147. številka.
nedeljo 8. deoi
(t Trstu, t soboto »večer dne 7. decembra 1895.)
Tečaj XX.
iaknja p« trikrat u teden t kotih ii-danjib ob torkih, 6«trtklh
is aobotnk. Zjutranje iidanje i»-haja ob 6. vri tjutraj, vernrno pa ob 7. uri »ečer. — Obojno ladanje «Ui«: I«	bmc« . r. —.»0, ir.van A vatri J« f. 1.40
ta tri bnm . . . 2.«o ... «,— m pol lata ... 5.- . . , ■a tm lato ... 10.— ... I«.-Na Mrtikt brat prilaže«« aarečnia« aa
aa jeailje ailr. Poaaaitna itevilke ae dobivajo y pro-dajalnicah tobaka v Irntu po 9 dtc., iiven Trata po S n»d. Sobotno veierno ladanja v lrnfu « n6.. izven Trita • ni.
Glasilo slo
EDINOST
politldnega druiti
sa Primo
Oglaai ao rakune po tarifu ▼ petitu; ■» naalor« i debelini črkami ae pladnja proator, kolikor ohtog.i navadnih vrati«. l'o-Una. o«iurtnica in j*Tnezahvale, doma«'! oglnsi itd. ae računaj" po poyodbi.
V»i lupin naj ae poAiljajo -iredniitTa: ulic a Canerma it. 13. V.ako pn-ino mort Siti frankovano. ker nefrankovana «e n* • preptnajo. Rukopiat a« ue vračaj«.
Naročnino, reklamacij« in ojlaae .pra jena mpravniitvo ulica Molino pia-eolo hit. 3, II. nadat. Odprte reklamacija •o proato poštnine.
r n«auN Je m*/'.
Fo nozU volitvah na Kranjskem.
VI.
Odurni so bili prizori ob zadnjem volilnem gibanja na Kranjskem in skrajno odurna so bila poročila o dogodkih, zlasti pri agitaciji po kmečkih občinah. Odurni, kakor da bo agitatorji imeli jedini ta namen pred očmi, da med narodom slovenskim ne sme priti d* onega koristnega tekmovanja med strankami, ki vzgaja ljudstvo in je dovaja do politiške zrelosti. Nikdo se ni brigal za politiške pojme in nazore, nikdo se niti mislil na to, da bi ljudstvo poučeval o važnih {vprašanjih naše notranje avstrijske politike; in če se je 2e kdo mimogrede dotaknil tega ali »nega gospodarskega vprašanja, ni imel pred očmi jedra vprašanja samega, ampak njegova izvajanja so bila proračunjena le z ozirom na to, kako bi bolj utrdil svojo in svoje atranke popularnost.
Najprej in iskreno moramo obžalovati, da je konservativna strank« toli lahkomišljeno igrala s pojmom nekega, nam sicer nepoznanega r a d i k a I i a m a. To igro so tirali tako daleč, da znači danes med priprostim ljudstvom beseda .radikalec" resnično — psovko. Ml ne vemo sicer, kakđ in kaj si gospodje mislijo z besedo „radikalci*, kajti do danes so nam gospdda še vedno dolini dokaza, na katero stran se je do sedaj posebno pojavljal slovenski .radikalizem*.
V čem se vendar pojavlja radikalizem kake stranke in kaka mora biti stranka, da res zasluži pridevek radikalna ?! Odgovor bi se glasil v najpriprostiših besedah: res radikalna je ona stranka, ki poseza do skrajne meje se svojimi zahtevami! Ali pa je možno — gospdda naj nam le navedejo jeden sam slučaj, ako morejo — govoriti o narodu slovenskem, da je nezmeren v svojih zahtevah — o tem narodu siromaku, ki poskakuje že samega veselja, ako si je kje priboril jedno s a m o slovensko ljudsko šolo, ki se kar topi v spoštovanju in hvaležnosti do slehernega, zlasti višega uradnika, da mu le isti ne kaže odurnega obraza.
Vsi razsodni ljudje, ki vedo, koliko škoduje vsakemu narodu pretirana skromnost in pohlevnost, tožijo v jednomer radi premehke nravi našega naroda ; ali ni potem žalostno in obžalovanja vredno, da agitatorji, stoječi na sineino nizkem stališču kranjskega prepira,-vzbujajo med nevednim ljudstvom me* nenje, kakor da bi bila ta ali ona stranka med Slovenci nezmerna v narodnih zahtevah!? Mesto da bi stranke, brez razlike na poli-tiško mišljenje, vspodbujal« ljudstvo k odloč-nišemu zahtevanju svojih narodnih pravic, pa še grde in spravljao ob ugled in dobro ime vsakogar, ki ae je slednjič vendar-le otresel stare narodne slabosti slovenske, ako
PODLISTEK.
Črtica iiia muženiikih dnij pi<iat »ljavanja Mil. Tiika.
(Dalje.)
Zadovoljen sem sedel doma in pušil iz svojega dalmatinskemu čibuka, ko mi prinese postrešček sledeče pismece: Brezobrazuež!
Da ste hudobeu in moralno skvarjeu človek, vedele smo že davno; da ste pa tudi indiskreten in nehvaležen, to nam je novo. aBledikasto, stankavo, vranjelaso Špelico" ste včasih brezkončno poljubovali in jej dopisovali najbolj bedasta pisma; — „bujno-prsata, mozolssta Ela" Vam je storila marsikatero galantno skrivno ljubeznjivost; — »noslajoča, ogromnonosa Mulci" Vam je bila včasih kaj spreten »slon* pri Vašem grešnem ljubimkanju z „Lipnikovo Jelo*; Poljšakova Neti je danes .omejena najivka", včasih pa ste zaman zdihovali pod njenim
dotienik ni politiški pristaš prevzvišenosti Jakoba Missie. Konservativni stranki je pravica — in te pravice jej ne sme nikdo kratiti —, do varovanja svojega stališča tam, ' kjer vladajo navskrižja v menenjih, ali te ! pravice jej ne pripoznamo nikdar, da bi smela ; smešiti ljudi nasprotne stranke tudi tedaj, kadar se kažejo isti odločne v zagovarjanju skupnih koristi naroda.
Le par primer hočemo tu navesti, ds pokažemo drastično, kakega sadu prinaša tako smešenje. Nekje v idrijskem okraju so si ljudje po groznih slikah, ki jih je načitala na steno strastna in neizbirljiva agitacija, trdno domišljali, da kandidat Božič nosi na glavi — roge! Ali se s tako agitacijo vzgaja ljudstvo? V okraju Svetče-vem so bili kmetje silno ogorčeni, ker je Svetec baje zakrivil, da je dežela za lepo svoto 100.000 gld. sezidala v Ljubljani — kegljišče. (O tem »kegljišču" spregovorimo seveda se pozneje.) Ali se tak6 poučuje ljudstvo — o javnih stvareh ? V takem smešenju se nam ne kaže borba za svoja „boljša načela", ampak borba proti narodu samemu. Po takem smešenju se se bolj mešajo pojmi preprostemu ljudstvu — a ni ga hujšega sovražnika narodu, nego si je narod sa in, ako nima pravega razumevanja o svojih pravicah, ako ne ve, česa sme in more zahtevati.
V dejstvu pa, da vodstvo konservativne stranke na Kranjskem ni le dopuščalo takega smešenja, ampak je bilo opaziti pri vsej agitaciji proti „radikalizmu" dobro proračunjeno organizacijo in stalno metodo, v tem dejstvu imamo najbolji dokaz, da se nismo motili, ko smo izrekali svojo aodbo o narodno-po-litiških nazorih istega vodstva.
Tako smešenje vsake odločnosti v narodnem zahtevanju, tako smešenje mož, ki so, poleg vseh svojih morebitno krivih nazorov v tem ali onem pogledu, vendar le vz-gledni patrijotje in poštenjaki, pa ne upliva pogubno le na mišljenje naroda, ampak škodi nam tudi na zunaj, ker potiska jako nevarno orožje našim nasprotnikom v roko. Bogu bodi po toženo, da obrekovanja nasprotnikov o požrešuosti slovanstva naletajo le preradu na preposlušna ušesa in so nam ravno ta obrekovanja napravila že neizmerno škode toliko pred vsem tujinstvom kolikor pri vladah in v višjih krogih. Težak je ta boj proti klevetanju vplivnih, mogočnih in lokavih nasprotnikov, ali ta boj postane zares nemogoč, ako bodemo sami vpili v svet o — nenasit-Ijivem radikalizmu slovenskem.
Konservativna gospoda bi morali vender enkrat stopiti raz nizko kranjsko stališče, spomniti bi se morali, da stranka, ki hoče imeti prihodnjost med nami, ne sme pozabiti
oknom cele noči.... Taki ste, in Vi se drznete nas smešiti pred svetom, karikirati nase vzore in nazore ?! Pfiy, pfiy ! Damo Vam samo dve alternativi: prekličite (sklicujemo se na §. 19. tiskovnega zakona) vse žalitve, sicer damo haktografirati vsa Vaša ljubavna pisma, popišemo vse Vaše pikantne sramotne do-i življaje in je raztrosimo po vsem svetu !
V N. 10. julija 18«*.
Špelica Ambrič. — Ela Mohor. — Milič Malči.
— Poljšak Neti. — Krevljač Bina.
Lahko si misliš, v koliko zadrego me je spravilo to pismo! Moj Bog, če te babnico izvrš<5 svojo strašno grožnjo! izgubljen sem.
Ze sem tuhtal, kaj mi je storiti, ko mi donese županov hlapec pismo : Vi !
Ker sem v N. slučajno jaz župan iu jedini gluhec, in ker sem v nevarnosti, da bodo smatrali ljudje mene za tistega „gluhega apotekarja iti oderuha v N.*, katerega bičate ! v svojih .Prizorih*, zahtevam po §. 19., da
■i za trenotek, da kranjstvo samo za-se še ne znači slovenstva, poštevati bi morali, da večina naroda ne biva na Kranjskem. Stranka, ki si nadevlje častni naslov „narodno-konservativna", ne bi smela vender pozabiti, da je usoda slovenstva na Kranjskem tesno spojena z usodo slovenstva po družili pokrajinah, in urediti bi morala vse svoje postopanje tako, da bi isto odgovarjalo polo-ženju našega naroda po vseh pokrajinah. Poglejte tu doli na nas, ozrite so -tja gori na tužno Koroško, spomnite se duhovnikov-trpinov po Istri, in odgovoriti nam potem, ali je umestno govoriti o slovenskem radikalizmu!! Niti temelja si nismo še sezidali, a po vaših agitacijah o slovenskih radikalcih bi moral meniti svet, da že plešemo po strehi v sami in goli preobjestnosti.
Gospodje naj le premislijo vse to in potem nam ne bodo šteli v zlo, ako stojimo nezaupljivo na strani, ne kot trabanti — kakor se uam je po krivici očitovalo večkrat — takozvanih kranjskih „radikalcev", ampak kot oni del naroda, ki v zavesti svojega opasnega položenja, opaža se žalostjo v srcu, kako nam kranjski Slovenci zagrajajo pot do odločnišega in uspešnišega dela za rešitev iz nevarnosti. Tudi pri nas — kar je, tega nočemo tajiti — ni pravega razumevanja o potrebah našega naroda in o taktiki, koji bi moralo slediti slovenstvo v v sedanji dobi; tudi pri nas je mnogo gnilega. Ali mi smo neposredno izpostavljeni strašnemu pritisku in je naravno, da vpliv tujinstva ni mogel ostati brez posledic za-dušno kakavost našega ljudstva. A ravno zato, ker smo po pokrajinah izpostavljeni sovražnemu viharju in z istim spojeni narodni demoralizaciji,'ravno zato bi smeli pričakovati, da nas bodo lepi vzgledi iz središča, kjer dihajo svobodneje, krepili in utrjali duševno. Najmanje pa, kar smemo in moramo zahtevati, je to, da mm ne bodo otežavali položenja z nepremišljenim govorjenjem o nekem slovenskem radikalizmu, kojei/a nikjer ni, in da ne bodo že a priori diskreditovali naših narodnih teženj.
Nehajte vendar enkrat se svojo nevarno igro o slovenskih radikalcih, sicer bi morali misliti, ne le to, da politiško-narodni nazori sodstva konservativcev 80 in ostanejo vedno isti, nespretnenjeni, ampik tudi to, da se je konservativna stranka sama konečno in dejinitivno odpovedalo delu za narodno stvar in da hoče služiti le nazorom vodstva.
Finančno in gospodarsko položenje
Ves svet ve sicer, da je gospodarsko in flnačno položenje Italije tako žalostno, da
konstatujete, da nisem jaz tisti „gluhi oderuh", sicer se vidiva ... I N. 10./VII. 18**.
Krišpin Sraka, župan in mesar.
Jedva je zaprl hlapec vrata za seboj, prisopela je debela dekla z novim pismom: Vrli gos po d i č!
Trdi se, da sla Lipnikevka, .prodajalka suknja in beline" in njena hči Jela v „Prizorih* — j a z in m o j u hči Francka. Jaz nisem bila nikdar .lehkoživa natakarica", „tolsta in zavaljena", pa „rdeča kot poto-nika"; svojega Tončka tudi nikdar ne pretepam, če je še tako vinjen. Jela ni kazala nikdar — tudi v dežji ne! — svojih „golili meč", ker ona nosi vedno nogovice! Zahtevani, da to na ravno istem mestu popravite po 19., sicer Vas toži ve. V N. 10. julija l H**.
Leni in Francka Ribič.
Še me je polivala kurja polt, mislečega na jezikavo Ribičevko in njeno zlobno
gre tej državi po vsej pravici pridevek — gladne, in strmeti moramo le 11a velikaški domišljavosti nje državnikov, ki bi poleg vsega očevidnega siromaštvu hoteli še igrati prvo vijolino v koncertu evropskih držav; a ne le to, ampak celo ponosno in boirato Angleško bi hoteli po opičje posnemati ti velikani — v pritlikavstvu se tiranjem svoje kolonijalne politike v drugih delili sveta, češ : anelf io sono pittore — zakaj ne bi se tudi jaz uvrstil med vladarje vesoljnega sveta! Krono svoji smešnosti pa so si postavili italijanski državniki sedaj ob liomatijali 11a Vstoku. Iz nijedne druge prestolnice velevlasti evropskih ne dobivamo toliko poročil o praznih grožnjah, še pra/nišem bnhačenju, rožljanjem se sablo, ter širokousler^ju glede na svoje nakane, nego jih dobivamo i z Kima. Si morajo žh domišljati ti siromaki, da v Londonu in Peterburgu, v Berolinu in na Dunaju, le poslušajo v svetem strahu, kaj poreče in kako jo ukrene signor Crispi glede na homatije na Vstoku ; kdor čuje vse te pojave brezmejne in ravno zato smešne domišljavosti, a ne pozna strašne mizerije italijanske, moral bi si misliti, da se bodoča usoda vsega V stoka določa ren -v Rimu!
Drugi se smejejo temu, ali se jim pa gnusi, kakor se nam gnusi berač, ki je še predrzen in nesramen, kadar inu akjemo miloščine. Obnemogli, ob palico opirajoči se starec hoče teči za skokonogim zajcem — ali ni smešno to!?
In vendar nismo imeli pravega pojma še do sedaj o grozni mizeriji Italije v finančnem in gospodarskem pogledu. Vse nago siromaštvo in bedo Italije nam je še le prav živo postavil pred oči znani italijanski nacijonalni ekonom in statistik C. M a n • c i 11 i. Ta mož si je nadel nalogo, da v sta-tistiških številkah pokaže gospodarsko življenje Italije v primeri z gospodarstvom drugih dežel. In govor teh številk je jasen — grozen. Svoje podatke je prijavil Mancini v listu .Messagero". Zlasti nas, ki smo sosedje tej po svoji domišljavosti zares orjaški, a po svojih gospodarskih silah uprav pritlikavi Italiji, nas morajo zanimati Mancinijeve studije. Teiueljuo misel svojim prijavam označuje Mancini z besedami: „Italija, kojo označajo pisatelji in pesniki za jeduo naj-srečniših med deželami evropskimi, je ravno nasprotno — v tem pogledu se ne sinemo udajati iluzijam — med naj nesreč u i-š i m i.
Po nastopnih številkah sodijo lahko čitatelji sami, koliko je resnice na tej trditvi Mancinijevi.
Mancini je sestavil najprvo tabelo, v
hčer, katerih bi se zbal sam peklenšček radi njunih strupenih jezikov, ko sr zopet odpro hruptio vrata. V sobo prihrumi Papirček, ponesrečen jurist kratkega, topega pogleda, X—sastih nog in plešaste bntice. Moško se razkorači pred menoj, vihtć v rokah pasji bič in sika :
.Gospodine! — mhe, mhč, — nesramnost, imfatnija, mhe, satisfakcijo mi daste, mhe, mhe, sicei Vas pretepeni, — mhe, pretepeni, — s tem-le, mlu\ — s tem-le bičem Vuj) premikastiui 1*
„A za vraga, gospod Papirček, kaj sem Vam vendar storil ? !", začudil sum se jaz.
„Mhe, v .Prizorih* dela „faliran jurist" „bedaste igrice t\ la Nestroy z zoperno vo-njajočimi dovtipi, in to seni jaz, — mhe, — jaz!" —
„Nikakor ne, gospod Papirček, Vas ne smatram niti zmožnim. ..."
„Dobro, mlift, dot>ro; torej konstatujte to v onem listni Sicer Vas blamiram s 19., pa še prelepem Vas, — mhe, tulit* !"
(Dalje prih.)
koji primerja bogastva prvih držav Evrope. Ta tabela pravi:
[tačtle:	Skup»> boguttvo v	Rogaatvo aa vwko
milijonih frankov	kUti pr«biT»l«tv»
Angleška	318.000	6225
Francoska	214.950	5600
Nemčija	160.925	3500
španjolska	62.900	3700
Avstrija	90,325	3250
Italija	73.825	2500
Kusija	108 575	1625
Ker pa te številke niso dovolj jasne, treba jih še bolj razkrojiti na njih sestavne dele: Pred vsem znaša n. pr. trgovinsko bogastvo Angleške 162, Francozke 80, Italije pa 14 milijard; bogastvo na zemljiščih na Francozkem 80, na Angleškem 42, v Rusiji 4o, v Italiji — 26 milijard; kosmati donesek zemljišč na Angleškem a, ua Francozkem 8, v Italiji — 2 milijardi; obdelane zemlje je na Francozkem 24,679.940 hektarov, na Angleškem 22,555.025, v Italiji — 14,160.650; na vsakem hektarju pridelajo na Angleškem za 400 frankov, na Francoskem 300 frankov, v Italiji za — 70 frankov; žita pridelajo na vsako glavo na Francozkem 462, na Nemškem 305, v Italiji pa — 170 litrov. Vnanja trgovina znaša povprečno na Angleškem 15, v Nemčiji 10, v Italiji pa — 2 milijardi.
Istotako je siromašna Italija, ako primerjamo število glav živine. Rusija ima n. pr. 16 milijonov konj, 22 milijonov goveje živine, 48 milijonov ovac in 9 milijonov pre-šičev. Italija pa ima 1 milijon konj, 3 milijone goveje živine, 8 milijonov ovac in IV« milijona prešičev.
V	gospodarskem pogledu je totej Italija daleč za vsemi drugimi državami, istotako na polju trgovine, industrije in uredbe davkov. Angleška ima n. pr. 38500 kilometrov železnic, Francozka 32.200, Italija pa — 13.600 kilometrov. Angleška izdaje za svoje železnice 19 milijard, Italija pa 3 milijarde. .Iako kričeče pa je razmerje pri dohodkih na vsak kilometer železnic. Angleška ima na vsak kilometer železnice 59.000 kosmatega in 28.000 čistega dohodka, Francozka 35.000 kosmatega in 17.000 čistega, Italija pa 19.000 kosmatega in 5000 čistega.
Tudi uredba davkov je v svezi z gospodarskim stanjem v deželi. Po Mancioijevih podatkih znašajo skupni davki na vsako glavo: na Angleškem 2o frankov, na Francozkem 25, v Nemčiji 30, v Italiji pa — 90 frankov. Zemljišča so obdačena : na Angleškem v Nemčiji 1%, na Francozkem 10?», v Italiji pa — 3(K. Premakljiva premoženja so obdačena: na Angleškem 6*», na Francozkem 8»o, v Italiji 20%.
Za vojsko in mornarico izdaje Nemčija na vsako glavo 25 frankov, Francozka 23 frankov, Italija 15. Vendar pa je tudi ta številka gorostasna z ozirom na siromaštvo te dežele.
Drugače stoji z izdatki za druge koristne naprave. Za javna dela izdajajo na Angleškem na vsako glavo 12 frankov, na Francozkem 10 frankov, v Italiji pa le 5 frankov; za javni pouk na vsako glavo: na Nemškem
5	frankov, na Francozkem 4 franke, v Italiji — I fiank; za poljedelstvo na Francozkem
6	frankov, na Nemškem 4 franke, v Italiji pa — 30 centežimov! A toli žalostne številke pri vsem tem, da ima Italija največe potrebe tako za delo kakor za pouk, kajti v Italiji je še: 70"» odstotkov Ijudij, kine znajo čitati ne pisati, dočitn je takih Ijudij na Nemškem le 5 odstotkov, na Francozkem iu Angleškem le 7 odstotkov.
Zaključujć svoje studije pravi Mancini, da treba prav spoznati deželo, ako jo hočejo zopet povzdigniti gospodarski. Resnici treba pogledati v oči, ne da bi se je ustrašili. Zdravnik ne more zdraviti bolezni, ako ne pozna nje bistva in nje obsega. Mancini obeta tudi, da hoče prihodnjič dati praktičnih nasvetov, kako bi bilo možno zboljšati gospodarsko življenje Italije. Po našem me-neiijn pa bi moral najprvo naavetovati italijanskim oholežeru: proč z bahaštvom in z domišljavostjo, proč s kolonijalno politiko!
V	Afriki nima Italija ničesar opraviti. Zgornje številke kažejo vendar dovolj jasno, da ima Italija dovolj posla douia, pri sami sebi. To je vendar neodpustljivo zapravljanje se silami in sredstvi, ako se Italija vojuje iu pridobiva Afriko, v domovini pa je toliko polja neobdelanega in toliko rok brez posla; toliko Ijudij, ki praznujejo iu str a-dajo! Mnogo s« govori dandanes o
•italii iredenti", o neodrešeni Italiji. Res je, mnogo Italijo treba še rešiti, a ta kos neodrešene Italije ni v Avstriji — kakor kriče iredentovci tostran in onostran državne meje —, ampak v Italiji sami. Italijo samo treba rešiti iz finančne in gospodarske bede. Po številkah Mancinijevih bilo bi zopet jako vabljivo premišljati o tem, koliko vrednosti ima kot zavez niča država s takimi statistiškimi podatki o nje gospodarskem in finančnem položenju?!
Ali je taka zaveznica res vredna tolikih materijalnih, še več pa — moralnih žrtev?! O tem vprašanjn naj bi vendar malo premišljali naši avstrijski državniki!
DOPISI.
Is Trsta dn« 30. nov. 1895 (I z v. d o p i s). I'oročilo o občnem zboru, ki ya je imela , bratovščina sv. Cirila in Metodau dtu 24. novembra 1.1. ob 3%U popoludne v slovenskoj ioli nI. družbe sv. Cirila in Metoda jtri »v. Jakobu. — Predsednik : stolni kanonik .Tožet Križnimi; tajnik: učitelj Miroslav Pretnar; vladin zastopnik ces. kr. redarstveni nadko-mesar Bernard Bacher.
1.	Po molitvi predstavi predsednik zboru g. vladinega zastopnika in ogovori prisotne ude. Javlja, da odbor stopa pred občni zbor s prav ugodnim poročilom, ker je bratovščina v preteklem upravnem letu bolj napredovala, nego v vseh prejšnjih letih skupaj, navštevši ustanovnega leta 1886. — Potem govori o delovanju bratovščine v zboljšanje slovenskega cerkvenega petja. Iz-reka primanje pevovodji g. učitelju Miroslavu P r e t n a r-ju, ki je sprav dobrim vspehom izvežbal močan pevski zbor; hvali pevce, ki se vztrajno-marljivo trudijo in žrtvujejo za čast božjo. Naznanja, da je na mesto gosp. Pretnarja, ki se je nedavno pevovodstvn odpovedal, stopil gosp. .Tanko M a c A k, kateri povsem brezplačno vodi pevski zbor, za kar inn bratovščina mora biti hvaležna. Dalje omenja druge zadeve, kakor: cerkvena opravila, nabiranje darov za zastavo, zanimanje č. duhovščine za bratovščino. Na zadnje pa obiirno razlaga pomen bratovščine, dokazujoč, da je ona katoliško in molitveno društvo, ker jej je namen z molitvijo, t. j. b češčenjein sv. Cirila in Metoda, s cerkvenimi svečanostmi in posebno s sv. mašami in slovenskim cerkvenim petjem izprositi od Boga zedinjenje vseh Slovanov v sv. katoliškej cerkvi. Bratovščina pa je tudi rodoljubno in domoljubno društvo, kajti s tem, da vzbuja in utrjuje v svojih udih katoliško zavest in prosi Boga, da se mej Slovani razširi katoliška cerkev, skrbi za uajvečo srečo naroda; kdor pa je trden v sv. veri in ljubi svoj narod, ostane zvest tudi svojemu cesarju. — Govor se je vzprejel z odobravanjem.
2.	Tajnikovo poročilo. Odbor je imel osem sej. Prva njegova skrb je bila ta, da se ustanovi nov pevski zbor za slovensko cerkveno petje. To se je posrečilo. Dobro izvežbani pevci so nastopili dne 21. aprila . I. (belo nedeljo) pri Dev. Mariji Pomočnici ali starem sv. Antonu, in potem dne 7. julija (v nedeljo po sv. Cirilu in Metodu) tudi pri sv. Jakobu; pojo pa v obeh cerkvah pri zjutranjej in popoldanskej službi božjej.
Mej tem so se godile nekatere premembe v odboru. Denarničar duhovni pomočuik Ivan Koruza se je preselil na Opčine in na njegovo mesto je odbor za denarničarja izvolil odbornika Luko S a r a t. i n a ; podpredsednik prof. Matko M a n d i č je izstopil iz odbora in podpredsedništvo je prevzel odbornik Anđrej Sva gel j. Gg. Mandiču in Koruzi se izreka priznanje in zahvala za njiju požrtvovalno in vspešno delovanje v korist bratovščine.
God sv. Cirila in Metoda je bratovščina proslavila s cerkvenimi svečauostmi dne 5. in 7. julija, katerih se je vdeležilo na stotine ljudstva.
Svetih maš se je opravilo 31, in sicer 25 za vse žive in umrle ude vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 6. uri in 5. julija, 6 pa za šest mej letom umrlih udov.
Razvijanje bratovščine se vidi najbolje iz številk, ki nam kažejo novovpisane ude v letih 1886-1895 tako-le: 109, 42, 21, 34, 34, 10, 3, 0, 75, 263 (3 ustanovniki). Sedaj šteje bratovščina (ker jih je 23 umrlo iu je I izstopil) 573 udov m sicer 222 moških iu 301 ženskih.
Izreka se zahvala vsem blagim podpornikom bratovščine : si. načelništvu podružnice sv Cirila ,n Metoda, ki je blagovoljno prepustilo svoje prostore za pevske vaje, seje in občni zbor; si. uredništvoma .Edinosti* in „Naše Sloge', ki sta brezplačno prinašali oznanila in poročila; vsem čestitim osebam, ki so pripomogle, da se je bratovščina letos tako krasno razcvitala.
Kažoč na neumorno in neustrašeno delovanje odborovo, poživlja poročilo ude, naj se oklenejo bratovščine, da bi še nadalje ovela v prospeh sv. vere in naroda ter sklepa z zazivom sv. Cirila in Metoda na pomoč.
Poročilo se je vzelo na znanje.
(Konec prih.)
Politiške vesti.
V Trutu, <tne 7. decembru 1895.
Državni zbor. Včeraj je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o zakonu glede rudniških nadzornikov. Razpravo je pretrgala, ko je prišel v razpravo predlog poslanca Pernerstorferja, s katerim poživlja vlado, da predloži zbornici načrt za volilno preosnovo. V razpravo je posegel tudi ministarski predsednik grof Badeni, ki je izjavil, da za tedaj ni še v stanu, da bi mogel podati meritorno izjavo, obljubil pa je, da poda tako izjavo prav gotovo v splošni razpravi o proračunu, torej v 3 do 4 dneh. V tem zmisluje naprosil predlagatelja Perner-storstorferja, naj potrpi še par dni, in iz tega vzroka naj tudi zbornica odkloni nujnost. V imenu levice je naglašal poslanec Kuenburg nujno potrebo volilne preosnove, menil je pa, da je že lahko počakati še par dni. Nujnost volilne reforme je naglašal tudi mladočeški posl. B r z o r u d in predložiti je dogotovljen načrt. Mladočehi se bodo vsikdar potezali za splošno, jednako in neposredno volilno pravo. Posl. L u e g e r je ostro napal bivšo koalicijsko vlado in nemško levico, kojo poslednjo je apostroiiral, da bi brezpogojno glasovala za nujnost predloga Pernerstorfer-jevega, ako bi jej bilo res do tega, da se izvede volilna preosnova. Opozicija Mlado-čehov da ni nevarna, kajti češki levje postal jako krotak. Na ta napad je ostro odgovoril mladočeški posl. dr. K a i z 1, rekši, da srd Luegerjev ne izvira iz stvarnih razlogov, ampak iz osebne trme. Mladočehi, ki so omogočali antisemitom, da so njih predlogi prišli v razpravo v zbornici; si hočejo vendar varovati pravico, da smejo presojati o tem, kar se zahteva od njih. Zlasti srda proti kateri si bodi veri nočejo poznati Mladočehi. Govornik se je odločno izrekel proti prevzetosti dra. Luegerja. — Grof Wurmbrand se je posvetil potem prenehvaležni nalogi
—	obrambi koalicijskega ministarstva. Pred-govornikoma je repliciral posl. Lueger, kako, to ni razvidno iz kratke brzojavke. Radovedni bi pa bili vendar, kako je odgovoril Mladočehom. Konečno je izjavil predlagatelj Pernerstorfer, da odper vlade in strank ne bode mogel preprečiti nvedenja splošne volilne pravice. Tako mislimo tudi mi in le obžalovati bi morali, ako bi Mladočehi odslej le platoniški naglašali potrebo splošnega volilnega prava. Mi seveda ne stavljamo posebnih nad do Badenijevega načrta, vzlic temu pa pričakujemo napeto radovednostjo njegovih izjav, kajti čudno bi bilo vsa-kako, ako bi se ravno pod tem možem približali, četudi le za korak, preosnutja volilnega reda v smislu resničnega razšire-nja voliluega prava. Nujnost predloga posl. Pernerstorterjevega so seveda odklonili, kar pa nič ne de, ko veže vlado slovesna obljuba, da bode morala govoriti v par dneh.
K notranjemu položaju. Vemo, da je gotove vrste politiških vesti vsprejemati skrajnim nezaupanjem in prepotrebno rezervo
—	kajti mnogo takih vesti je staviti na račun pohlepnosti po širjenju senzačnih vesti,
—	vendar pa po obilici raznih poročil, prihajajočih te dni 7. Dunaja, se človek res ne more odtegniti utisu, da se na Dunaju kuha nekaj važnega, nenavadnega. Na to kažejo razni simptomi. Mladočehi so jako vblažili obliko svoje opozicije, i/, česar bi bilo sklepati, da se res vrše pogajanja in da je morda celo prišlo že do zbllžanja med vlado in zastopniki naroda češkega. V tem domnevanju nas posebno potrjuje trdovratno vzdržujoča se vest o odstopu namestnika češkega, grofa Thuna; pomisliti treba namreč, da je grof Thun danes uaj nepriljubljenima oseba v mla-
dočeškem taboru. Simptomatičen je tudi spopad med mladočeškim poslancem Kaizlom in d.rom Luegerjem v poslanski zbornici, o ka terem spopadu govorimo na drugem mestu. Najvažniše pa so vesti, kijih je prinesla Praška »Politika* o zadnjem dvornem obedu. Mlado-češka poslanem Engel in Schwarz sta sedela nasproti cesarju. „Cercle" po obedu je trajal celi dve uri in ob priliki je izrekel cesar do p o s i a n c a E n g e I a b e-sed velike politiške važnosti. Vsebina tega pogovora ni za javnost. Dr. Engel je še isti večer odpotoval v Prago, da skliče eksekutivni odbor mladočeške stranke. Naglasiti moramo sicer, da oficijozni glasi oporekajo temu poročilu, ali ako vzamemo ves ta kompleks raznih vesti, ne moremo drugače, nego da mislimo, da se pripravljajo važni dogodki v naši notranji politiki.
Štajerski poslanec baron M o r s e y je izstopil iz Hohenwartovuga kluba, ter se pridruži katoliški ljudski stranki.
Sumljivi obiski. Znano je. da je našim Italijanom najgorečniša želja ta, da bi prišel na izpražnjeno škofovsko stolico tržaško sedanji škof tržasko-puljski, mons. FI a p p, na mesto poslednjega pa škof in partibus I,o-r e n z o P e t r i s. Mi si niti ne moremo prav misliti, da bi se mogla uresničiti ta želja Italijanov, da bi na obe stolici prišla moža, ki ne razumeta jezika večine vernikov. Ta želja je pregorostasna, da bi mogli verjeti na nje uresničenje.
In vendar,Jvendar so nas poučili dogodki iz zadnjih dni, da želja Italijanov ni brez vsacega temelja, ker so se jej menda pri-družili tudi drugi krogi. „Naša Sloga* je izvedela — kakor pravi: iz povsem verodostojnega vira —, da so kandidata za ško-fovski stol, Lorenza P e t r i s a, videli te dni v palači našega naaestnistva. Kako lepo vsporedno se vrše pogajanja v Trstu za imenovanje italijanskega biskupa slovenskim vernikom, na Dunaju pa za vstop Slovencev v vladno večino 1 Kakih nesmiselnosti si včasih dovoljige muhasto naključje. Bog nas ohrani tudi v bodoče pri dobrem humorju 1
Položaj n« Vstoku. Iz Rima javljajo, da se je sultan vendar le uda! ter podpisal dovoljenje za druge stacijske ladije. Drugi pa hote zopet vedeti, da se je skrhalo soglasje med poslaniki velesil; z druge strani pa zopet oporekajo tej vesti, zatrdivii, da je navidezno nesoglasno postopanje le posledica temu, da francozki poslanik ni še dobil podrobnih navodil, ruski pa je bolan. Konzuli Italije, Angleške, Francije in Rusije, nastanjeni v Krzerumu, so sestavili spomenico, v koji izjavljajo, da Armeni niso provzročiii izgredov v Mali Aziji. Malo sumljivo pa je vendar, da se sicer toli trdosrčna Anglija kar naenkrat toliko briga za bedo Armencev. Kje pa je bilo do sedaj to toli dobro srce angleško ?
Napadalci na brata Franka. Te dni smo zabeležili v našem listu, da je Zagrebško sodišče spoznalo nekrive oae delavce oger-ske državne železnice, ki so bili tak6 surovo napadli pravnika brata Franka. Proti tej res nekako čudni razsodbi uložilo je državno pravdništvo ničevno pritožbo. Da pa madjar-ski suroveži ne bi vzdihovali pod ključem do nove razprave, izpustili so jih na svobodo proti jamčevini 400 gld. Obtoženi delavci morali so obljubiti, da ne odidejo iz Zagreba do nove razprave.
Različne vesti.
Avdijtnca. Nj. Vel. cesar vsprejel je včeraj v avdijenciji med ostalimi tudi višega stav-barskega svetovalca Aleksandra P o-
r e n t o.
Nj. Vel. cmrica na Francoskem. Iz
Nizze poročajo včerajšnjega dnč: Cesarico Elizabeto obiskala je danes v Saint Martinu Nje sestra, groflnja Trani, došedša iz Rima. — Nj. Veličanstvo napravlja pogostoma izlete v bližnje gorovje in pri tem prekorača čestokrat francosko-italijansko mejo. — Vreme je prekrasno, prav spomladansko. Toplomer ne pade izpod 15 stop. H. — Mnogo tujcev dohaja semkaj od n^jrazličniših stranij sveta.
Pogreb pok. Marije Mandič, matere našega boritelja Matka Mandiča in brata mu zdravnika dra. Frana Mandiča, je bil veličasten. Pogreba so se udeležili sorodniki, mnogo rodoljubov in odličnjakov — med njimi tudi g. državni poslanec Vekoslav Spinčič — iu
veliko število ljudstva. Blagoslovljen bodi spomin žene, ki je obdarila mukotrpni narod lir-vatsko-istrski dvema toli pogamnina prvohori-teljema!
Mestni svit trfaikl bode imel nocoj ob 7. uri zopet javno sejo, v kateri bode nadaljeval razpravo o občinskem proračunu. Po-ročilo o tej seji priobčimo v prihodnjem izdanju.
Novi ravnatelj škofijskemu konvitku v Tr»tu. Ker se je veleč. g. Masten odpovedal ravnateljstvu, imenovan je ravnateljem na tem konviktn veleučeni gospod d r. .losi p
I	v a n i č , nemški propovednik v cerkvi pri sv. Antonu novem in bivši kancelar ? škofijski pisarni.
2«raki podružnici iv. Cirila in Metoda za prijete .Prast&rine* sti darovale g.čne Marica Nadlišek 2 kroni in Milka 2 kroni. — Uospa Tereza Metllkovič, ker se ni mogla vdeležiti koncerta dne 24. novembra, 2 kroni.
Donotki za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu : Petoralno društvo v gostilni „Alla VUtoria" je nabralo in izročilo po g. Fr. Žitku 140 at., učitelj Krapež je daroval 40 stot.; Kušarja sta darovala 2 Kr. in Stanko flodina, Jože Negode 2 kroni in drž. poslanec g. Nabergoj 10 kron, ker se niso mogli udeležiti veselice; dominikanci v kavarni »Comraercio* so darovali 80 st. Nabiralci za izlet v Ljubljano so darovali po g. Kravosu preostanek 7 kron 18 stot.; g. Uorup je daroval 1 krono v namen, da bi delalci bolj spoštovali duhovščino (po pomoti zakainjeno); vesela družba v gostilni „Alla cittfc di Frankfurt* je nabrala in izročila po g. Nehronyju 14 kron 50 st.; A. F. je nabral na ženitnini na Vrhu v Šaležu 13 kron 7 st.; g. Bcjiiro .HpjrceB-t n;jx Bv.nrapni« je nabral ia turško pesem „ojsart ujtait sueftai,« (ni leka mojej duši) 2 kroni 60 st.; tekmovalci na biljardu v kavami .Commercio' so darovali 8 kron; dan po ženitvovanju Anice R. in Ivana B. v Bazovici se je nabralo v gostilni „pri Lipi" med veselo družbo „fajn
II	di* 10 srebrnih kron. — O tej priliki se popravlja zadnj' izkaz v smislu, da je daroval gosp. Anton Turk in ne Josip Turk 4 krone.
Za .Božićnico" so darovali: mil. dr. <41. 20 kron, gospa Ant: Šabec 20 k., msgr. S. 10 k., msgr. F!. 10 k.
Nestrpnost. Dne 4. t. m. šel je delavec Vekoslav Volčič na magistrat, da bi mu napravili „Delavsko knjižico". Ker ne ume dobro italijanski, povedal je svojo željo po slovenski. Toda slabo je naletel siromak, kajti naš jezik zveni neprijetno ušesom gospodov uradnikov na magistratu. Slednjič so ga odslovili z opomnjo, da naj govori italijanski, ali pa naj dovede tolmača, češ, da oni ne razumejo in da jim ne treba razumeti slovenščine. — Narodna nestrpnost sega torej 2e tako daleč, da nima usmiljenja niti s siromašnimi delavci, ki morajo brez potrebe tratiti svoj dragi čas, v to jedino svrho, da se le varuje .italijanski značaj' naših mestnih oblasti. Prav dobro je pripomnil delavec Volčič : „Sami se gospoda nočejo učiti nobenega jezika, od slovenskega delavca-siromaka pa zahtevajo, naj ume poleg svojega materinega jezika, še drug, italijanski jezik*. Nestrpnost v šoli, nestrpnost v uradih!
Prod poroto v Rovinju je stal te dni duhovnik Leopold I v a n c i c h, zatožen radi poneveijenja in prevare. O tem nam poročajo iz Rovinja :
Porotniki so ga, kakor je bilo pričakovati že prvi dan obravnave oprostili t veliko večino. Le po kaka 2, 3, največ 4 glasovi so bili pri raznih jim stavljenih prašanjih za krivdo-Vsa stvar se je tekom obravnave obrnila na politično stran, Ivancich je namreč pristaš italijanske stranke. Dognano je bilo, da je pod njegovim upraviteljstvom zmanjkalo .iz kase in fondov, katere je opravljal, preko 91.000 gld„ ne uštevSi interese od kapitalov in druge malenkosti. Toženec priznal je primanjkljaj in niti ni skušal dokazavati, da je morda že pred njegovim upravijevanjem kaj manjkalo. On ni vedel nikakor opravičiti priman kljaja, in je tudi priznal, da si je izposodil pri različnih osebah, od katerih pa ena za drugo ni vedela, ogromno svoto kakih 18000, katere je uložil v kase, da prikrije primanjkljaj. Tudi priznava, da tem osebam ni povedal pravi uzrok. Tožil se je, da so poslali za revizorja tako „nesimpatično" osebo, kakor je Andrejčič, ter da bi reč gotovo drugače iztekla, ko bi kdo drugi prišel škontrirat
kaso. Simpatična oseba bi mu bila morda taka, katera sploh ne bi pregledala kase. — Kakor rečeno, se je s tem reč obrnila proti Andrej-čiču in sploh duhovni oblasti, ker je prišla revidirat kaso. Ko bi tega ne storila, nikdar se ne bi znalo, da kaj manjka. To je bilo že kaj važno pri laških porotnikih. — Kaj paše, kn so priče, večinom iz Lošinja, izjavile, <la je bil toženi zmiraj „pre te exe ropi are« da je užival vse simpatije in vso zaupanje Lošinjcev. — To je bilo dosti. --Pa priče se trdile še več; da bi namreč ubogi toženi kot župnik Lošinjski gotovo plačal vse te dolgove, ker so dohodki Lošinjske tare tako dobri. Nič ni uplivala opazka predsednikova, da se čudi, kako bi mogel človek, ki tekom 18 let administracije ni samo nič prihranil, ampak porabil še poleg najmanj 21000 gld., živeti od dohodkov in še plačati dolg. Porotniki so oprostili njihovega „prete exemplare.
Policijsko. Zastopnik zavarovalne družbe „Milano" prijavil je policiji, da mu je agent Aleksander P., stanujoči v ulici Giulia hšt. 35, poneveril 12 gld. 36 nvč. - - Trgovka z jajci Marija Leksan prodala je pred kakimi d vem i meseci branjevkama llrši Čurman iz Boljunca in Antoniji Vita« iz Doline, «500 jajc, vrednih 21 gld. Žene so se pogodile, tla branjevki plačate jajca po jedem tednu. A minola sta dva meseca in branjevki ne le niste plačale svojega dolga, ampak izvabili sti Leksanovi še 40 gld. v gotovem denarju. Ker je trgovka sprevidela, da nikdar ne dobi svojih novcev, ovadila je stvar policiji. — Vratarju hiše št. 7. v ulici dei Forni odnesel je nepoznan tat suknjo in par čevljev skupno vrednih 15 gld. — Težaka Karla Jezerška iz Trsta so zaprli, ker so našli pri njem ukradene kave.
Najnovejše vesti.
Dunaj 7. Danes se je vršila pri cesarju slovesna izročitev kardinalskih klobukov mitropolitu Sembratoviču in knezonadikofu Hallerju.
Dunoj 7. V odseku za službeno prag-matiko je izjavil grof Badeni, da uredba do uradnikov, ki jo je izdalo prejšnje minister-stvo, sicer ni kršila nobenega zakona, pač pa ni bila primerna. Mininisterstva so priobčila podrejenim oblastim, da ne pričakujejo perijodičnih poročil. Minister je prijavil zakonski načrt za uravnavo mirovin in za pozneje načrt za povišanje plač. Tudi glede disciplinarnih predpisov pride pred zbornico predloga.
Dunaj 7. „Fremdenblatt" je pooblaščen do izjave, da so neosnovane vesti o namest-niški krizi na Češkem.
Carigrad 7. Vprašanje o drugih stacij-skili ladijali še ni rešeno. Pričakovati je novih korakov velevlasti.
Paril 6. Ko se je danes zaključila seja poslanske zbornice, ustrelil je nekdo z galerije v dvorano, zadel pa ni nikogar.
T*|ovlna)ie braojavka.
Bsllapatta. Pienica *a jeien 7.12 7.14 Pieniea za spomlad 189H 8.66—.— do 0.87. Ovca ta
jeien ---Kfc ia »pomlad «16-1.18 Koruu
ia oktober —.--.— maj-juni I89C 4.4H-4.48
Pteniea nota od 78 kil. f. 6-70-S-8O od 70 kil. f. « 7fi - B.85.. o.l 80 kit. 1. 0.8O-68S od SI, kil. f. «.«0-7 —, od »JI kil. for. 7.--7.0&. -lečmen 5*80-8 25; proio 5 40—5 75 ri nova 6306.20
Ponudba irednu; nobenega kupca. Trg mlačen, cone padajoče — Treme: milo.
Pra|»- Nerafinirani »Udkor f. 18.75 za ja-nuvar 13 85., za maj 14.50 rastoče zopet.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen. v Trat in carino vred odpoJiljatev precej f, iti 50 . Con eaeeć 32.95 32-50 Četvorni 9B S5 93.50. V glavah (•'»dih) 33.--'33.50 jako stalno
Havre. Kura Hantoe good avnrage december 90.2"» ia april 84.25.
Bimbarff. Santo* inod average za december 73.25 za maro 0H.75 maj «7.75 cena mirne.
Novi Jork ti, V Novem Jorku ne je v t cm tednu rdeča /i mik a pAeniea podražila od 08'/, cte. na 707, cts., koruzi pa je padla cena od 34*/, na 84% cta buihel.
Duna^aka bora«
mi
T dtoambr*
Državni dolg v
a a v A »sirijsku umi u
« . 1
Kreditne akcije London 10 Let. Napoleoni . . 10 mark 100 italj- lir
papirju erebru v zlatu kronah
dane«
100.25 100 35 121.1)5 »9 »o 3 72.26 Iti,86 9.67' 11.92 45.15
včeraj
100.40 100.40 121.20 D9.90 374.1.0 121 60 IHI5 UJM 45.20
Trlna omnm
(Cene le razumejo na debelo In a carino vred.) Domaći pridelki.
Cooa o<l for. <lo (ur.
Fiol: Koka........100 K. 13.50	14.-
Maiidoloni...... „	—— .—
svetlorudeči............U.50	11.75
temnoradefj............11.50	11.70
kamuček...... B	—.—	—.—
bohinjski...... „	12.75	13,—
beli veliki..............10.25	10.60
. mali...... „	10. ■	10.25
zeleni, dolgi..... .	II 25	II 25
n »krogli..... ,
liiešuni hrvatski ... „	9,—	9.25
„ Štajerski ... „	—.—	— .—
KmIo fino etiijernko .... 10O k. 7G--	78.-
Ječmen it. 10................9.75	—.-
„ 9................10.75	-.-
„ 8................12.25	11.-
Zoljl kranjsko....... „	7.—	7.25
Repa „ ................-—	— •—
Krompir, itajerski . . . • . „	3.35	3.50
Proeo kranjsko.......
Siea. kranjska.......
ieh ogereki.......
Ut ogorek a........
Sava Morca .......
Cejlon Plant. tfna . ] .
. Perl......
Java Malang.....
Portorirro......
Guatemala......
San Doiuingo ....
Malabar Plant.....
n native.....
I.aguajra Plant ....
n native .... Saritoi najfiniji .... . erednje lini .
a erednji.....
• ordinar .....
Kio oprani......
a najfiniji......
n erednji......
Ilrdkor Centrifugal I. vrste .
Coneati4......
v glavah......
razkoaani.....
tli italijanekl Uni.....
« erednji ....
.tapen fini AAA.....
a erednji.....
lUugoon eatra......
t.......
II...... .
Petrolej iu*ki v eodih ....
v zabojih od 21) kil. Olje italijansko najfineji . . . B erednjetlno . . bombažno, amerlk. . . .
dalmatiaeko......
Limo&l Meeineki .....
Pomaranče „ .....
Mandeljni l)almetinekil
. ilari . . J "0TB
fiaioii ....... . . .
Kotiti balmatlntki novi . . .
, Puljelki.......
«. okvo Puljeike .....
h Orftko v vencih novi .
(..tanini nove.......
Vimsorll a........
Olkito ..........
Polinovkl irednje velikoeti .
, velike .....
s male ......
Iltaiki v velikih eodih . . . n * '/, .....
100 k. 0.50 9.75
«2.—	M. -
	tt'J.-
18:». -	188,-
182...	184 -
1 St). - ■	191.-
	164.—
IH-i. -	184. -
1.18	1HO.—
162'—	164 •
zakoj
ioo"k.
142 -	143.—
138 —	139.
132,-	138.-
122 -	124 -
143! -	144* —
135. —	137-
31-	_.—
32.	—
33 —	33.50
33.	-	33.50 20.-
19.-
15.75	—.—
15—	_.-13-11-
9,—	—__
2<i.5i)	-.—
«.no	-.—
59.-	«1.
54.-	5«.—
32.—	33.—
36,-	37.-
3.—	4-
3.-	5.—
s	73.-	7.V-
«	100,-	ua.-
a	10.-	
	11.50	11.75
H	13.-	13.50
n	38.-	36 —
a	93,—	84,-
.	28.-	29,-
a	43.—	44.-
*	42.—	43.-
H	45,-	46.-
K	13,—	—.—
R	5,—	— •—
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k a. Niti v tem tednu ni se zboljšala kupčija. Nekateri oger-ski mlini znižali so svoje aene za povprečno 10—20 nvč., kar je zelo neugodno vplivalo na tržigče. — V očigled koncu leta in božičnih praznikov pa je vendar nadeje, da se tržišče oživi; za prihodnji mesec nadejati se je za stalno, da se zboljsa položaj.
Otrobi. Tudi ta izdelek je miren, vendar pa so cene prilično stalne. Ako je res, kar poročajo, da ogerski in tuienski mlini namerijjejo omejiti meljo, potem se morajo otrobi podražiti. — Na vsak način vzbuja dobre nadeje doba, kateri se bližano.
Drobni o t ro b i so v istem položaju, kakor smo omenili v poslednjem poročilu.
Goved. Od 28. ruin. do 4. t. in. prodali so v Tratu 445 volov in 52 krav klavne živine in sicer 21 volov iz Kranjske, 126 iz Hrvatske, 156 iz Bosne, 139 iz Dalmacije, — iz Ogerske, — iz Srbije, in 3 domače. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 44.— do 45.50 voli iz Hrvatske po f.44.—do 42.50; iz Bosne po f. 42.— do 43.50; is Dalmacije po f. 42,— do 42.50, iz Ogerske po f. —.— do —.—, iz Srbije po f. —.— do —.— in domači po f. 44.— do 45.— ; domače krave po f. 43.— do 44.— krave ii Italije po t. —.— do —.— in krave iz Kranjske po t. —.— do —.— kvintal mrtve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.80, II vr. po t'. 2.80 slama I. vr. po t. 3.20 in II vr. po f. 2.65 kvintal.
Snrovo maslo, jajca in kokofii. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 88 do 92 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 86 do 90 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. —-98 do f. 1.02 iu v partijah od 30 do 50 kg. po f. —.96 do f. 1.-- kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po i. 1.06 do f. 1.08 kilogram.
Jaj o a na debelo po f. 3.70 do 4.10 sto komadov.
Kokoši po f. 1.10 do f. t.30 komad; piščeta po f. 1.30 do f. 1.60 par.
Krompir, navadni, na debelo po f. 3.— do 3.90 kvintal.	,R. M."
Pozor Slovenci!
Podpisani se priporoča slavnemu .slovenskemu občinstvu, da bi isto blagoizvolilo v velikem številu počeščati njegovo gostilno v Ulici delle Aque št. 12. Toči izvrstno istrsko vino ter imu izborno kuhinjo gorkih in mrzlih jedi.	Posega.
M_It
Sloveči prašek za zobe
jtrof. dr. liaiderja je najboljše eredetvo /» ruvanje it ob pred gnjilobn ter jih iiiti, ne
da bi oikodoval etekleliino. V akatljieah po 30 in 50 nvf. izključne v premovani lekarni
PHMNARER „fti rise Mori" Trst, veliki Irj.

5**** Ji***** * Znana domača gostilna
O „AL CASTELLO Dl DORNBERG" i
t* I r,
nV, *
Vr. *
r TKSTr,
v ulici Farneto it. II
|i S| v kateri »e toiijo le prlatn« vlpav- 3, J J akn vin« in avaie pivo, pri U.
i ? poroda »e el. občinstvu /. m-eta iu x deielr.
Sludkl rtosllntf po nov. \ Jt *»«lo in &!>no vino, liter po 40 nov 1» i i'rvo po 3U nvf.; v itdklenioah po 'JO nv■. * |t \ ino ne dom od fi litrov in vim" po 4 nO. renojc A |» Kuhinja je preekrbljcna s tečnimi jedili, ^nr lTj » 4 primerno nizke.	Fran Rjaveč A
********** I*********** jillte & Zadnik-Tpat^
| Via Nuova na voglu via S Lazzaro, |
™ priporočata elav. občinetvu »vojo prmlajalniea " k z maniruklumim bUgom. V italo^i nahaja sn k ■ povH..iii najnovejše blago, toliko z» ieneke ko- I ^ likor ta moike in deeo. Veliki i*bor platnu, ™ bombalevine, perila, r>bcev volnenih in itiIiim- ^ tih. Velik« zulotfa ?nh patribitln ia ilrilji In 1
I
k traiovt in tudi trakovi iloveniklh bnrv. k
■ Priporočata »e H. Rif. učiteljicam v niontu I ^ in nadeieli *» vee polrebičine »olukih ročnih del- " ^^ U»rci ae poilljajo na tahteva franko ||
l^obroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvačkoveu") V Tritu,
ulica Solitarlo št. 12
se priporoča in objavlja alnv. elovonikomu občinetvu Trtta in okolice d» je preikrhljena *a »voje proetnro in z« veeoliee «Trž. Sokola' iz laotne laloge pravega črnega iu bologa nepokvarjenega vina po doli označenih ceunli
POZOR!
črno (iisbelo) (novo) po 32 nč. liter Bslo . (novo) , 40 . „ Rizling tlsdkl prvaški (novo) po 48 liter Modrs franklnja prv. (nova) . 40 .
Stara vina, beU in črna, vočletna, tuči v • dih po «0 in 48 nvč. litor, v Htnklonieah po liter prve vrete po 80. druge vr*te po »10 nvč. Druftinara od litra naproj 4 nvč. ceneje.
JAKOB BAUBIČ
prodajalnloa jeatvin
v ulici 6iulia hit. 7.
prodna vsakovrstno blago na drobno in <)•» belo, pošilja naročeno blago na dom ter izvršuje vestuo in točno naročbe, došedše izven Trsta.
S^ Cene jako ugodne,
I gfMfinuft]	I
\ islogs stekla, ivetilnlc. prstenlne in ^ P	kuhinjske posode.	f
f ulica Barrleni vecchla fi. I
t Stenj j« stekla raisolična za ptlroljnice. i
1	Hipe in krlNtaln* ogledalu	I
P prodaja na debelo in drolino. ^ ^ pofHjotvc nn deželo se vrSe /orno iu hilro. )
/ DROBI FOTOGRAFIJE •
zadnja NOVOST, posamične ali v ekuj iueli, J P	ceni gld. 1,— dvanajstero.	Q
RAZSTAVA POHIŠTVA
Via Torrente it. 32,
/. tiaiUlf,, vitrie tjltihtlilfn .h i/niimi Velika zaloga jako dobro delannga lini>K* iti preproetog« pohietva za epalniee ia jedilnice, pri merne /.» d«levce ali uradniku, od rld. 140 do l'Ji> in več. Izber najrazličnUih oiu»r chironier, nav.diuh oinar, nmar a iipami, pisalnih miz, postni|, umival nikov, miz in atolov najrazličnih vrst. Itar.ruii le^a ima v zalogi dunajekc oprave za *p«luii-u in judiluieo iz araeričait^ke orehovim«, najtlnišo p> gld. 'J.rm <Jo UHO; to eo cone, ki ee no bojd tekmovanja, iti pa imjrazličniiih tapetarij. — Prodaj* proti gotovini. Vsprejuiuajo se nalogi za razpošiljat te i — II
Angelja Capellan-e
podvzetje mrtvaških sprevodov,
piatsa tirih i l.ri)nii it, J, jialtHit '1'onrUo :«• lo/IH u lin i Selit fonUtut JI .4 Trlrfou S. lit.
Prcvzimlj« vsukovretne prenose mrtvih v mestu in zunaj, Velika zaloga kovinskih krat /.a mrtvaške »prevode, kakor ludi lesenih od gld. 4.-r>0 za odraslo, l'rodaja nn debelu in drobno porcolanasto vnncc, jagoiln vozane na niodeni iiei, umetno cvetje, trakove /. napisi Ima v zalogi cvetja vaakovistnega za poruke, plesov«, palme iu cerkveno poeodje. vse lo Ia kton izdelek. ZatogA voščenih sveč, »ti ariuk prve »rst«» in o|irav<> za otročiee.
„Maska posojilnica in hranilnica"
(ragislrovana zadruga z omejenim poroštvom)
ir Tratu
Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
( Mmv r«>i-qyu pvitni/ii pofUtpja/
Daje posojila na vknjižbe po S' ,*'., menjice po •*/,» zastave po S' ," 0. Sprejema hranilna »loge in jo obrestuje po Uradne ure »o: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludnJ in od <!o S. popoluilne, ob neiieljah in praznikih od 10—lit Jop. Izplačuje »e vNaki ponedel jek od 11. do 12. ure dopoludne. in vnuki četrtek od 3. do 4. ure popoludne, Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni del-iži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša v»aki delež 10 gld.	12— 6
3 »late |_____ ________ Var«tv»na
Sita Iv. Kiiila;
primalnih
diplemov | KWIZDE 1 znamka-
rei
■aa živino.
Dietiško sredstvo za konje, rogate živali in ovce. Rabi so nad 40 let v mnogih hlevih, kadar živina nima teku, ako slabu prebartja, da se poboljša
ml t ko in pomnoži mleko pri kravah, V. nkatliici TO nč., '/, škatljiei SS nA.
j Dobiva se u
Slarna taloga | ^ViJEI? Kreis Apotheke i
Kumeuburc pri Uonuju.j AvttrO-
Oaerakl
II.
J3o
Cena i
I
Pazite voljno na gornjo (vratimo tmimko
in zahtevajte izrečno KwlZDK Komevburiiii rt-dilni praiek Urino.
Henrik Stibiel
Cono, Pinzzetta S. (iiacomo štev. 3
Y y y v Tratu.
SLADSCIURNA in PEKARNA
vedno bogato založena z vsakovrstnimi slndtčioarai.
Paste, torte, krokanti, pastici, „BISKOTERI A FINA-
konfeti, fondants, ćokolata, roks-drsps in nnojo drugih sladičic.
Poseliti o priporoča za poroko ali slavljenje zarok
kolače, elegantne svilnate omote, ikatljice, podstave,
napolnjene sladačicami. SLADKE PIJAČE i rozoliji, ftpiriti, vina domača In inozemska.
Vsprojemn naroibe. — Rozpotilja proti poitnem povzetju. - Priporoča se slavnomu p. n. občinstvu za mnogobrojen obiik.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI <66rz) ulica Morelli 17
so priporoča proč. duhovščini » napravo cerkvonih po»od in orodij is čintega srebra, alpaka in medenine, kot: moil-Stranc, kolibo v, it«l. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si samorajo tudi menj premožne crkvo omialiti razno crkvene stvari, se bodo po želji pročaatitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Posiljs vsako blago dobro spravljeno in poitnine franko!	Ji-24
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Sisparmio Tricstina)
Sprejemi Je denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsnooga zneska vsak dan v tednu rnzun praznikov, in to od 9—12. uro opoludno. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludne. Obresti na
knjižice...........S"/0
načuje vsak dan od 9 — 12. uro opoludne. Zneske do 100 gld. preeoj, preko 100 do lOOn mora so odpovedati 3 dni in zneske preko lOOO gld pa & dni. EaleomptnJe menjice domicilirane na
tržaškem trgu po.......37»°'«
Poaujufe lin dri. papirje avstro-ogersko
do 10110 gld po.......A"I,
ViSjo zneske od 1000 do 5'00 gld. po 67,7, J)HJe denar proti vknjiženju na posesti v Trstu.
Obresti po dog ivoru	2 24
Trst, dno 5, maja 1894.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi.
pripoznnno izvrstno, bolečin- blažeče mazilo; dobiva su p4 40 nč., 70 nč. in 1 gM. po vseli lekarnah. Zahteva nuj se blagovoljno to »plošno priljubljeno domače »redatvo i a kratko kut
Richterjev liniment s „sidrom"
tur nuj se previdnostno vsprejmojo steklen eu kot pristne ki imajo z mi varstveno znjmko .sidro".
Ricliterjeva lekarna
„Prt zlatem levti" r Pragi.
In tak«' i
Josip Vodopivec rK^STiC
t.ne st. 15 Presk rblj u je denar rta posoda proti vknjižbi tia zemljišč«, ter posreduje pri prodn-j.»h in kupovanjih posestev, zemlji*% hiš, prodajalaic, gostilnic itd. itd. Provizija po dogovoru. Pojj.v.ri v stanovanji, in od ft —10 ure v kavarni „Com-mercio." Pisma pošiljajo naj se v stanovanje.
osve-dočite se, da je vspeh te priljubljene salonske crfctte čudovit. Le samo poskusita
Pariško Lujizino-Cr6mo
in prepričate se, da postane Vaša polt sijajno bela, čisto bi oz madeža, da pustmio Vaša koža mulika kakor bržun in mladostno sveža.
Kako neprijatno je, ako ima človek razkavo, razpočeno in trdo kožo. roke razpočeno in pokrite ozeblinami! Te neugodnosti izginejo takoj z vporabo
Pariške Lujizine-Creme.
Nikakor ni gizdavost, ampak dostojnost veleva, da se človek redno bavi s svojo kožo. Zaradi tega naj bi stala na vsaki toaletni mizici pariška I.ujizina erenio za vsakdanjo vporabo. — Nnročbe iz pokrajin izvršujejo se diskretno proti poštnem povzetju, Glavna zalogA Pariške Lujizine oremo pri
Alojziju BlAma
v l'ragi, na kr. Vinogradih 1'alackeho ulica 7.
FILIJALKA
c. Kr. uri?, avstr. Mm zavoaa
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vred«, papirjih aa	V napalesnlh aa
4-dnavni odkaz 27,% | 30-dnovni odkas 2% 8- , 3% 3-raesočni „ I •///« «0- , 87//, «- , • 27.7,
Za pisma, katera so morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. velj., stopijo nore obrestne takse v krepost z dnom 21. septembra, 25. septembra in odnosno 17. oktobra t. 1. po dotičnih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/, na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti
Nakaznice
ta Dunaj, Prago, Peito, Brno, Lvov, Tropavo, Rok" kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec Sibinj Inomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuo. Itoichenborg, Baai In 8olnograd, — brez troškov
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčonje kupono«
proti odbitku 17oo provizije, lakata vseh vrst pod najumestnejftiini pogoji.
Predujmi.
na Jamoevne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu, Bero linu ali v drugih mestih — provizija po jako umoBtnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v polirano.
sprejemajo so v polirano vrednostni papirji, tla *li srebrni denar, inozemski bankovoi itd. — p< pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodne banko italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem eursu.
Trit, 17. septembra 1895.
V zalogi Splitskih vin
tvnlke Atilij Martinoich « Comp.
Imatlflrnihi Y. Mtnttol
utira Malolica hit. 2,
so na prodaj za obitelji najboljša vina v sodščkih in v Steklenicah. Take steklenice morejo se dobiti po v*eh prodajalnicali jeatvln. To vino povspošuie prohavu, osobito ,šmarijska črnina" dobrotvorno vpliva pri takih osebah, ki imajo malo krvi. To vino priporočajo zdravniki.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Tratu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica la reaerva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,000.000 -
Premijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 13,328 34R'98
PremijtiA reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 22
Premijna reBerva zavarovanja	„
blaga pri prevažanju	49.465.07
Reserva na razpolaganje	„ 500.000" —
Roserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca <A) „ 333.822.42 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) r 243.331 83 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje .	500.000' —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.8«
L'rad ravnateljstva : Via Valdlrivu, lir. * (v lastnej hiš).
GOSTILNA v ulici Valdirivo II IT
ALLA
toči najizbomera krnška in istrska vina in sicer kraški teran po 48 nvč liter, i«trskj vino prve vrste po 40., druge vrste po 36 nvi liter Puntigamovo vedno sveže pivo v sodih po 24 nvč. liter. — Kuhinja preskrbljena je z n»jtečnišimi jedili in jako po ceni. Naročila se sprejemajo in sicer : U obtt la VtĆaijO
i vinom 30 gll. ua mesec,	feres vina 14, saao obad
7 gld na mesec.
Priporoča se slav.	slovenskemu občistvu ta mnogobrojni obisk udana
Josipina Čuček,
gostilničar ka.
Josip Pimrello
mehanik
izvršuje vsakoršne poprave šivalnih stroje* in dvo-koles. Prodaja nove in rabljene livalne stroje in dvoknlesa.
Via Madenna del nare itev. 4, nhod via Fontanont,
vštric 2. h . 1
Richterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic.
so slej ko prej nedoseženo tor so nnjpriljubniie božično darilo otrokom, ki so čez tri leta -tari. Tndi eenojšo nego vsako drugo darilo, kajti ono trpijo mnogo |et in jih je moči celo po daljšem 6 su po-polniti in povektiati Pristne
sidro-omarloe m kamenćki reprezentujejo jedino igro, ki jo v vieh deiilahitla nepristransko pohvalo, in katero vsak ki jo pozna, i/. preprifa„jft dalje priporoča Kdor le 4e ni soznanil s tem sredstvom, da H» otrok igraje prij uno zabava kaloji i^ri skoro ni najti primere, naj bo naroči čim hitrejo od podpisano llrme novo hugnto lllintrovani cenik in naj eita v njein natisnjena mnenja, ki so Izredno laskava. Pri kupovanji blagvoli na) sj izrečno zahtevati: .ltichtorjcve sidro-omarion s kamenokl za gradnjo hišic (Uichtor's A.ikorstclnbnukaston) in nuj so odločno odkloni vsaka omarica brez tovarniško znamke «ldr»; kdor to no stori, dobi lahko posnetitk, ki jn manj vr don Zato je vzeti le slovcčo pravo omarice, ki se dobe za ceno "5. 70, 80 kr. do R gld. in viia iu so v zalogi v vseh najflnejftlh trgovinah z Igračami. NOVO! Richterje»e strpljivostne igre : Jojca Kolumbovo, strelovod, tošitolj v jezi, i)reganja-lec muli »H trm. Cena igri 35 kr. Pristno samo b sidrom 1
F. Ail. RICHTER & Cie., I. avstro-ogersh c. in k. priv. tovarna sidro-omaric i kamenčki za pijenje Me.
Dunaj, I. Nibeluugengasso 4. Tovarna: XIII./I (Hitzing.) Rudoifatad (Thttr.), Olten, Roterdam, London E. C., Now-York, 17 Warren-8t
J. Pserhoferjeva
lekarna ,Zum goldenen* Relohaapfel.
1. Singerstrasse 15. UUNAJ. OtvarjajoČe krogljlce, prej imenovano krifiistilne krogljlce
staroznano lahko odvajajoče domače sredstvo.
Te kroKljice stanejo: 1 ikatljlco x 15 kro|(l|lcnml 91 nA., Jeden aa-vitfk <t ikntljlc 1 ((lil. K n£.t pri nefrankovani pošiljatvi po poitnem povzetju 1 ftlcO.
IO n&. — Ako so denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljio 1 gld. 95 nč., 2 zavitka i gld. 30 nč., 3 znvitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. SO nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek ue ne pošilja).
Prosimo, da se izrečno zahteva ,J. Pserhoferjeve otvarJajoče krogljlce*
in paziti je, da ima pokrov "swke škatljiee Isti podpis J. Pnorliofcr r ■*U«lOŽI h pis-
Balzam za ozebline i^^f^ktirA*
Trpotče rf 80k, 1 steklenica ao ni.
Balzam za goltanec, Grenka tinktura za želodec,
menih, ka'urega ,|e videti na iiavodilu za porabo.
steklenica £0 nvi.
1 stekl. 40 ni., poštnina prosto 65 ni.
(prej žlvljon-sku esenoa, ali
l'raškii liuiiljice imenovana). Hahlo ruztupljajoću stedbtvo ki oživlja iu krupi čeloileu, kadar jo pokvarjen.
Mastilo za rane, Fijakerski prsni praiek, Tanokininska pomada ^n^M* Ranocelni obliž	Si.t^trTl ir,k
1 škatljica X novi. poštnine prosto 00 ni.
Unverzalna čistilna sol
prosto po
oni .4. W. »ullrleka do-
mačo »redstvo proti po-
______________ _______________Bledicam slabe prebave, 1 omot 1 gld.,
Ruzven iineniivnih izdelkov dobivajo ue še drugo tu- in inozemske fnrmacuutične specijalitete, ki to bile po vsih avstrijskih časopisih oznunjene ter se na znhtovanje točno in v ceno preskrbljujo tudi prod-meti, kojih ni v zalogi. — ltazpoAlliMniu po poŠti vrle so točno, a treba je denar poprej dopuslati j večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri clupoftlljatvi denarja po potlul uukazitlol aatane porto l>o«tl maaaj kakor po povzetju.
Franjo Počkaj
vla Molino a Ven to it 1.
pripročn slavnomu občinstvu v Trstu in okolici svojo
TRGOVINO USNJA.
V zalogi nahajajo se tudi ielezni iu le.suni žeblji, šila in sploh vso, kar jo potrebno za čevljarje, dobiva se po dobri in nizki coul
ve luo sveže in dobro blago, mSMiaKftOMlHiia
Ceno češko posteljio perje!!
5 kg. novega, dobrega, skublje-negn, lirez prahu f. 4.80, 5 kg. boljšega f. ti; 5 klg. suežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, sk ubij enega f. «), 12, 15; 5 kg. polgaginje f. 0, 7, 20, 9; B kg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, nooskubljenega, f. 12, 15.
Gaginje perje (puh) i". 1.80, 2.40, 3, 3.30 po l/a kg. Prežite otleje. jako dobre, komati od f. 2.30 naprej.
Rnzpo§i|jatov franko po povzetju. Kar ue bi bilo pu vo'ji, zamenja nti vtame nazaj. 1'ri naročbah prosim natanjunega naslova.
BENEDIKT SACHSEL, Klattau 469, Ceika.
Lastnik politična društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Jnlij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.