276
Neugodni časi škodljivim mrčesom.
Preddvor na Gorenskem
Veselo je slišati, kako marljivo se je po naši domovini začel pokončavati drevju in drugim sadežem hudo škodljivi mrčes. Da! pričeli so se hroščem in roditeljem požrešnih gosenic zares prav slabi časi. Sporočila iz več krajev v »Novicah" pričajo, da so posebno učitelji in učenci ljudskih šol veliko belinov pokončali. Pokončavanje belinov in še drugih škodljivih metuljev bilo pa je letos jako potrebno , kajti vsled ugodne zime prikazalo se je že zgodaj spomladi čuda veliko gosenčje zalege. Kaj bi ljudem pomagalo najlepše sadonosno drevje, ako bi ga spomladi ne čistili gosenic in druge požrešne golazni? Vsa gola in brez sadja bi stala drevesa po vrtih; otroci bi gostili se z repo, delavci pa s škodljivim žganjem. Kdo bi le mogel povedati in našteti, koliko dobrot nam daje sadno drevje! Koliko se proda surovega sadja, koliko se ga posuši, koliko se naredi iz njega zdrave pijače, in koliko bolnikom se lahko ž njim postreže! Drevje daje tudi ti čem živež in streho, živini krmo in nasteljo, polju in travnikom pa gnoj. Drevje je pravi dar Božji, toraj je človekova dolžnost za-nj lepo skrbeti. Ako bi hoteli mladi ljudje le pridni biti, bila bi v kratkem času vsaka soseska lep in cveteč sadni vrt!
Drage „Noviee", blagovolite častitim bralcem sporočiti, da tudi pod strmo Zaplato in visokim Storži č e m nismo gosenčjim požeruhom potuhe dajali. P r e d-dvorska šolska mladina že štiri leta tako pridno metulje lovi in zatira, da je kaj. Ko sem 1869. 1. v šoli otrokom pripovedoval, kako so glogovi belini, dre ve sni metulji in metulji obroča rji sadnemu drevju in drugim rastlinam škodljivi, so me radovedni poslušali; ko sem pa začel živo priporočati, naj jih pridno love in pokončujejo, jeli so me debelo gledati in zraven se še glasno smejati. Spoznali pa so kmalu, da se ne šalim, posebno ko sem tistim, kteri bi metulje pridno pokončavali, plačilo obljubil. Da bi se po dokončani vojski zvedelo , koliko glav je padlo, donašali so mi učenci in učenke obglavljence v Šolo, kjer sem pred začetkom uka vse pregledal in na tanko zapisal, koliko jih je ta ali uni usmrtil. Natančni zapisniki, kteri se lahko vsakemu pokažejo, ako bi treba bilo, pričajo, da
je naša mladež pokončala:
let» 1869: 13.734 belinov,    1.415 obročarjev,       985 jablaoovih metuljev
Ista 1870: 75.300 belinov,    1.974 obročarjev,     1.311 jablanovih metuljev
leta 1871: 98.536 belinov,    4.351 obroSarjev,     3.605 jablanovih metuljev
leta 1872: 214.854 belinov,    6.175 obročarjev,     4.980 jablanovih metuljev
402.424 belinov, 13.915 obročarjev, 10.881 jablanovih metuljev.
Tedaj 427.220 najškodljiviših metuljev. *) Omenjena števila jasno kažejo, da otroci od leta do leta mar Jj i više zatirajo škodljivi mrčes. Posebno letos so tako pridno vse križem metulje lovili, da jih je bilo veselje gledati.
oko m priti, je pa lahka reč. Cepijo se namreč dveletni divjaki prav nizko - v pero — s krepko in ravno rastočo sorto (za jabelka najboljša je angleška zimska zlata parmena (englische Wintergoldpar-mene), za hruške normanska mostnica (normanische Ciderbirne) in ko je ta zadostno visokost (en seženj) in debelost dosegla — kar se v treh letih zgodi — potem se še le tista sorta na njo cepi, ktero želimo imeti na vi s očem deblu.                                                    Pis.
•) Res! očitne hvale vredno prizadevanje , ktero naznanimo družbi kmetijski.                                                                          Vred.
Večkrat so mi posamesni dečki na enkrat vsak po 2500 do 3000 belinov v šolo prinesli. Zdaj pa pridno zeljne beline more. Kratkočasno je gledati, kako zjutraj na vse zgodaj otroci okoli zelnikov in vrtov hodijo, ter metulje, ki še vsi zaspani po rastlinah čepe, z eno roko za habice prijemljejo, z drugo jim pa — glave trgajo in jih potem nekteri kar v žepe tlačijo. Mislim, da so zeljni in drevesni belini enega plemena, vendar pa so poslednjih gosenic veče in požrešniše, ter tudi veliko hitreje rastejo. **)
Žalibog! da je nekaj kmetov (posebno nekaj sta-rišev šolskih otrok) temu jako potrebnemu delovanji od začetka zel6 nasprotovalo. Naravnost so otrokom ostro prepovedovali to opravilo, nad menoj pa so se jezili ter mi Bog si ga vedi kaj vse žugali. Ker kmetiški ljudje (posebno pa še otroci) pri vsaki reči kar na enkrat dobiček videti in imeti hočejo, moral sem tedaj ubogljive in pridne otroke večkrat vsaj nekoliko obdarovati, sicer bi bila moja najlepša priporočila le klic vpijočega v puščavi. Marsikteri učitelj bi z veseljem kaj pripomogel k potrebnim in koristnim rečem, ko bi mu ne bilo treba milo gledati po trdo zasluženih vinarjih.
Nisem bil sicer namenjen svetu očitno naznanovati, koliko metuljev smo s šolarji pokončali; ker pa gosp. dopisnik „iz Kokrice" nekako zabavljivo pravi: „Pri nas je vse sadno drevje lepo zeleno brez gosenic, po drugih okolicah pa je nago s snedenim perjem" — mi je dolžnost očitno povedati, da naša šolska mladina pri jako Eotrebnem opravilu ni rok križem držala. — Očka N e t lezo niso sadnega drevja v svoji fari s pravim očesom pogledali, preddvorska okolica, ktera je najbližnja, pa jim je cel6 malo znana. Spomladi je bilo pod našimi gorami čez in čez vse prepreženo s prelepim cvetjem; tega se posebno zdaj sleherni lahko prepriča, ko vidi drevesa polna žlahnega sadja mnogih plemen.
Dobro in koristno je pokonČavati mrčese sadju in drugim sadežem škodljive; al o tem ne smemo le samega sebe videti, ampak tudi druge, ki se trudijo v isti cilj in konec!                                J. N. Skrbinec, učitelj.
**) Drevesni belin (Bauinweissliog, pontia crataegi) na mnoga sadna drevesa, naj raj i na jablane, pa tudi na hruške* čeŠplje , nesplje itd. poklada svojo gosenčjo zalego, — veliki zeljni belin (Kohhveissling, papilio brassicae) kakor tudi mali zeljni ali repni belin (papilio rapae) pa pokladata svojo zalego na zelje, repo, redkev , hren, rezede, levkoje itd. — Čeravno so vsi ti metulji beli, na svojih habicah fperuticah) pa se že lahko razločijo po tem, da drevesni belin ima bele habiee s Črnimi žilicami preprežene, zeljni belin pa ima v belih habicah črne. okrogle pike (kakor očesa). Vsi pa spadajo v eno pleme „po-dnevnih metuljev".                                                                      Vred.