Uboga Lenica.                            Cvetinomirski
\aqSfirenica je bila sirota. Ne očeta, ne raatere ni imela več. Jokaia ^J fltt^cO je mnogo. Ljudje, pri katerih je bila, so bili pač hudi; gledali H jH^^j so  jo le postrani.                                                                     ^J
Poleti je bilo. Tcdaj je pa bila Lenica vesela. Zgodaj zjutraj je H vstajala in je gonila čedo ovac na pašo.                                                   |H
Vse zeleno se je smehljalo drevje, in travniki so bili pisani, s cvet-kami posuti. VabiU so v svoje mehko naročjc, Šumelo je v črnih gozdo-vih kraj pašnika. V njih so zvonili zvonki zvonovi in pozdravljali pri-jazno. Ob bregovih so modrele vijolice, in v dolgem špalirju so sc vrstili rumeni cvetovi regrata... Kamorkoli so pogledale oči — vsepovsod ra- « dost, ki je božala s svojimi sanjami in poljubljala na lica ...                   H
Lenica je sedela kraj čede in trgala ob studencu spominčicc, ka™ so se zibale ponosno naokoli. Ovce pa so se pasle roirno in mulile travo.
Solnce je sijalo veselo, vesele so bile tudi oči Lenice in so gorele v  trcpetajočem  ognju  mlade  pomladi.                                                     ^J
Tako mata in tako uboga je sedela tu pri cveticah kakor zavržena ^M cvetka sredi pušče. Nikjer je ni bilo duše, ki bi jo tolažila s prijaznimi ^M besedami:         '                                                                                     |
»Lenica, ne jokaj!   Pojdi z mano: moj dom je tvoj dom!«              H
Le cvetke so bile njene tovarišice.   Z njimi je kramoljala, pogovar- ^ jata se z njimi in jih Ijubila. Tako jc bila kakor dotna sredi lepe kraiinc, med cvctkami v solncu.   Cvctke so bile njena mati in njen oče, cvetke so bite njene sestrice in njeni ljubi bratci... In Lenica je bila vesela, ^fl da ima cvetke, in je bila srečna med njimi.                                             ^M
Prepcvali so vscnaokoli ptički.   Daleč se je glasila njih glasna pe-sem. Ves gozd je bil poln pesmi, polna so jih bila polja in gaji in livade.
Lenica je poslušala te pesmi in dobro ji je bilo pri srcu. Saj niso H bile pete te pesmi za nikogar drugega kakor le za njo; za njo, ker je ^M bila tako majhna in uboga in ker sc je tako bala hudih Ijudi doli v vasi.
Daf hudi ljudje so bili doli v vasi.   Toda Lenica je bila visoko na hobnu s svojo čedo ovac, in sem gor niso mogle hudc besede in jeani -h pogledi.. .                                                                                              H
Kakor   ptičica   je   bila Lenica  tu  gori na  pašniku,   vsa majhna in ^M uboga, sama na rsem širnem svetu.   In kakor cvetka je bila, ki je zavr- ^J žcna sredi pušče.   Svobodao pa so \i dihale tu prsi in oči gledale veselo ™ naokoli: glej, vse zeleno, vse prijazno in svctlo!   To je dom, tih, miren, s sanjami okrašen dom, in v tem domu biva Lenica, vsa uboga in majltna .., pa  vendar srcčna.