročilih sodeč, bomo imeli letos v državi dobro letino, seveda v kolikor se vremenske razmere ne bi izpremenile v zadnjem trenutku. Lani je bilo slabše. V nekaterih krajih države je bila prav slaba letina in posledice so bile pomanjkanje žitaric in dvig cen zrnju na splošno v državi. Obetajoče žitno bogastvo pa nas ne sme prehiteti, že sedaj se mora misliti na vnovčenje blagoslova naših njiv. Da se lahko to izvrši, pa so potrebna znatna sredstva. Omejiti moramo pritisk blaga na trgih, da ne nastopijo posledice v znižanju cen.
Prav tako, kakor poljedelski, so važni tudi drugi kmetijski proizvodi, predvsem živinoreja, ki tvori našemu kmetu velik vir dohodkov, iz katerega črpa sredstva za svoje življenje in obveznosti napram državi. Že spomladi se je začela prav živahna akcija, posebno na Hrvaškem, da se dvignejo cene živini z isto upravičenostjo, kot so jih zaradi slabe letine pri nas in v svetu dosegli poljedelski proizvodi. Po nekoliko mesecih trajajoči borbi je ta akcija dosegla nekaj uspehov.
Ker smo v tesni gospodarski povezanosti z ostalimi kraji dravske banovine, je za nas prav tako važno vprašanje izvoz lesa, četudi ga sami ne izvažamo. Italjanski trg, kjer je najboljše kupce našel naš les, smo izgubili in težko ga bo dobiti zopet nazaj. Zato je morala kreniti naša gospodarska politika na nova pota: išče trge ob Sredozemskem morju in organizira izvoz lesa po takih cenah, ki ne pomenijo več izgube.
Vsi znaki našega gospodarstva kažejo v zadnjem času razveseljivo izboljšanje. Nezaposlenost delavcev je bila dušeča mora, ki je vsa zadnja leta ležala nad našimi pokrajinami. V zadnjem času pa Število zaposlenih delavcev stalno narašča, četudi se mora ugotoviti žalostno dejstvo, da kažejo mezde nagibnost k padanju. Organizirani nastopi delavcev, ki
so se vršili v zadnjem času, so temu dokaz, a obenem so dosegli, da se je njih položaj bistveno zboljšal.
V porastu pa je tudi naš promet. Železniški, pravtako tudi pomorski promet izkazuje višje številke kot lani. Le trgovinska bilanca je postala za nas neugodna. Radi napovedane kontrole uvoza, ki se sedaj še ne izvaja, se je uvoz v našo državo zelo povečal. Da ni naš uvoz z izvozom v ravnotežju, pa gre predvsem na rovaš izgubljenega ita-ljanskega trga. A tudi lansko stanje naše trgovine ni bilo razveseljivo, ker je kljub velikemu izvozu ostal denar za naše blago v tujini. Te zneske pa lahko dobimo le na ta način, če povečamo uvoz iz dotičnih držav, kjer imamo mnogo takih terjatev. S tem pa so dotične države tudi dosegle svoj namen, prisilile so nas, da čim več blaga kupimo od njih in da mi skrbimo za porast njihovega izvoza, četudi v lastno škodo. Naša država, ki je mlada v svojem razvoju, še ne more kreditirati stomilijonske vsote, ker sami potrebujemo obratnih kapitalov za naše gospodarstvo.
Tudi razvoj državnih financ je ugoden. Državni dohodki so se zvišali. Samo v marcu 1936 so znašali 48 milijonov dinarjev več, kot v marcu leta 1935.
Ni pa s tem rečeno, da naše narodno gospodarstvo nima senčnih strani. Še je mnogo ovir, ki ogrožajo vzgon gospodarstva in čigar odstranitev bi pomenilo naš največji napredek. Največja ovira je še vedno kmečka kriza,
s svojimi kmečkimi dolgovi. Že od leta 1932. dalje traja moratorij za kmečke dolgove, ki je imel sicer to dobro stran, da je nekoliko razbremenil naš kmečki ži-velj, a obenem pa mu je znižal njegovo kupno moč, ki se pa da dvigniti edino z povečanjem cen, ki jih dobi kmet za svoje proizvode, iz z znižanjem cen potrebščin, ki jih kmet rabi. Z vpostavitvijo kreditne sposobnosti se bo kmetu pomagalo k boljšim razmeram.
Druga velika ovira v napredku našega narodnega gospodarstva, spada vprašanje naših denarnih zavodov. Odtok vlog iz denarnih zavodov že traja od leta 1931. dalje ia razmere se tako polagoma izpreminjajo na bolje, da jih niti ne opazimo. Tega stanja, v katerem se duše naši denarni zavodi, smo se že tako navadili, da ga niti ne občutimo več tako močno, kot v začetku. Vsakemu gospodarju je jasno, da brez dobro poslujočega kreditnega sistema ne moremo shajati in ne napredovati. Za stoletja bi zdrknili nazaj, če bi zopet uvedli kupčije le ob takojšnjem plačilu. Razvoj večjih podjetij bi bil s tem onemogočen. Vsi naši sosedje so kreditno krizo že zdavnaj prebrodili in tudi pri nas so predpogoji za ugodno rešitev tega vprašanja. Nekaj izboljšanja že tudi je: denar priteka nekaterim zavodom in posebno mnogo je na razpolago kratkoročnega denarja. Le se nam posreči še ureditev naših denarnih zavodov, potem je dana največja možnost za velik razvoj našega gospodarstva.
POLISIKfl
V pričetku prihodnjega meseca se bo v Bukarešti sestal gospodarski svet Male antante, ki bo na svojem zasedanju obravnaval vse gospodarske probleme, ki so bili načeti na poslednjem zasedanju sveta v Pragi.
Preteklo nedeljo je bil v Rajhen-burgu političen shod JRZ za brežiški okraj, na katerem je govoril minister dr. Krek.
Na predlog gradbenega ministra se je razpisala licitacija za postavitev treh velikih mostov in sicer čez Tiso pri Žablu, čez Savo pri Bos. Oradišk! In čet Taro.
.Kadar razmišljam o položaju naše drŽave, moram ugotoviti, da smo v koncertu evropskih sil gospodarsko in finančno še vedno slabi. Smo brez velikega kapitala ter nas kot pretežne poljedelce sedanja gospodarska sila še bolj pritiska, kakor druge države. Obkoljeni smo od vseh strani od samih velikih sil. Vendar gledam z upanjem v našo bodočnost." To je rekel naš notranji minister dr. Korošec nekemu romunskemu časnikarju.
Nemikl minister ca narodno gospodarstvo in predsednik nemške državne banke dr. 8chacht, je bil pred dnevi v Beogradu, kjer je imel t našimi gospodarstveniki vaine konferen-
ce. Iz Beograda je z letalom odpotoval v Atene.
Narodna banka je prevzela ureditev materiala o kmetskih dolgovih. V njenem okrilju se sedaj vrši pregledovanje vseh sedaj zbranih podatkov o višini teh dolgov in o vrsti kreditov, iz katerih izhajajo, čim bo vse pregledno urejeno, bo sklicana posebna konferenca, da se predloži primerne ukrepe za definitivno rešitev vprašanja kmečkih dolgov. Na podlagi teh predlogov bo izdelala potem vlada svoj program za rešitev gospodarske krize.
Našo prestolnico je obiskala delegacija angleških bojevnikov. V Beogradu so bili zelo prisrčno sprejeti-Delegacija je položila na Oplenca na grob kralja Petra in kralja Aleksandra lepe vence. Sprejeti so bili tudi pri ministrskem predsedniku.
Notranji politični poloiaj v Angliji je postal zelo resen. Prebivalstvo se je razdelilo v dva tabora: eni so za sankcije, drugi pa odločno zahtevajo, da se jih ukine. Radi tega je nastalo tudi nesoglasje med člani angleške vlade.
Tudi Francija si želi ukinitev sankcij proti Italiji iz čisto notranjih razlogov, noče pa sama predložiti takega predloga.
V zvezi s plošnim razvojem mednarodne politike v Evropi je najbolj zagonetno držanje Nemčije, ki samo molči in motri dogodke. Politični krogi sodijo, da se Nemci pripravljajo na novo akcijo in bodo v najbližji bodočnosti nastopili z zahtevami po kolonijah.
Po dolgotrajni vladni krizi v Belgiji je Van Zeland sestavil novo vlado, ki pa je zadela ob svojem nastopu na velike težkoče. Izbruhnila je stavka rudarjev. Število stavkujočih je doseglo 115.000. Pridružilo se jim je še 25.000 tovarniških delavcev. Notranji položaj se čim dalje bolj poslabšuje. Obstoji nevarnost splošne stavke v vsej Belgiji.
D« se atrdi vojaški duh fašističnih mladinskih organizacij v Italiji, se bodo v vseh glavnih pokrajinskih mestih zgradile mladinske vojašnice. Obenem se med člane teh organizacij razdeli 100.000 pušk.
Italjanski poljedelski minister je na konferenci stalnega žitnega odbora poročal o stanju Setve, ki bo
mnogo slabša kakor lanska. Odbor, kateremu načeljuje sam Mussolinl, je sklenil, da se vse žito odkupi in trgovina z žitom ter moko monopolizira. Pridelovalcem bodo plačali žito po 108 do 123 lir za stot. Plačila se bodo izvršila v obrokih.
V Palestini so še vedno nemiri na dnevnem redu. Angleški vojaki uporabljajo napram upornikom težke strojnice, topove in celo letala. Da se vpostavi zopet red in mir je angleški vrhovni komisar izdal odločne ukrepe. Vstaši, ki bodo streljali na angleške vojake in ki bodo razdirali ceste in prometna sredstva, bodo kaznovani s smrtjo ali dosmrtno ječo. Arabski , uporniki pa še vedno napadajo železniške proge in ceste ter židovske vasi. Tako so samo v enem dnevu uničili približno 80 oralov nasadov dinj in lubenic. Obenem so poškodovali okrog 3000 pomarančnih drevesc.
Italjanski podkralj v Abesiniji je izdal proglas, v katerem poziva vse, ki se še niso vrnili v svoje domače kraje, da to nemudoma store, ker se jim drugače njihovo imetje zapleni. S tem proglasom je bila napovedana zaplemba imetja vseh rasov in do-stojenstvenikov, ki so s cesarjem pobegnili v tujino.
Na Poljskem je opažati čedalje večjo delovanje komunistov. Pri tem se poslužujejo pretkane taktike, da skušajo pridobiti čim več vpliva na posamezne delavske organizacije.
Španija je zopet na pragu resnih dogodkov. Sedaj se pripravljajo vojaki, da vržejo sedanjo vlado in da sami vzamejo oblast v državi v svoje roke.
Na Kitajskem je izbruhnila zopet državljanska vojna. Začele so se borbe med severno in južno Kitajsko. Ti dogodki so kaj dobrodošli Japoncem, ki bodo v pravem času pograbili zopet del Kitajske, da nasitijo svojo grabežljivost.
Zopet potvorba resnice
Novine pišejo v 24. štv. od 14. junija 1936 pod naslovom „Gde je naš sobočki poslanec?" v celoti neresnico. Da bo narod o vsem pravilno obveščen, objavimo sledeče:
Nekega dne, v minulem letu, sem v klubu narodnih poslancev opozoril g. Dr. Klara na velike krivice, ki se gode našim dvolastnikom s tem, da morajo plačati carino od uvoženih lastnih poljedelskih pridelkov. Dr. Klaru sem stavil predlog, da naj skupno dostavimo resornemu ministru prošnjo za odpravo teh nedostatkov. G. Dr. Klar se je s tem strinjal in z mojim sporazumom diktiral strojepiski predmetno prošnjo, ki sva jo hotela skupno dostaviti resornemu ministru. Istega dne pa nisva mogla doseči dostopa do ministra, radi česar sem prošnjo obdržal jaz in jo naslednje dni, z primernim ustmenim pojasnilom, predal ministru.
Gospod minister je naši prošnji ugodil v toliko, da je dovolil vsem dvolastnikom obeh srezov, carine prost uvoz poljedeljskih pridelkov, za dobo treh tednov.
To je resnica 1 Zlobno pisarenje Novin, češ da nisem v tem pogledu ničesar napravil, je nesramna laž. Pridnosti mojega tovariša narodnega poslanca g. Dr. Klara ne oporekam. Da mu je bilo mogoče doseči za svoj srez razne podpore, o kateri Novine vedo povedati, je mogoče in če jih je res dosegel, se je to zgodilo iz razloga, ker je ožji sodelavec današnjega režima in obenem tudi delavec okoli Novin.
Nisem nasprotnik nobeni stranki, tem manj takšni, ki ima ožje veze z vlado, ker vem, da nosi za vse ukrepe v današnjih težkih časih soodgovornost. Vsaka stranka zbira pristaše, na vplivna mesta stavi pa le take, ki so ji bolj pri srcu. Volilci našega sreza dobro vedo, da sem kot narodni poslanec stopil v današnjo vlado samo z željo, da bi mi bilo mogoče za narod našega sreza doseči čimveč ugodnosti. Žal me niso upoštevali, ampak delalo se je in se še danes dela in odločuje brez mene. Vodilno vlogo igrajo ljudje, ki niso od naroda izvoljeni. — Danes so jim odprta vsa vrata in naklonjeno vse zaupanje. To zaupanje porabljajo tudi v obrekovanja vseh vrst, dočim se meni niti ne pusti, da bi se branil. Jasno je, da v takših okolščinah ne morem z najboljšo voljo doseči s svojim poslanskim mandatom onih uspehov, ki bi bili za narod potrebni.
Končno pa svetujem Novinam, naj ponovno objavijo svoj članek, ki je izšel v štev. 40 od 6. oktobra 1935. prva stran, četrta kolona, ki se takole glasi:
Jako važno za dvolastnike:
.Narodni poslanec g. dr. Klar je napisao ulogo na finančnega ministra, v šteroj je proso tega, naj se odpravi carina na pridelke naših dvolastnikov i naj to dobijo bližnje carinske poti. Gospoda poslanca dr. Klara prošnja, štero je podpisao tudi gospod poslanec Benko, je imela popolni uspeh, kajti že je prišao odgovor od mini-sterstva, da smejo dvolastniki svoj pridelek z Preka brez carine domov voziti u sobočkom i Iendavskom pa preloškom srezi i so se z ednim tudi določile nove bokše carinske poti. Tak se dela za narod."
K temu pripomnim, da se je tozadevna intervencija izvršila tako, kakor sem jo opisal in ne kakor so jo prinesle Novine.
BENKO.
Na naslov Slovenca.
Tudi Slovenec se je postavil ob stran črensovskih Novin ter objavil v obširnem članku, dne 11. junija 1936 polemiko prekmurskih časopisov, ki jo seveda po svoje komentira. Naj Slovenec bolje prelista naše lokalne časopise, v katerih bo brezdvomno našel, da so začele Novine prav strupeno napadati M. Krajino in da se je slednje le branila, kar je menda njena dolžnost in pravica.
Ne vemo kje je našel dopisnik Slovenca propagandne članke za Sel-jačko slogo v našem listu. Ponovno
smo že povdariii, da smo objavili vesti o organizaciji Seljačke sloge v našem srezu ie kot dnevne novice in ne kot propagandne članke. Da pa to Novine in Slovenec ne odobravajo, je razumljivo, kar pa nas, kot opazovalce, kaj malo briga.
Naj pa vedo, da je širjenje Seljačke sloge in miselna pripadnost naroda v našem srezu k Mačkovi stranki, mnogo krivo pisanje Novin in svojeglavno delovanje sotrudnikov krog tega glasila.
Čimbolj boste obrekovali, ter podcenjevali delovanje gotovih oseb, tem manj boste imeli pripadnikov in če nas z takšnim postopanjem res prisi lite v tabor Seljačke sloge, boste imeli kvečjemu 1% prekmurskega prebivalstva za seboj. Gospodje, to je resnica I
Kar se pa tiče prodajaln gospoda Benka v G. Radgoni, Mariboru in Celju, ni to osebna zadeva g. Benka, ampak je v vezi z vnovčevanjem živinorejskih produktov, ter je to zadeva vsega prekmurskega naroda. Čudno, namesto da bi to odobravali, grajate 1 V zadoščenje nam je, da narod drugače misli nego Vi.
Razprodaja avtomobilov v Zagrebu ni trgovina, ampak le vnovčenje blaga, ki se ga je moralo od Nemčije prevzeti kot kompezacijo za uvožene mesne produkte iz Prekmurja. Tako gospodje okoli Novin, kakor Slovenca, to dobro vedo in vendar se tudi v to strupeno zaletavajo.
Se nekaj o znaiajnosti Novin
Vpričo več oseb je pred par dnevi izjavil sotrudnik Slovenca, ki je danes pri nas takorekoč organizator J. R. Z. da je bilo vodstvo Novin skoraj do konca minulega leta vnet zagovornik pripadnosti k stranki g. dr. Mačka in da je moral napeti vse svoje sile, da je vodstvo pregovoril za sodelovanje v stranki JRZ. Ali ni to morda skakalna deska?
SobBlshi prazniti v Soboti.
Istočasno ko je sokolska mladina v Subotici spregovorila, da je bodočnost Jugoslavije na njenih ramenih, v njenih mišicah in srcih, so se zbrali v Soboti sokolski pripadniki vseh podeželskih edinic prekmurskega o-krožja k svojemu vsakoletnemu nastopu. Sončna nedelja je privabila ljudi od blizu in daleč, in velika množica je prisostvovala res dobro uspelemu nastopu, v katerem se je zrcalila vsa ljubezen do sokolskega dela.
Že v zgodnjih jutranjih urah so se na telovadišču pri Sokolskem domu pričele tekme čet za prehodni prapor, ki ga je darovalo matično društvo. K tekmam se je prijavilo 7 čet. V ostri borbi si je slednjič priborila prapor četa Rakičan. Le z malo razliko točk slede čete Tišina in Martjanci. Med posamezniki je dosegel največ dosegljivih točk br. Telkeš Mirko, pripadnik čete Tišina. Radi dobre organizacije so bile tekme, kljub velikemu številu tekmovalcev (32), hitro končane. Ko pa je dospela z jutranjim
vlakom ljutomerska mestna godba, so se takoj pričele skušnje posameznih oddelkov za popoldanski nastop. Že iz teh se je dalo sklepati, da bodo nastopajoči oddelki rešili nad vse častno svojo nalogo in pokazali občinstvu velik napredek izza zadnjih let. Ia tako je tudi bilo.
Ob 15. uri se je pričel nastop. Številno občinstvo je napolnilo obširno telovadišče. Med drugimi so bili prisotni g. nar. poslanec Benko, g. sreski nač. Lipovšek, žandarm. major g. Naraadžič, župan g. Hartner ter mnogi drugi odličniki. Da so nekateri manjkali, katerim je bil v prejšnjih letih ob sokolskih prireditvah vsak prostor še premalo v ospredju, je kaj razumljivo. Najbrž jim tako bolj kon-venira.
Točno ob napovedani uri so prikorakali vsi oddelki na telovadišče ter oddali počast državni zastavi, ki so jo dvignili na visok jambor v znak pričetek slavnosti. Nato je spregovoril br. starosta Velnar, ki je svoj globoko zasnovan govor zaključil s pozdravom starosti Sokola Nj. Vel. kralju Petru II. Sledila je svečana predaja prehodnega prapora zmagovalni četi Rakičan. Državna himna je zaključila svečani akt. Takoj nato pa se je začela telovadba. Prikorakali so najprej oddelki matičnega društva ter izvajali telovadne igre. Oddelki so se vrstili za oddelki in želi za svoja izvajanja zasluženo priznanje. Mnogo pozornosti so bili deležni vrhunski telovadci iz Maribora, za svoje vratolomne vaje na drogu. Val navdušenja pa so sprožili vojaki, ki so demonstrirali napad in obrambo desetine. H koncu so ponovno prikorakali vsi oddelki na telovadišče. Ko so spustili trobojnico z visokega jambora, je mogočno zadonela himna »Hej Slovani".
Nastop, ki ga je vodil agilni okrožni načelnik br. Bračko, je bil živ dokaz velikega napredka pri naših podeželskih edinicah, ki preko vseh ovir sledijo sokolskim idealom.
DOMAČE VESTI
murska Sobota:
—	Mladinski koncert. Prejšnji teden je bil v telovadnici tuk. realne gimnazije koncert, namenjen mladini. Nekaj izbranih arij je zapel član ljublj. opere g. Jarc, katerega je spremljal na klavirju g. prof. Justin. Preden je g. Jarc zapel pesmi, je dijakom razložil zgodovinski razvoj narodne in umetne pesmi. Brezdvomno so taka predavanja velike važnosti za učečo se mladino, zato je samo za pozdraviti namen, da bodo tudi še v bodoče slična predavanja.
—	f Podlesek Franc. Po kratki mučni bolezni je v torek v popoldanskih urah nenadoma preminul. Pokojnik je bil star 60 let. Pred kratkim je stopil še le v pokoj, po 36 letih službovanja pri tuk. sodišču. Težko prizadetim naše sožalje. N. v m. p. 1
—	Vlom. V noči od sobote na nedeljo so še neizsledeni zlikovci vlomili v pisarniške prostore tukajšnjega
sreskega sodišča. Z ponarejenimi ključi so odprli pisarne ter iskali po predalih denar, ki ga pa slučajno niso našli. Le iz nekega miznega predala so odnesli 100 Din. Načeli so celo glavno blagajno, a jim ni uspelo, da bi jo odprli. V nedeljo popoldne je prispel daktiloskop mariborske policije g. Grobin, ki naj omogoči ugotovitev vlomiicev. Obstoji domneva, da gre najbrž za iste vlomilce, ki so izvršili vlom v mariborsko podružnico Zadružne gospodarske banke in v podružnico Prve hrvatske štedionice v Čakovcu.
—	Polovična vožnja na proslavo SK Mure. Udeleženci svečane otvoritve športnega .Stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja" pod najvišjim pokrovitejjstvom Nj. Vel. kralja Petra II. dne 28. junija 1936, uživajo vsled rešenja ministrstva sa-obračaja št. 7904 pravico na polovično voznino na vseh državnih železnicah. Polovična vožnja velja od 24. junija do 3. julija v tej obliki, da kupi vsakdo na vstopni postaji celo karto in železniško legitimacijo obrazec št. 31. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek, po potrditvi legitimacije po SK Muri, da je udeleženec prisostvoval svečanosti. Opozarjamo vse domačine-Prekmurce, ki žive raztreseni po naši državi, da se poslužijo te vozne ugodnosti, za istočasen obisk svojih domačih krajev.
—	V soboto ob 20 uri ter v nedeljo ob 15 uri bodo ljubljanski igralci vprizorili v tuk. Sokolskem domu zabavno komedijo: »Pesem s ceste", v nedeljo zvečer ob 20 uri pa igro ,Ljubim te." Ponovno opozarjamo na vprizoritve, ki bodo za naš kraj kulturen dogodek. Udeležite se polno-številno !
—	Prosvetno društvo je v preteklo soboto imelo svojo otvoritveno predstavo. Vprizorili so Leskovicevo igro: »Dva bregova", v režiji g. prof. Po-tokarja. Otvoritven govor je imel član ban. sveta g. Bajleo Poleg mnogoštevilnega občinstva, je dobro uspeli prireditvi prisostvoval tudi poslanec g. Benko.
—	Razstava šolskih risb in ženskih ročnih del na soboškl gimnaziji. Na državni realni gimnaziji v M. Soboti bodo v dneh od sobote 20. do ponedeljka 22. junija 1936 razstavljene risbe in ženska ročna dela zavodovih učencev in učenk. Cenjene starše in prijatelje učeče se mladine si usoja vabiti k obilnemu obisku Ravnatel/stvo.
—	Samomor. V nedeljo, v dopoldanskih urah, so našli v bližini nem-šavske brvi obešenega fanta. Varnostni organi, ki so bili o tem obveščeni, so kasneje dognali, da je samomorilec komaj 14 let star Habjanič Jožef, doma iz Radomerja obč. Kamenščak. Šele pred tremi dnevi je stopil v službo k posestniku Kuharju v Nemšav-cih. Kaj je mladega fanta gnalo k tako obupnemu dejanju, je neznano.
—	Nesreča. Delavki v tovarni perila, Hari Ilonka in njena prijateljica sta se peljali skupaj na kolesu. Ko sta zavile iz stranske ulice na Aleksandrovo cesto, jim je privozil na-
... ,
sproti avto, kateremu se nista mogle izogniti. Obe sta padle pred avtomobil, a k sreči nista odnesle resnejših poškodb.
DOPISI:
—	Tešanovci. Dne 21. junija 1936 ob priliki velike gasilske slavnosti bo pri meni igrala prvovrstna godba Baranja. Za vse goste sem priskrbel najboljšo pijačo in jedila vseh vrst. Postrežba bo solidna, nizke cene. Se priporoča vsem udeležencem proslave — gostilničar Rituper Franc.
—	Gorica. Naše prosvetno društvo »Kmečki glas", priredi, dne 21. junija 1936 na vrtu gostilne g. Sedonja Štefana na Gorici veselico v zvezi z igro »Peg, srček moj" veseloigro v treh dejanjih. Začetek igre je ob 4 uri popoldne. Vstopnina za osebo 3 Din. Čisti dobiček je namenjen za nabavo knjig. Igra prvovrstna godba. Vsi prijatelji prosvete in ljubitelji iger vljudno vabljeni.
—	Prosenjakovci. V Berkovcih je bil od 10. marca do 10. junija 1936. ban. kmetijski gospodinjski tečaj. Dne 7. junija 1936. je vodstvo tečaja priredilo razstavo. V zelo lepo urejenem skednju so učenke razstavile svoje izdelke, ki so pokazali zelo lep uspeh tečaja. Razstavo je obiskalo vse okoliško prebivalstvo in pokazalo ogromno zanimanje za kmet. gospodinjski tečaj. Starši učenk pa se najlepše zahvaljujejo gdč. učiteljicam tečaja, ki so res vložile vse svoje znanje, da bi učenke pridobile čim več praktičnega znanja. — Isti dan je novoustanovljena prostovoljna gasilska četa imela svojo gas. veselico, ki je zelo dobro uspela, dokaz, da naš narod visoko spoštuje svoje gasilce kot varuhe njihove imovine in življenja.
Gornja Radgona:
—	Ljubiteljici pokopališčaega cvetja pred sodiščem. Na farnem pokopališču Sv. Petra pri Gornji Radgoni je bilo v letošnjem spomladanskem času izvršenih več manjših in večjih tatvin raznega nagrobnega cvetja in sadik. Ker prihajajo čez dan na pokopališče razni ljudje, grobarju vkljub vsej pazljivosti ni uspelo izslediti krivca, pač pa ste obiskovalcem grobov postali sumljivi 2 starejši žensk Frančiška O. in Marija U. iz Lutver-cev pri Gornji Radgoni, ki sta slednjič pred sodnikom tudi priznale svoje početje. Da bi se izognili vsaki kazni, ste hoteli poravnati škodo pred razpravo. Vendar pa to jima ni pomagalo, ker se sodišče na to ni moglo ozirati. Obsojeni ste bili vsaka na 60 Din denarne kazni pogojno za dobo 1 leta in plačilo povprečnine vsaka po 100 Din.
—	Silno neurje. Nad obmursko dolino med Wildonom in Lipnico v Avstriji so se minuli petek, dne 5. junija t. 1. zgrnili temni oblaki obetajoč silno nevihto. Pred hudim nalivom je med redkim deževjem padala precej časa debela toča, katere je padlo tako na debelo, da je bil avtomobilski promet za nekaj časa celo oviran. Skoda, ki ki jo je povzročilo silno neurje je ogromna, ker je toča uničila, še to, kar je od zadnjih poplav koncem meseca maja t. 1. ostalo. -
— Skupen nastop obmejnega Sokolstva. Naš obmejni Sokol je polagal minulo nedeljo, dne 7. junija 1.1. račun svojega dela. Nastop se je vršil na sedežu čete v Slatini Radencih, ob sodelovanju matičnega društva G. Radgona in čete Apače-Stogovci. Radi slabega vremena je bila udeležba ostalih edinic Murskega in Prekmurskega okrožja bolj pičla. Nastopajoči oddelki [so vnovič dokazali svojo discipliniranost. Točno ob 16. uri je otvoril spored nižji oddelek moške in ženske dece iz Radencev po številu 48 s posebno vajo ob petju. Sledila je nato vsa moška in ženska deca vseh treh edinic po številu 229, nato moški naraščajniki iz Gornje Radgone in Radencev, ženska deca iz Gornje Radgone, četaši iz Apač s predpisanimi četaškimi vajami za Subotico. Temu so sledile igre radenske dece. Lep in skladen je bil nato nastop članic iz Gornje Radgone in Radencev. Spored je bil zaključen z nastopom članov. Izvedbi celotnega programa je sledilo številno občinstvo z zanimanjem ter nagradilo nastopajoče oddelke z aplavzom.
Opozorilo kmetovalcem!
Kmetovalce se opozarja, da je letos dober izgled za grahorovo letino.
Vsled deževnega vremena je ože-ritev grahorja zaostala, zato opozarjamo kmetovalce, da z žetvijo rža še nekaj dni počakajo, da tudi grahor popolnoma dozori, ker bo tudi letos imel grahor visoko ceno na tržiščih.
GASILSTVO:
Proslava 40 letnice gasilske čete Tešanovci, bo dne 21. junija 1936. Blagoslovitev nove zastave. 2 Božji službi na prostem. 3 godbe. Sodeluje 16 gasilskih čet in 20 z deputacijami, ter četa vojaštva. Začetek ob pol 10. uri. Popoldne velike gasilske vaje. Ne zamudite redke prilike in si oglejte pomembno slavnost v Tešanovcih.
Razpored proslave:
Na predvečer bakljada z godbo po vasi Tešanovci. Drugi dan budnica z godbo. Nato položitev vencev na grobove umrlih tovarišev gasilcev. Od pol 9. ure dalje sprejem gostov. Ran-žiranje gasilskih čet na zbirališču. Pohod z godbami in zastavami na slavnosti prostor. Ob V«10- prihod starešine župe s svojim štabom na slavnostni prostor. Ob 10. uri začetek sv. maše rim. kat. vere, potem božja služba evang. vere. Po božjih službah razvitje in blagoslovitev nove zastave. Nato se izvrši svečana predaja in unos blagoslovljene zastave v stav čete Tešanovci.
Sledi govor starešine župe g. Benka o pomenu zastav. Nastop drugih govornikov. Citanje kronike čete Tešanovci. Zaključni zahvalni govor predsednika čete Tešanovci g. Kuhar Štefana. Sledi mimohod. Skupnega obeda se udeleže poleg zastopnikov cerkev, vojaštva, oblasti, občine, društev, tudi člani župne uprave in po-
veljniki 4rih čet, ki bodo na slavnosti sodelovali.
Ob 14. uri se začnejo velike gasilske vaje pri katerih bo sodelovalo 11 gasilskih čet z dvema motorkama.
Po končanih vajah bo zabava s plesom na treh mestih.
Ta prireditev bo pri nas ena največjih te vrste in obenem tudi narodna manifestacija našega gasilstva in naroda sploh, radi česar se cenjeno prebivalstvo od blizu in daleč vabi na udeležbo. Vrhu tega se priporoča vsem onim gas. četam, ki niso dobile od župne uprave vabila za udeležbo, da odpošljejo na proslavo svoje de-putacije.
*
Tombola, ki jo je 7. junija 1936 priredila gasilska četa Pertoča, je nadvse pričakovanje dobro uspela. K temu je pripomoglo gasilstvu naklonjeno prebivalstvo z vnetim sodelovanjem in z prostovoljnimi darovi vseh vrst, ki so bili na tomboli razdeljeni.
Četa se vsemu prebivalstvu za izkazano pozornost iskreno zahvaljuje, prav posebno pa onim, ki so blagovolili četi brezplačno nakloniti večje ali manjše darove.
SOKOL
Uprava Sokolskega društva Murska Sobota se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako dobro uspelemu javnemu nastopu in veselici dne 14. VI. 1936.
Zdravo!
Uprava S. d. M. Sobota.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Zapiralini čas trgovin na Vidov dan in praznik Sv. Petra in Pavla.
Na Vidov dan, t. j. v nedeljo, dne
28.	junija, so lahko trgovine odprte od 8. do 10. ure predpoldne, kot je zapiralni čas določen po navadi za vse nedelje v obče.
Na praznik Sv. Petra in Pavla, dne
29.	junija 1.1. smejo biti trgovski obrati odprti do 12. ure predpoldne.
XVI. letna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine.
V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršila v Brežicah XVI. letna skupščina Zveze trgovskih združenj, na kateri je bilo zastopanih po svojih delegatih cca 8.000 trgovcev Dravske banovine. Našo Združbo so zastopali predsednik združbe g. Čeh Franc, nadalje gg. Heimer Arnold, član uprave, Hackl Viljem, predsednik odseka trgovcev z sadjem in tajnik Združbe Pollak Bela.
Na predvečer zvezne skupščine je bila pravtako v Brežicah konferenca trgovcev s sadjem, ki jo je vodil predsednik g. Kavčič. Glede na likvidacijo Združenja sadnih trgovcev v Mariboru, je bilo na tej konferenci sklenjeno, da se osnuje osrednja sekcija trgovcev s sadjem. Sprejet je bil pravilnik za poslovanje te sekcije in sicer po vzorcu osrednje lesne sekcije. Izvoljen ]e bil tudi začasni odbor, ki se bo že 25. t. m. sestal v Mariboru, da ukrene vse potrebno za bližajočo se izvozno sezono.
Drugi dan, v nedeljo se je ob pol 10. uri začela glavna skupščina Zveze, katero je vodil predsednik g. Josip Kavčič. Po pozdravu navzočih gostov in korporacij, je predsednik predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravne brzojavke ministru za trgovino dr. Vr-baniču, ter ministroma dr. Korošcu in Kreku, nadalje pismene pozdrave banu dr. Natlačenu, kar je skupščina z soglasnim odobravanjem vzela na znanje. Nato je čestital k pedesetletnici Združenja v Laškem in prečital pozdrave Zbornice za TOI, katera želi zborovanju najboljšega uspeha in prosi, da se ji sporoče vsi sklepi, katere bo na Merodajnih mestih podprla inzastopala.
Dalje.
obiskovalci zdravilišča
SLATINA RADENCI
po z o r 11
Naznanjam, da sem prevzel na novo urejeno restavracijo, kjer dobite vsa jedila dobro in poceni. Za obilen obisk se Vam priporoča
benko Štefan
restavrater - vila »Olga*
(TokD] pri vhodu v zdmlliiti.)
Kdor ieli kupiti AVTO naj kupi voz znamke
jpADLER"
Naiboljii NajelegantnejSi
Najbolj ekonomičen NajsolidnejSi
Proda se
stanovanjska hiša po zelo ugodni ceni. Poizve se v trg G a š p a r.
Izda se
takoj enosobno stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami pri Car Aleksandru M. Sobota, Lendavska cesta 11.
— Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike v trgovini I. HAHN, Murska Sobota.
Oglašajte v »Murski Krajini" I
ZAPISNIK
o XV. Redni letni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se je vršila dne 2. maja 1936 v Sokolskem domu v M. Soboti.
Od teh je skupno 29 rodbinskih čjanov prijavljenih in je število padlo radi smrti, odjav in prenehanja prijav rodbinskih članov.
Učencev je bilo začetkom leta 1935 prijavljenih 10, učenk je bilo 4, skupno učencev in učenk 14; med letom se je prijavilo na novo učenčev 4, učenk pa 1. Tako je bilo rrted letom stanje 19. Opuščenih je Bilo med letom učenčev 5, učenk 2; sporazumno odpuščenih učencev je bilo med letom 4. Tako je ostalo na koncu leta 1935 učencev 5 in učenk 3 ali skupno učencev in učenk 8.
Trgovsko nadaljevalno šolo je od tega Obiskovalo 4 učencev i 1 učenka, ki stanujejo v Murski Soboti. Ker pa imamo trgoVško nadaljevalno šolo skupno i gostilnfčarskim združenjem, je obiskovalo Šolo tiAfi 12 gostilničarskih vajencev. Učni uspeh je bil po zatrdilu vodje trg. nadaljevalne šole v splošnem pravdober, pri trgovski učencih pa večinoma odličen.
K zakjučku moram še omeniti, da je bilo pri združenju v minulem poslovnem letu izdanih 117 nakupovalnih Iegitirfiacij ih tO večrfiotna za deželne pridelke, sadje in živino, nakupovalnih legitimacij za nakupovanje jajc in perutnine z ozirom na sklep odseka trgovčev z jajci ift perutnino nismo izdajali. S tem sem podal v glavnem statistično poročilo v minulem poslovnem letu našega združenja.
fajMŠkb pttrodfd še vžafne na znanje in se soglasno odobri, nakar preide predsednik na lit. točko dnevnega reda, na
bl*gajni3kti pbročilo,
ki ga poda blagajnik g. Štivan Ernest:
A.	Dohodki v letu 1935.
1.	Inkorporacije in pristojbine nakiipovakev
Din	25.800,—
2.	Sprejemnina, optoStnina in preiz-
kuševalna taksa učencev	Din 680.—
3.	Članarina in globe t)in	34.223.50
4.	Obresti n&ložetiega dendfja Din	8.759.28
Skupaj Din	63.462.t8
B.	Izdatki v leta 1935.
1. Čothiite, plače in nerade Din	23.016.— i. Tiskovine, objave in pisarniške
potrebščine Din	20.076.60
3.	Pofc^sore brezpdšelnim trgovskim pomOČhHtotn in raznim ustanovam Din	9.561.—
4.	Čia&Vina Ž Vezi trg. Zdhižtenj Din	7.250.—
5.	Klabava iriveritet-ja za rtoVo pisarno
in najemnina
Din 14.260.-
-f ; ■■
Skupaj Din 74.163.60
blagajniško poročilo se V celoti šprejttie In 6o-glasno odobr^ nakar se preide ni 4. 't6cko dnevnega reda, t. j.
ptofbčfio nadzornega odi bora,
katero poda 'pVedsedafk tiSrdz. odbora g. Settčee Fraifc, kakor sVedi :
Spodaj podpisani Benčec tranc, Gofob LtfdVik, in Kteft 'Alojz, srtio na svoji seji nadzorstvi, Ici ste |c
vršila, dne 29. aprila 1936 v pisarni Združbe pregledali poslovanje uprave Združbe za leto 1935, zlasti denarno vprašanje, tako vse knjige in vse primerjali s prilogami in drugimi pomožnimi spisi in našli vse v najlepšem redu, vsled tega predlagamo, da se podeli Upravi in nadzorstvu razrešnica.
Predsednik da predlog nadzornega odbora na glasovanje, kar pa vsi navzoči soglasno odobre, ter zato preide na 5. točko dnevnega reda, t. j. sklepanje
proračuna za leto 1936,
katerega poda blagajnik Štivan Ernest, kakor sledi i
A.	Dohodki:
1.	Inkorporacijska pristojbina (pri-
stophina novih članov	Din 25.000.—
2.	Članarina;
69 članov trgovcev z jajci in perutnino
po Din 60.—	„ 4.140,—
114 članov branjarij in raznih ■■
trg. po Din 80.—	„ 9.120,—
76 članov z mešanim blagom v Pu-
concih, Petrovcih, Križevcih, Gornji
Lendavi, Sv. Juriju, Rogaševcih, trg. z
deželnimi pridelki in živino po Din 125	„ 9.500.—
92 članov protokoliranih in z mešanim
blagom v M. Soboti po Din 175.—	„ 16.000,—
20 faznih trgovčev po Din 100.—	„ 2.000.—
3.	RaznihjDohodki	„ 5.240 —
Skupaj Din 71.000.—
B.	Izdatki :
1.	Plače in nagrade
2.	Potnine
3.	Članarina Zvezi
4.	Najemnina, kurjava, razsvetljava čiščenje pisarne
5.	Podpore brezposelnim
6.	Podpore trgovski šoli in tečaju
7.	Pisarniške potrebščine
8.	Tiskovine, knjige, zakoni iti objave
9.	Razni izdatki
Din
Din
20.000.-8.000,-7.000,-
5.000,-2.000.-5.000.-5.000,-15.000,-4.000,-
Skupaj Din 71.000.-
Predlagani proračun se soglasno odobri in pooblasti uprava, da s predvidenimi zneski razpolaga.
Ker je bila na dnevnem redu Fudi volitev nove uprave, se je predsfedrifk g. čeh Frartc v toplih besedah zahvalil vsem članom uprave za dosedanjo podporo, ki so mu jo izkazovali tekom njegovega predsedovanja. Posebno se je zlasti zahvalil nar. poslancu g. Benku, ki je z svojimi nasveti in pomočjo mnogo pripomogel Združenju k današnjim uspehom. Predsednik g. Čeft Franc, je nato prosil, da bi mesto predsednika v novi upravi zasedel nekdo drugi, ker je t svojim lastnim delom že preveč obremenjen, števil bo vedno drage volje na razpolago svoje zmožnosti za pomoč in procvit Združbe tudi v bodoče. Po teh zahvalnih besedah prekine škupšČirto na 5 minutni odmor.
Takoj po preteku 5 minutnega odbora otvori pfedsfetfntic g. Čeh Franc» skupščino in pozove pri<-solne za predtage za izvblffev predsednika. O. Hackl Viljem iz LStoierfa predlaga, da bi ostala uprava v dete« nefeptemefiferti, ki>t je bila došedaj. K temu predlo^n se pridruži narodni poslanec g. Benko Jo-teip, ki jie orisal velike zasluge, katere je stekel g.
fcllf.U«« I tllH jr» »HRUMI MUH Ht IKU VI

iim ;
■mm
predsednik Čeh za našo Združbo. Zato je mnenja, da naj bo Združba v rokah, katera naj dela zopet v splošno korist in napredek svojih članov, kajti če pogledamo nazaj v prošlost in vidimo, da je žela Združba dosedaj lepe uspehe in bila v pomoč članstvu skoraj v vseh poslovnih zadevah, ki tudi dostikrat niso imele ravno trgovski značaj, predlaga, da bi se izvolilo ponovno za predsednika g. Čeh Franca in to z vzklikom, da tako dokažemo hvaležnost za njegovo dosedanje plodovito delo.
Z velikim navdušenjem je nato skupščina soglasno izvolila g. Čeh Franca za predsednika, ki sprejme poverjeno mu mesto, ter prosi, da bi ga tudi v bodoče novoizvoljena uprava, kakor tudi ostalo članstvo v njegovem delu podprlo. Nato preide k izvolitvi dveh podpredsednikov, kjer sta bila prav tako na predlog g. Benka izvoljena soglasno gg. Joško Brumen in Samuel Kohn, oba trgovca z mešanim blagom v Murski Soboti.
Ravna tako se izvoli soglasno na predlog nar. posl. g. Benka sledeča uprava :
Benko Josip, Heimer Arnold, Šiftar Ludvik, Mesarič Štefan, Trautmann Aleksander, Kiihar Franc, Hahn Izidor, Benko Ludvik, Štivan Ernest, Holcman Štefan, Dittrich Gustav, Cvetič Janez, vsi iz M. Sobote.
Namestniki : Škraban Janez, Puconci, Hahn Pavel, M. Sobota, Rehn Janez, Tišina, Benčec Franc, M. Sobota, Vogler Viktor, Cankova, Huber Franc, Kuzma.
Nadzorni odbqt : Bac Ludvik, M. Sobota, Golob Ludvik, Moravci, Kreft Alojz, Cankova.
Namestniki: HekliČ Štefan, M. Sobota, Schnurer Josip, Cankova, Kolbl Alojz, Sv. Jurij.
Častni razsodniški odbor: Benko Josip, M. Sobota, Vogler Viktor, Cankova, Koblencer Ludvik, Sv. Jurij, Nemšič Matija, Križevci, Vogler Ivan, Petanjci.
Delegati za zvezno skupščino: Kiihar Franc, M. Sobota, Cvetič Janez, M. Sobota, Heimer Arnold, M. Sobota, Hackl Viljem, Lemerje.
Namestniki: Schnurer Josip, Cankova, Golob Ludvik, Moravci, Kohn Rudolf, Markovci, Čeh Franc, Murska Sobota.
V šolski odbor: Čeh Franc, Kohn Samuel, Heimer Arnold, in Štivan Ernest, vsi iz M. Sobote.
Predsednik Čeh Franc naprosi izvoljene, da svoje funkcije sprejmejo, nakar preide na 7. točko dnevnega reda, t. j.
Sprejetje pravilnika o vajeniških izpitih, katerega smo prejeli izdelanega od Zbornice za TOI, ki se glasi:
PRAVILA
0 opravljanju pomočniških izpitov pri Združbi trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti.
Člen h
Pri Združbi trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti se ustanavlja izpraševalna komisija za opravljanje pomočniških izpitov "fe trgovskih obrtov, včlanjenih v tem Združenju. Izpite polagajo sarao vajenci (učenci), ki se tem« izpita prostovoljno podvržejo.
' <Se bo nadaljevalo.)	• j