GLASNIK
— Muzejskega društva za Slovenijo. — Bulletin de F Association du Musee de Slovenie.
Letnik ,	Zvezek
Annee '	Cahier
Zgodovinski del. — Classe historique.
Uredil — Redige par
dr. Jos. Mantuani.
Izšlo 31. maja 1920.
V	Ljubljani, 1919—1920.
Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. Tiska „Narodna tiskarna*.
G NIK
Muzejskega društva za Slovenijo. -
Bulletin de 1’ Association du Musee de Slovenie.
Letnik j	Zvezek	j	j
Annee '	Cahier
A
Zgodovinski del. — Classe historique.
Uredil — Redige par
dr. Jos. Mantuani.
Izšlo 31. maia 1920.
1
V	Ljubljani, 1919—1920.
Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. Tiska »Narodna tiskarna".
V;'
V
tj * ’ -v*«J-
Obodi 1to3>
cAlmae Sfiatri Cabacensi!
Pozdravljena, plemenita mati, (lojlteljica in gojiteljica vede, umstveno žarišče in zatočišče ukaželjnim duhovom, porodnica visoke prosvete, zakladnica idealov, pozdravljena!
Izpolnitev dolgoletnih lipov naših, trdna podlaga novim stremljenjem, oporišče visokokulturnih smotrov, poroštvo bodoče sreče in neodvisnosti, pozdravljena!
Nate se ozira naša mlada država, cvet našega potomstva Ti odpira željno svoje cvetišče, da ga oplodiš z modrostjo in srčno orniko, da ga dvigneš nad topo vsakdanjost v idealne višine. Pozdravljena!
Starčku si uresničenje njegovih najsmelejših sanj, očetom zagotovilo, da vidijo razvoj svojih otrok na lastne oči, materam si rožna perspektiva, da jim boš hranila duše njihove dece, kakor so jo same izredile telesno. Pozdravljena!
Vzbudila bodeš otrplo življenje na novo moč, zvezala boš. kar je raztrgala kriva politika, zedinila, kar je razdvojila nestrpnost, podrla boš visoke pregraje in ustvarila prost razgled, odvalila boš kamen z naših prs in omogočila prosto dihanje izmučenim, Ti, prinašalka novega življenja in novih sil! Pozdravljena! Ti kliče tudi »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo« ob priliki svojega prvega nastopa in želi:
ČProspere procede ei regnd!
K zgodovini Gorice v srednjem veku.
Spisal dr. Fr. Kos.
I.	Viri.
Pri sestavljanju tega spisa sem uporabil precejšnjo število listin, ki so se do najnovejših časov nahajale v Državnem arhivu na Dunaju, registrirane večinoma v 1. in 24. repertoriju, potem pa še naslednje kodekse, ki so bili tudi tam shranjeni:
Cod. W 718 (Lehenbuch der Grafschaft Gč>rz) obsega dobo od 1398 1408. Spisan je bil na koncu 14 in v začetku 15. stoletja ter ima	47	listov	na	tesnem	fol.
Cod. W 207 (Chartular der Orafen von Gorz-Tirol) ima	42	listov	na	tesnem	fol.
Spisan je bil v 14. stoletju ter obsega dobo od 1225 1340.
Cod. B. 139 (Diplomatar der Grafen von Gorz) ima 34	listov in	fol.	Spisan je
bil	večinoma v 14. stoletju ter obsega dobo od 1202—140'.
Cod. W 594 (Registraturbuch der Grafen von Gorz) ima 126 listov na tesnem fol. z mnogimi listinami iz 14. in 15. stoletja. Spisan je bil v 15. stoletju.
Cod B 529 (Lehenbuch der Grafschaft GOrz) ima 200 listov, a je le 38 popisanih. Spisan je bil v 15. stoletju.
Cod B 5 (Čsterr. Diplomatar) ima 109 listov in fol. Spisan je bil v 15. stoletju ter obsega listine iz dobe od leta 1322—1423.
Cod B 534 (Archivsrepertorium der Grafschaft Gorz) obsega regeste iz dobe od 1184—1499. Spisan je bil v začetku 16. stoletja ter ima 369 listov v 4’.
Cod. R 80 (Monumenta patrie Fori Iulii) ima 244 strani v 4° ter je bil spisan v 16. ali pa v 17. stoletju. Obsega kratke regeste iz listin, ki se dandanes deloma še nahajajo v Vidmu in drugod.
Cod. B 148 (Repertorium der Grafschaft Gorz) ima 20 listov fol. Spisan je bil v 17. stoletju.
Cod. W 43 (Collectanea historica Austriaca, 5. Theil) ima 474 listov in fol. Spisal ga je v 18. stoletju Antonius Steyerer. V tej knjigi se nahajajo prepisi listin iz dobe od 1184—1521.
Osterr. Akten, GfSrz Fasc. 24 in 25. Zbirka izvirnih pisem, listin, protokolov, pobotnic itd. iz 14. in 15. stoletja
Izmed tiskanih virov so mi najbolj služili regesti, katere sem priobčil v 12. zvezku Izvestij Muzejskega društva za Kranjsko, in pa listine, katere je objavil Joppi v Archeo-grafo Triest., N. S. XI— XIX. Pri svojem delu sem jako pogrešal svojo knjižnico, katero so mi Italijani leta 1916. ali pa 1917. iz mojega stanovanja v Gorici spravili nekam v Italijo.
2.	Prvi časi.
Gorica se leta 1001. prvikrat omenja v zgodovini. Takrat je bila se vas. Polovico Gorice je rečenega leta od cesarja Otona III. dobil oglejski patriarh Ivan IV.,1) drugo polovico pa grof Werihen.2) Patriarh Ivan je takrat dobil, kakor čitamo v dotični listini, tudi polovico Sol-
') Glej moje Gradivo, 111, št. 1. — 2) Gradu o, 111, št. 2.
kanskega gradu ter polovico državnih posestev, ki so se nahajala med Sočo, Vipavo, Vrtovinskim potokom in gorskim pobočjem na severni strani Vipavske doline, drugo polovico pa Werihen. V Solkanu se je tedaj leta 1001. že nahajal grad. V Gorici ga takrat brez dvoma še ni bilo, kar se da sklepati iz tega, da ga še le dvesto let pozneje prvikrat navaja neka listina.3)
Med letom 1070. in 1080. je živel neki Henrik, ki je bil iz jako plemenite rodovine. Del svojih posestev, katera je podedoval v Gorici in po drugih krajih, ležečih v Italskem kraljestvu in Furlanski grofiji, je podelil Brixenski cerkvi.4) Morda je bil ta Henrik, ki je podedoval svoja posestva v Gorici in drugod, kak sorodnik prej imenovanega grofa Werihena. Okoli leta 1090. se omenja kot priča v neki listini »Heinricus de Guriza«5) in potem vdrugič leta 1102.6) Mogoče je, da imamo v vseh teh slučajih opraviti z enim in istim Henrikom.
Okoli leta 1070. še ni bilo Goriške grofije in tudi ne goriških grofov. Gorica je takrat spadala še pod Furlansko grofijo.7) Prvi, nani znani goriški grof se je zval Majnhard, ki je bil ob enem tudi odvetnik Oglejske cerkve. Omenja se prvič okoli leta 1120.,8) pozneje pa še večkrat in nazadnje tudi leta 1140.9) Sledil mu je njegov sin Engelbert, ki je bil leta 1191. še med živimi.10) Ta je zapustil dva sina, Engelberta in Majnharda.
Goriški grofje so imeli že v 12. stoletju svoje ministeriale. Nekateri izmed njih so bivali v Gorici ter se po njej tudi imenovali, tako n. pr. Engelbert in Diethalm, ki sta živela okoli leta 1139.,") potem Engelbert in Herting okoli leta 1174.12) ter Franko okoli leta 1175.13)
3.	Grad.
Rekel sem, da se grad v Gorici prvikrat omenja leta 1202., tedaj dvesto let pozneje, kakor pa pod njim ležeča vas. V naslednjih desetletjih se večkrat imenuje, tako leta 1230.,14) potem leta 1250.,15) leta 1267. dne 25. avgusta16) in meseca septembra,17) dalje leta 1277.18) in 1292.'9) Tudi v poznejših stoletjih se prav mnogokrat navaja.
3) Glej listino oglejskega patriarha Peregrina II. iz leta 1202. (Rubeis, Mon, Aquil., 644; Kandler, Codice dipl. Istr. ad a. 1202; Jaksch, Mon. Car., IV, n. 1524.) —
4)	Gradivo, 111. št. 260. — 5) Gradivo, 111, št. 393. — 6) Gradivo, IV, št. 5. — 7) Gra-
divo, 111, št. 260. — 8) Gradivo, IV,	št. 59. ■— 9) Gradivo, IV,	št.	157.	—	10)	Gradivo,
IV, št. 786. — i') Gradivo, IV, št.	152. — '2) Gradivo, IV,	št.	557.	—	'3)	Gradivo,
IV, št. 562. — >4) Cappelletti, Le chiese d’ Italia, VIII, 296. — |5) Wichner, Gesch. von
Admont, II, 330. — Zahn, Urkb. f. Steiermark, 111, 137. — Jaksch, Mon. Carinth., IV.
382, št. 2434. — 16) Chmel v Fonles rer. Austr., I, 87, št. 69. — Archiv f. Osterr. Gesch.,
XXIX, 115, št. 101. — |7) Martene,	Thesaur. aneed., II, 530,	št.	538.	—	,8)	Cod. W
594, f. 59. — >9) Joppi v Archeogr.	Triest., N. S., XII, 75, št.	55.	— Dopscli	v Mitth.
d. Instit. f. Osterr. Gesch., XXII, 636, št. 5.
Kdor je hotel priti v grad, je moral čez'grajski most.20) V gradu se je nahajala kapel a,21) kjer so kaplani goriških grofov lahko opravljali božjo službo. Leta 1291. se omenja Henrik, kaplan goriške grofinje Evfemije,22) leta 1297. pa Herman Paprem, kaplan grofa Alberta II.23) Rečeni grof je imel tudi kaplana Bernarda, ki se navaja leta
I297.,24) 1302.25) in 1303.26) Kaplan Ulrik je služil pod grofom Henrikom
II.	leta 1307-7) in tudi še leta 1319.28) Pri grofu Majnhardu VII. je bil za kaplana leta 1346. neki Seyfrid,2S) pozneje (1358, 1363, 1364) pa Ivan, sin rajnkega plemenitaša Bernarda iz Kamna (na Koroškem).30) Proti neki odškodnini je tudi samostanski gvardijan v Gorici leta 1433. in brez dvoma tudi prej in pozneje bral dvakrat na teden mašo v grajski kapeli.31)
Kar se tiče še drugih prostorov v gradu naj omenim p al a č o, katero navaja neka listina iz leta 1330.,32) potem novo sobo, imenovano leta 1321.,33) ter malo sobo, omenjeno že leta 1277.34) Pred eno sobo je bil balkon,35) tik ene sobe pa hodnik.36) V listinah se omenja soba, v kateri se je goriški grof Henrik II. posvetoval,37) potem soba, v kateri je prebival,38) ter soba, v kateri je stanovala njegova soproga, grofinja Beatrica.39) Zraven stopnic je bila shramba za hran o.10) Dalje se navaja velika zgornja sob a41) in zgornja dvoran a.42)
Najbrže v gradu je bila shramba za orožje.43) Leta 1423. so v posebnem zapisniku popisali zalogo orožja.44) Grof Majuhard je leta 1358. napravil pogodbo z Dipoldom Schinzerjem in Kuncem, sinom Fridle iz Pešte katera sta se zavezala, da mu pošljeta do sv. Mihaela dvajset oprsnikov (armbrost), pozneje pa vsako leto še neko število.1-"’)
2°) Cod. B 534, f. 322': .... zu Gorcz herdis?lialb der schlospruckh
2I) Cod. W 43, f. 170: ... in ewr chappelln auf cwrm gesclilos.* 22) Joppi v
Archeogr. Triest., N. S, XIX, 275.	-'») Cod. B 139, f. 6'.	-	24)	Cod	B 139, f. 6'.
23) Or.	(= original) 1302,	avg. 21. — -6) Cod,	W 594, f. 81'.	-	-r) Or. 1307,
niarcc 30.	— 28) Cod. W 594,	f.	53'. — ») Cod. W	594, f. 82'. -	Cod. W 43 f.
216; cod. B 139, f. 24; cod. W 718, f. 88. — 3') Cod. W 43, f. 170; cod. B 534, f.
147. -	32) Izvestja Muz. društva, XII, 70 št. 19: „in palacio castri Goricie*. — s3) Ibid.,
59, št. 4: ,in castro Goricie in camcra nova". — 34) Cod. W 594, f. 59: „aput rastnim
Goricie in	stuppa parva*. —	*)	Or. 1358, april 26	.in castro Goricie	in puyolo ca-
mere*. —	Cf. cod. W 43, f. 216.	— Archeogr. Triest., N. S., XV, n.	175: „in castro
Go icie supra pugyolum*. — Ibid., XVI, 369, n. 270: .super puyolo castri*. — 3S) Cod.
W 594, f. 61: ,in castro Goricie super periuolo caniere*. — 37) Archeogr. Triest., N. S.,
XIII, 83, n. 58: .in castro dieti d. comitis in camera, ubi dictus d. comes facit suum
consilium*. — 3**) Ibid., XIII, 391, n. 82: „in palacio castri Goritie in camera infra-
seripti comitis*. — 3») Ibid., XIV, 26, n. 100; XIV, 29, n. 103. — «) Ibid., XVI, 22,
n. 224: ... supra scliala ante canipam*. — -4I) Ibid., XVI, 350, n. 256: ,in castro
Goritie in magna stupa superiori*. — 42) Ibid., XVII, 293, n. 300: .Goricie super sala
superiori castri*. — «) Leta 1553. je bila orožarna (.zeughaus*) v mestu Gorici Cf.
Izvcslja, XIII, 97, št. 167. — 44) Cod. B 534, f. 255. — «) Cod. B 534, f. 362.
Goriški grofje so se dostikrat mudili po raznih krajih zunaj Gorice. Med tem časom njih grad v Gorici ni mogel ostati brez varstva, katero so izročili svojemu grajskemu grofu (burggraf). Leta 1378. je goriški grof Majnhard VII. za grajskega grofa postavil nekega Henrika, ki je pri tej priložnosti obljubil, da hoče biti svojemu gospodu pokoren v vseh stvareh. Grad in vse, kar zraven spada, hoče varovati, ga imeti zanj (za grofa) po noči in po dnevu odprtega ter ga mu zopet izročiti, ako bi to zahteval. Ako bi pa (grof) umrl, bi služil njegovemu dediču ali pa ga (grad) mu izročil.46) Leta 1384. je rečeni grof iznova prepustil imenovanemu Henriku grad v varstvo.'7) Ko je pa ta leta 1387. umrl, je njegov svak, Phebus vom Turn, oddal grad z drugimi fevdi vred krškemu škofu Ivanu, varuhu sinov rečenega grofa Majnharda.48)
Ni mi znano, kaj je napotilo leta 1419. goriško grofinjo Elizabeto, da je ukazala Hanzu Weyru, deželnemu sodniku v Lienzu, da naj se napoti z drugimi vitezi vred dobro oborožen proti Gorici ter tu pomagati varovati in rešiti grad.40)
4.	Trg (mesto).
Na površju hriba, na katerem stoji grad, so nekateri uradniki in ministeriali goriških grofov postavili svoje hiše. Njim so se pridružili razni prodajalci, rokodelci in drugi ljudje. Število hiš je v teku časa narastlo tako, da je tam nastal trg (mercatus, forum, markt). Rimski cesar Oton IV. je dovolil, da so ondotni prebivalci imeli vsako leto svoj tržni dan na praznik sv. Ivana Krstnika. Takratni goriški grot Majnhard je leta 1210. osvobodil tržane za sedem let vseh služnosti; le kadar je bilo treba staviti mostove, so morali pomagati.50)
Zgornji del Gorice je imel tedaj že leta 1210. nekake predpravice. Pozneje se trg Gorica še večkrat omenja v zgodovinskih virih. Tu v trgu je leta 1285. imel svojo hišo goriški sodnik Koman.51) Trg Gorica se navaja v listinah leta 1307.,52) 1316.,53) 1323.,54) 1324.,55) 1325. dne 21. februarja56) in 3, maja,57) 1329. dvakrat,58) 1330.,5B) 1335.,60) 1337.
46) Or. 1378, julij 25; cod. B 534, f. 157 (reg.) — 47) Or. 1384, april 11; cod. B 534, f. 161' (reg.) — 4S) Or. 1387, oktober 7; cod B 534, f. 227' (reg.) — ■») Or. 1419, julij 18: „. . vnsere geslozz daselbs zebehuten vnd zeberetten hclffen*. —
5°) Cod. B 534, f. 254. — Carniola, N. v., VIL, 282, op. 3. — 51) Joppi v Archeografo Trie-stino, N. S., XII, 64: „in foro de Goricia supra domo Chomani (rittarii).“ —52) Cod. W 594, f. 77': „in forum GoriciensenT in pa ,in foro Goricie*. V tem viru se dela razlika med vasjo in trgom v Gorici z besedami „tam in villa quam in foro*. — M) Iz-vestja, XII, 57, št. 1: .in foro Goricie'. — M) Ibid., 63, št. 9: .in mercato Goricie*.
—	s5) Ibid., 65, št. 12: .in domo comunis mercati Goricie*. — M) Ibid., 66, št. 13: .in mercato Gorizle*. — 57) Ibid, 69, št. 16: ,in mercato Gorizie*. — M) Ibid., 70, št. 18: .in mercato Goricie*. — Cod. B 531, f. 319: ,zu Gorcz im marckht*, — 59) Iz-vestja, XII, 71, št. 20: .in mercato Goricie*. — 6u) Ibid., 73, št. 23: .de mercato, Goricie*.
dvakrat,61)	1341.,°2)	1357.,63) 1361.,64) 1363.,65) 1365.,“) 1366.*7) in
1392.68)
Med letom 1392. in 1398. je bil gorenji del Gorice povzdignjen v m e s t o, spodnji del je ostal vas še eno dobro stoletje dalje. Da je bila Gorica leta 1398. že mesto in ne več trg, imamo več dokazov. V nekaterih listinah iz rečenega leta čitamo naslednje izraze: »dacz Gorcz in der stat«,69) »cze Gorcz in der stat pei dem grozzen tor«,70) »ein haus in vnsrer stat cze Gorcz«,71) »das haws gelegn cze Gorcz in der stat«,72) >'das haws in der stat cze Gorcz«.73) Mesto Gorica se omenja tudi v letih 1403.,74) 1426.,'») 1469.,70) 1471.77) in 1500.78)
Gorenji del Gorice, ki je pred letom 1398. postal mesto, je bil obzidan. Omenja se to obzidje in pa jarek tik obzidja že leta 1329.79) Obzidje se navaja tudi leta 1365.80) in pa leta 1398.81) Oklepalo je obzidje trg, oziroma mesto Gorico, ne pa vasi. V neki listini iz leta 1471. se to obzidje zaznamuje z besedami »murus civitatis Goricie«.82) V isti listini tudi čitamo, da je neka posestnica prodala svojo hišo v mestu Gorici ter svoj vrt, ki je bil blizu te hiše, a že zunaj mestnega zidovja.83) Iz tega je razvidno, da je bilo v 15. stoletju pač goriško mesto obzidano; da bi pa bila tudi spodaj ležeča vas takrat imela kako obzidje, nimamo zato nobenih dokazov.
Trg Gorica je imel dvoje vrat. Velika vrata so bila na jugovzhodni strani, kjer je peljala pot proti Vipavski dolini,84) Mala vrata
61) Izv.	XII, 73 št. 24:	„de mercato Goricie*. — Cod. B 534, f.	351: „zu Gorcz
im marckht*.	— 62) Izvestja,	XII, 76, št. 28: „in mercato Goricie*.	— 63) Ibid.,	80,
?t. 35, »in mercato Goricie*. — M) Cod. W 594, f. 59: »in dem marhkt cze Gorcz*.
—	63) Izvestja, XII, 80, št. 36: »sub loga foris Goricie*. — m) Cod. W 594, f. 97: »in vnserm marcht cze GOrcz*. — 67) Izvestja, XII, 99, št. 43: »in foro Goricie*. — Cod. W 594, f. 100': »in vnserm marcht cze Gdrcz*. — 6®) Izvestja, XII, 102, št. 48: »ante portam fori Goricie" in pa »in foro Goricie*. — 69) Cod. W 718, f. 6. — 70) Cod. W. 718, f. 7. -
7') Cod. W 718, f. 8. — 72) Cod. W 718, f. 9'. — 73) Cod. W 718, f. 10. — 74) Cod. W 718, f. 39:	»ein haus dacz	Gorcz in der stat*. — 75) Izvestja, XII,	110, št. 57:	,ze
Gorcz in der	stat. — 76) Ibid., 125, št. 72: »in civitate Goricie*. — 77) Or. 1471,	de-
cember 4; cod B 534, f. 43. — Or. 1471, december 13; cod. B 534, f. 56'. — Or. 1471, december 3; cod. B. 534, f. 55'.	Or. 1471, december 13. — Or. 1471, de-
cember 20; cod. B 534, f. 56. — Izvestja, XII, 127, št. 74. — 7«) Izvestja, XII, 146, št. 91. — 79) Cod. B 534, f. 319: ... ain haus vnnd erdtreich hindten daran gelcgen zu Gorcz im marckht, stosst . . . an marckhtgrabcn vnnd mawr“. 3°) Cod. W 594, f. 97: »...an dem hindern tail die gemayne ringmawr“. — 8') Cod. W 718, f. 10: „.. an der rinkchmawr pei dem chleinem tor*. — 8?) Izvestja, XII, 126, št. 73. — ®) Ibid.: ». . unam eius domum sitam et positain in civitate Goricie cum uno orto posito propc dietam domum extra muros civitatis*. —,sl) Or. 1471, november 25 k letu 1471: »Vor dem Grossen tor vnd stost . . . an die gemain strassen, die gen Wypach geet*. Cod. W 594, f. 100' k letu 1366: »vor dem grozzen tor ezu Gorcz*. — Cod. W 718, f. 7 k letu 1398: »cze Gorcz in der stat pei dem grčzzen tdr*. — Cod. W 718, f. 8 k letu 1398. — Or. 1471, december 13: »vor dem grossen tor zu Gorcz . . . zu Gorcz vor dem grossen tor*. — Izvestja, XII, 127, št. 74 k letu 1471.
pa na severni, koder Je vodila pot proti farni cerkvi (v Solkan)85) in proti Travniku.86) Pri vratih so bili postavljeni s t o 1 p i ali t u r n i, ki naj bi olajševali brambo trga proti sovražniku.87)
V gorenjem delu Gorice je stala kapela sv. Dulia, pri kateri je bil leta 1471. duhovnik Matija nastavljen za kaplana.88) Postavljena je bila ta kapela leta 1399.89)
V trgu, oziroma v mestu je bila občinska hiša (domus com-munis, comaunhaus), ki se omenja že leta 1307.,"°) potem leta 1324.,9I)
1337.,92) 1405.,93) 1471.94) itd. V njej so se včasi razsojevali prepiri med strankami.95) V virih se tudi omenja občinska loža, kjer so tudi dostikrat poravnavali prepire.96) V trgu se je nahajal javni prostor ali p 1 a c (der gemayne placz,97) platea communis,98) plaza,99) forum publicum),100) kjer se je prodajalo in kupovalo. To se je godilo posebno o semnjih, tako n. pr. o sv. Jerneju in sv. Andreju.
V mestu Gorici se omenjata leta 1398. kopalnica, ki je bila pri Malih vratih,101) in leta 1390. pa pečni c a, kjer so pekli kruh, katere pa leta 1471. že ni bilo več.102) V mestu ali pa v vasi Gorici se je že leta 1312. nahajala mesnica,103) ki se pozneje omenja tudi leta 1398.104)
Leta 1900 je bilo v Gorici na Gradu 41 hiš ter 511 prebivalcev. V 14. in 15. stoletju je bilo tam več hiš in tudi več prebivalcev. Takrat so namreč v obzidanih mestih vsak prostor dobro izkoristili, da so na njem postavili kako stavbo. Pri nekaterih hišah je njih lega v virih nekoliko določena, ko je rečeno, da je kaka hiša stala blizu Velikih ali pa Malih vrat, za gradom, pri javnem trgu, pri občinski hiši td., pri drugih pa ne. Veliko hiš so imeli v lasti goriški grofje, ki so jih dajali raznim osebam v fevd, druge hiše so bile privatna lastnina.
Blizu Velikih vrat je prebival proti koncu štirinajstega stoletja Lenard Tortel, sin rajnkega črevljarja Konrada v hiši, katero le
«5) Cod. W 718, f. 9' k letu 1398: „cze GOrcz in der stat ... pei dem nidern
tor, da man czu der pharrchirchn geet“. — Ibid., f. 10 k letu 1398: „in der stat cze
Gorcz . . pei dem clilainem tOr, da man czu der pliarrchirclien geet\ — »«) Cod. B
534, f. 59: „. . gen dem statlthor, das auf den Annger get“.	8?) Or. 1471, de-
cember 20: „. . den turen zu Gčrcz vor der stat" in pa „den turen vor dem klainen tor daselbs zu Gorcz”. — Cf. cod B 534, f. 56. — Izvestja, XII, 127, št. 73: „ab ante est via cum turri, qua itur ad civitatem Goricie ab alia parte“, — **) Or. 1471, de-
cember 4“. — 89) Arclieogr, Triest., N. 5., XVII, 321. — 9°) Cod. W 594, f. 77‘. —
9I) Izvestja, XII, 65, št. 12: „in domo communis mercati GorizieV — 92) Cod. B 534
f. 43. - 93) Izvestja, XII, 105, št. 52. — 94) Or. 1471, deiembcr 4; cod. B 534, f. 43.
-	93) Izvestja, XII, 105, št. 52. — 9j) Ibid., 80, št. 36 k letu 1363: „sub loga fori
Goricie". — Ibid., 119, št. 61 k letu 1449: .Goricie sub loga communis* — 97) Cod.
W 594, f. 97 k letu 1365. — 98) Izvestja, XII, 72, št. 23 k letu 1335. — ") Ibid., 71,
št. 20 k letu 1330: „in mercato Goricie super plaza". I0°) Cod. W 594, f. 77'. —
1U1) Cod. W 718, f. 9': „cze GSrz in džr stat mitsampt der padstubn pei dem nidern
tor“. — l02) Izvestja, XII, 101, st. 46. — Or. 1471, december 4; ... da ettevven ain
pachoven gebesen ist“. 103) Cod. W 43, f. 217: .Goricie iuxta marcellunT. —
>04) Cod. W 718, f. 3: „cze GOrz bey der fleischpankch".
leta 1398. dobil v fevd od grofa Henrika. Njegova soseda na desni in levi sta bila Henrik iz Orzona in Bartolomej iz Moše.105) Ta je leta 1390. kupil svojo hišo s pečnico vred od Fricla Pranpergerja za 46 mark šilingov. Nekdaj je bila ta hiša lastnina sina rajnke Alegrete iz Gorice.106) Kaže se, da te pečnice leta 1471. ni bilo več, kajti v neki listini čitamo, da je Jošt hinter der Vesten rečenega leta dobil od grofa Leonharda v fevd dvor neke hiše, v kateri je bila nekdaj pečnica. Ta dvor je stal med hišo nekega Portolusa in hišo Pheba Pegana.107) — Zraven hiše Martolomeja iz Moše je bila hiša, katero je leta 1398. dobil od grofa Henrika v fevd Gašper iz Obzpauma; prej jo je imel njegov oče, Oslein iz Obzpauma. Obzpaumov sosed na drugi strani je bil štacunar Bernard.108) Leta 1312. je Ivan, sin Bertolda Gusila, prodal za 11 mark Ge-roldu Raiichu, dvornemu mojstru goriškega grofa Ivana, hišico z zemljiščem pri vratih, morda pri Velikih, med hišo črevljarja Bertolda in hišo viteza Henrika.109) Prej imenovani Henrik iz Orzona je leta 1398. dobil v fevd hišo,, v kateri je prebival, potem stolp, ki je bil najbrže pri Velikih vratih, dalje dvor in pa vrt tik pod stolpom.110) Leta 1501. je dobil te stvari v fevd Andrej iz Orzona.111)
Zunaj pred Velikimi vrati ob poti, ki je držala navzdol, se je nahajal nasad (»gesiisz«), katerega je leta 1366. dobil v fevd Wol-fel, kuharski mojster grofa Majnharda.112) Ta nasad je segal od poti pa do vinograda nekega Haincza. Leta 1398. sta dobila ta nasad v fevd Konrad iz Kormina in njegova soproga Lucija,113) leta 1471. Mihael Bruederle,114) ta pozneje tudi leta 1501.115) leta 1518. Martin Bruederle,116) leta 1565. Adam Svetkovič, leta 1585. pa Karol von Thurn.117) — Pred Velikimi vrati tik poti, ki je peljala proti Vipavi, sta se nahajala vrt in brajda. Segala sta od rečene poti pa do poti pri travniku, katerega je imel Matija hinter dem Turen. Oboje je leta 1471. dobil Ambrož Pipo v fevd.118) — Pred Velikimi vrati se je leta 1482. nahajal vrt Urbana Jar-nejčiča iz Gorice, od katerega je bilo treba dajati na leto po 20 šilingov in dva kopuna. Plemeniti Frančišek iz grada Kormina ter Jakob iz Kor-rriina sta dovolila, da se ta vrt proda Frideriku de Attems za 24 cekinov.119) Nato je Urban Jamejčič prodal rečeni vrt, ki je segal na desni strani do vrta goriškega grofa, katerega je obdeloval neki Sonczer, na levi do zemljšča gospoda Hoferja, katero je obdeloval neki Petelin, ter do javne poti. Na nasprotni strani te poti je stala hiša Petra Rafaela, na dolenji strani je bila javna pot, na gorenji pa zemljišče gospoda Prue-
»») Cod. W 718, f. 7. — l06)	Izvestja, XII, 101, št. 46. - ior) or. 1471, december	4. - 108) Cod. W 718, f. 4.	— "») Cod. B. 534,	f. 327) — "o) Cod. W 718,
f.	6.	—	m) Izvestja, XII, 148, št. 93.	— i'2) Cod. W 594,	f. 100'. — »13) Cod. W 718,
f.	8.	—	"4) Or. 1471, december 13;	- Izvestja XII, 127,	št. 74. - '*) Izvestja, XII,
147, št. 92. — n«) Izvestja, XII, 162, št. 111. - "?) Cod. B 148, f. 9'. — "«) Or. 1471, november 25. — >>9) Izvestja, XII, 137, št. 77.
dela in pa bratovščine sv. Nikolaja, nad katerim (zemljiščem) se je napravila nova javna pot.120)
Pri Malih vratih tik mestnega obzidja je stala hiša, katero je leta 1398. dobil slikar Štefan v fevd od grofa Henrika. Zraven njegove hiše je bil stolp, katerega je takrat neki Vinkenberger imel v svoji oblasti.121) Sosed slikarja Štefana je bil krznar Matija, ki je tudi rečenega leta dobil hišo in kopalnico v fevd od grofa Henrika. Tik te hiše je bilo Frenkleinovo zemljišče, na katerem je imel rečeni Vinkenberger svojo hišo.122) Stolp pred Malimi vrati je leta 1471. dobil v fevd od goriškega grofa Leonharda Anton von Turen, pred svojo smrtjo ga je imel neki Woll. Rečeni Anton je takrat dobil v fevd tudi en stolp pred mestom, kjer je takrat prebival, in pa eno hišo v mestu.123) Pri Malih vratih, to je tam, kjer se je prišlo v mesto Gorico od nasprotne strani, je stala ob poti blizu stolpa neka hiša, ki je na drugi strani segala do obzidja mesta (lorice, na tretji pa do hiše dedičev rajnkega štacunarja Lavrenca. Do-tično hišo je leta 1471. prodala Magdalena, soproga rajnkega črevljarja Ivana Kunta, za pet mark šilingov, manj deset šilingov duhovniku Gregorju iz Kamnika, ki se je takrat kot popotnik mudil v Gorici. Tudi mu je prodala vrt, ki je bil blizu te hiše, a že zunaj mestnega obzidja.124)
Prostor med gradom in Malimi vrati so zvali Za g r a do m (Post castrum, Hinter der Vesten). Pri voglu grajskega zidovja je stala hiša, katero je leta 1399. dobil od grofa Henrika v fevd Matija,, sin Konradov, s priimkom »hinter der Vesten«125) Kakor se kaže je to hišo leta 1471. dobil v fevd Jošt hinter der Vesten.126) Blizu tam na voglu (»am egk«) sta se nahajala ena klet in en dvor zraven Papeževe hiše. Segala sta do mestnega obzidja pri (Malih) vratih, kjer je peljala pot na Travnik. Oboje je leta 1472. dobila v fevd krznarica Katarina iz Gorice od grofa Leonharda; nekdaj ju je imel kot fevd Nikolaj Heler od grofa Ivana.127)
—	Za gradom je bil grajski hlev (»marstall«). Blizu tam je prebival krojač Peter s svojo soprogo Uršo. Svojo hišo, katero je kupil od nekega Tomaža, je dobil leta 1399. od grofa Henrika v fevd. Tik te hiše sta bili hiši rajnkega Ulrika Ringa in pa nekega Leonharda,128) — Za gradom se je leta 1472. nahajala neka brajda, ki se je dotikala grofovega skednja, Rabatove brajde in javne poti. Wolfgang, sin rajnkega štacunarja Jakoba, jo je takrat dobil v fevd.129)
m) lzvestja, XII, 138, št. 78. — 12>) Cod. W 718, f. 10. — '22) Cod. W 718, f. 9'.	- !-3) Or. 1471, december 20; cod. B 534, f. 56. — i24) lzvestja, XII, 126,
št. 73. - >25) Cod. W 718, f. 5'. — l26j Or. 1471, december 4; cod. B 534, f. 43'. — Nekdaj sem mislil, da je plemenita rodovina .de Postcastro" ali pa .hinter der Vesten* imela svoj sedež nekako tam, kjer je sedaj goriško predmestje Pristava (Prestati). Cf. lzvestja, XII, 119, op. — Sedaj pa menim, da je bivala v trgu, oziroma v mestu Gorici v tistem delu, kateremu so rekli Postcastrum ali Hinter der Vesten ter od njega dobila svoje ime. — l27) Cod. B 534, f. 59: ... keller vnnd hofstatt zu Gorcz gelegen am egk . . . riirt hinnden an die ringkmaur gen dem stattthor, das auf den Annger get“. — 128) Cod. W 718, f. 4'. — l29) Or. 1471, december 13.
Pri mostu, ki je peljal iz trga v grad, je imela »Meylin Starap-pin« svojo hišo, katero je pa leta 1354. prodala Henriku von Lawant.130)
Pred g r a d o m (ante častnim) je goriški notar Henrik imel hišo, katero je dobil od grofa v fevd, a jo je leta 1347. vrnil svojemu gospodu s prošnjo, da bi jo sedaj dal v fevd Filipu, sinu rajnkega Vederla iz Pazina, kar se je tudi zgodilo. Tej hiši nasproti je stala hiša nekega Ceršaka.131)
Pod gradom (unter dem schloss Gorcz) je stala hiša, katero je dobila Flizabeta, grofinja s Krka in Modruša, v fevd od goriškega grofa Alberta, a jo leta	1338.	odstopila goriškemu	maršalu Henriku.132)
Pod gradom (unter der	vest)	se je nahajala liiša,	katero je leta	1398.
dobil od grofa Henrika v fevd Žvan- Revvhlin iz Gramogliana. Blizu nje je stala Fbersteinerjeva hiša.133) Ne daleč od tam je bila hiša, katere zgornji del je rečenega leta dobil Frhart Čepel v fevd od imenovanega grofa.134)
Med javnim trgom in mestnim obzidjem je leta 1365. stala hiša, katero sta štacunar Tot in njegova soproga Neža dobila v fevd od goriškega grofa Majnharda. Na gorenji strani te hiše se je nahajala hiša, katero je imel Peter, Franthleichov sin, pozneje pa žitničar Frančišek, na dolenji srani je pa stala hiša krojača Konrada.135) — Pri občinski hiši je bila hiša,	katero je leta 1337.	dobil od grofa	Ivana
v fevd njegov kuharski	mojster, Niclas von Newenhaus.13fi) Prej	jo je
imel kot fevd neki gospod iz Lučan (Leutschacher).137) — Pod mestno občinsko hišo ie stala hiša, katero je leta 1471. Jošt hinter der Vesten dobil od goriškega grofa Leonharda v fevd. Na levi strani te hiše bolj zgoraj je bila hiša Phebusa vom Turn, bolj spodaj pa Prodolonerjeva. Med hišo Phebusa vom Turn in hišo, katero je dobil rečeni Jošt v fevd, je stala hiša zlatarja Štefana.138) Nad to hišo in pod hišo rajnkega šta-cunarja Jakoba se je nahajala hiša, katero je leta 1471. dobil Krištof Spynner v fevd od grofa Leonharda. Nekdaj je imel to hišo rajnki Hanz iz Mautena.189) — Pri mesnici je bila hiša, katero je leta 1398. prej omenjeni Revvhlin dobil v fevd.140)
V	trgu, oziroma v mestu Gorici so bile še nekatere druge hiše/ katerih lega je pa manj natančno zaznamovana. Povedal sem že, da je imel leta 1285. goriški sodnik Koman (Komar) svojo hišo v trgu Gorici. — Tu je stala hiša z zemljiščem in poslopji, katero je leta 1312. Koncij, Šinigojev zet iz trga Gorice, vzel v najem, nato jo je leta 1320. kupil,
13°) Cod. B 534, f. 322'. — Lavant	je	vas jugovzhodno od Lienza	na Tirolskem.
— I3>) Čod. W 594, f. 51.	— 132) Cod.	B	534, f. 341 —	>33) Cod. W	718, f. 3. —
l34) Cod. W 718, f. 3'. —	135) Cod. W 594, f. 97 — 13S)	Newenhaus	je Podgrad v
severovzhodni Istri. — 137)	Cod B 534,	f.	351. — Lučane	(Leustchach), trg na sred-
njem Štajerskem. — l38) Or. 1471, december 4; cod. B 534, f. 43. — 139) Or. 1471,
december 3; cod. B 534, f. 55‘. — Muta (Mauten), trg v Ziljski dolini na Koroškem.
- 140) Cod. W 718, f. 3.
leta 1324. pa prodal goriškemu pisarju Henriku za šest mark novih oglejskih penezov. Ta hiša z zemljiščem vred je mejila na eni strani ob posestvo imenovanega Henrika, na drugi ob posestvo dedičev rajnke Kapele na tretji pa je segala do javne poti.141) — Hiša, katero sta Žida Bonaventura in Jakob Ourlo leta 1329. prodala Nikolaju, sinu nekega Rosella iz Gorice, je mejila na eni strani ob hišo dedičev strica Črnigoja, na drugi ob hišo Janeza Terragosse, spredaj ob pot in zadej ob tržno obzidje.142) — V trgu se je nahajalo leta 1341. gostišče Antona Turka,143) potem leta 1316. hiša Žida Monissacha,144) leta 1323. in 1325. hiša nekega Gerussija,145) leta 1357. nekega Mrliška146) in leta 1337. hiša Adelhajde, vdove po rajnkem Ulriku Vodopivcu.147) Leta 1361. so med drugimi imeli v trgu Gorici svoje hiše Konrad Sine, Lenart Mula in neki Vinčgverra.148) .
—	V trgu je stala hiša, katero je leta 1363. goriški grof Majnhard dal v fevd židu Sesutschu. Dotikala se je na gorenjem koncu hiše krojača Bernarda, na dolenjem pa hiše Antona Tuskana.14") Leta 1366. sta Matherij in njegova soproga Maruša zastavila svojo hišo v trgu Gorici proti temu, da sta dobila na posodo pet mark šilingov.150) — Wolfel, kuharski mojster grofa Majnharda, je leta 1366. dobil od svojega gospoda kot fevd v trgu Gorici hišo, v kateri je takrat prebival. Za sosede je imel na eni strani Kateruco, hčer rajnkega Stokoluca, na drugi Bernarda, sina rajnkega Lavrenca, zadaj pa Tomažutko.151) Rečeni Wolfel je leta 1366. dobil v fevd še neko drugo hišo, ki je mejila na eni strani ob Taffarel-lovo, na drugi pa ob Hedvikino hišo.152) Obe hiši, kateri sta se leta 1366. podelili NVolfelu, sta leta 1398. dobila od goriškega grofa Henrika v fevd Henrik iz Kormina in njegova soproga Lucija.153) Hišo, ležečo med Taffarellovo in Hedvikino hišo, je leta 1471. dobil v fevd Mihael Brue-derle od goriškega gVofa Leonharda,154) leta 1501. od kralja Maksimilijana,155) leta 1518. pa od istega vladarja Martin Bruederle.156) — Nikoleta, vuova po rajnkem mesarju Martinu, je prodala leta 1392. svojemu sinu Osvaldu svojo štacuno v trgu Gorici. Ta štacuna je mejila ob preddvor liiše Ivana de Rabatta, ob hišo omenjenega Osvalda, ob hišo štacunarja
Hi) Izvestja, XII, 65, št 12. - >42) Cod. B 534, f. 319. — '43) Izvestja, XII, 76, št. 28: ,in mercato Goricie ante hospicium Antonnii Tusci'. — l44) Ibid., XII, 57, št. 1: „in foro Goricie ante domum Monissachi Judei'. — 145) Ibid., XII, 63, št. 9;
66, št. 13; 69, št. 16. — 146) Ibid., 80, št. 35. — l4?) Ibid., 73, št. 24: »ante domum Adleyce relide Odolrici dieti Wodopiuez tn mercato Goricie'. — m) Cod. W 594, f. 59. _ U9) Cod. B 139, f. 29. — 150) Izvestja, XII, 99, št. 43. — i5‘) Cod. W 594, f. 100'. — 152) Ibid. — 153) Cod. W 718, f. 8. — i54) Or. 1471, december 13; Izvestja, XII, 127, št. 74; cod. B 534, f. 56' — 155) Izvestja, XII, 146, št. 92. — 156) Ibid., 162, št. 111, — Leta 1366. se omenjata Taffarellova in Hedvikina hiša. Na isti način se te dve hiši navajata leta 1398., potem leta 1471., leta 1501. in leta 1518. Še le nekoliko pred letom 1553. so začeli te dve hiši drugače imenovati. Eno je dobil v svojo „ last Otmar iz Podgrada (Nevvhaus), eno pa Franc Josip baron Egg. (Izvestja, XIII, 97, št. 167.) Tu vidimo, da so po prvih lastnikih imenovali dve hiši skoraj dve sto let. Enakih slučajev bi se dalo še več našteti.
Mičeja iz Gorice ter ob javno pot.157) — Bratje Nikolaj, Ivan, Lenart in Andrej Peczel so leta 1426. dobili v fevd od soriškega grofa Ivana Majn-harda eno hišo v mestu Gorici, katero je nekdaj do svoje smrti imela Lucija, imenovana Jeruzalemka. Ta hiša se je na eni strani dotikala hiše Nikolaja, bivšega sodnika v Gorici, na drugi pa hiše Katarine, hčere Ivana »von Rabaten«; spredaj je bila javna pot.158) — V mestu Gorici je imel leta 1469. svojo hišo plemeniti Konrad de Orzono.159) — Vid iz Dornberga je dobil v fevd eno hišo v mestu Gorici, ležečo proti Travniku, katero je pa leta 1471. odstopil goriškemu grofu Leonhardu s prošnjo, da bi jo ta podelil Virgiliju vom Graben.160) — Eno hišo v mestu Gorici, ki je stala tik hiše Nikolaja Winda, je rečenega leta dobil v fevd Mihael Heuss z Vogrskega. Nekdaj je to hišo imel kamnosek Matija, a jo je prodal. Leta 1479. jo je Mihael Heuss zopet prepustil goriškemu grofu.181) — Eno hišo v mestu Gorici je leta 1472. dobil Štefan Hofer v fevd. Nahajala se je med Rafaelovo hišo in hišo črevljarja Daniela.162)
Ko so se leta 1508. Benečani polastili Gorice, so razrušili več hiš zaradi tega, da bi mesto bolj utrdili.163)
5.	Vas.
Pod hribom ležeči del Gorice je bil za časa goriških grofov še vas (villa, dorf). Razni viri jo večkrat omenjajo, tako n. pr. leta 1305.,164)
1307..195) 1321.,186)	1323.,187)	1325.,168)	1330.,189)	1340.,17°)	c. 1341.,171)
1351..17*) 1364.,17S) 1387.,174) 1391.,175) 1398.,176) 1399.,177) 1411.,178) 1471.,179)
1472..18°) 1473.,181) 1501.182) Listine včasi zaznamujejo spodnji del Gorice
>57) Izvestja, XII, 102, št. 48. — >3«) Ioid., 110, št. 57. — >59) Ibid., 125, št. 72. __ igo) Or. 1471, december 13:	.	das	haus	in	euer	stat zu Gorcz gellegen gen dem
Anger*. — 161) Cod. B 534, f. 39; f. 73'. — 162) Cod. B 534, f. 6j'. — >63) Izvestja, XII, 156, št. 104. — 164) Cod. W 594, f. 81': „in villa Goricie*. — 165) Cod. W 594, f. 77: „tam in villa quam in foro". — 166) Cod. B 139, f. 14': ,in dem dorf ze Gorcz", kjer je bil frančiškanski samostan. — >67) Izvestja, XII, 63, št. 8: „in villa Gorizie“. — Ibid., 64, št. 10: „in platea ville Gorizie*. — 168) Ibid., 66, št. 13: „Blasutus de villa Gorizie*. — Ibid., 67, št. 14: .in villa Gorizia". — Ibid., 68, št. 15: „in villa Gorizie in cimiterio ecclesie	minoris*. —	169) Ibid.,	70, št.	19: .in Tanela Goricie in villa
ibidem. — Ibid., 71,	št. 20. — 17°) Ibid., 75,	št. 26:	„in villa Goricie*. — >7>) Cod.
W 594, f. 58: .in dem dorff cze Gorcz" (dvakrat). — m) Izvestja, XII, 78, št. 32: .in villa Gorizia*. — i™) Ibid., 98, št. 42: .in villa Goricia*. — ’74) Ibid, 100, št. 44: „sub turri ville Goricie". — 175) Ibid., 82, št. 38: .in dem dorf ezu Gorcz”. — ™) Cod. W 718, f. 1:	.in dem dorff	daselbs ze	Gorcz*.	— Ibid, f. 7: „in džm dorffe cze
GSrcz*. Ibid, f. 10':	.cze Gčrcz in	dem dorffe*. — 177) Cod. W 718, f. 14: .cze Giircz
» in dem	dorff*. — >78) Or. 1411, januar 29. —	179) Or. 1471,	december	4; cod. B	534,
f. 43'.	_ Or. 1471, november 25; cod. B .‘■34,	f. 42. — >*»)	Or. 1472,	januar 9;	cod.
B 534,	f. 59'. - 181) Izvestja, XII, 129, št. 75: ,in villa Goricia*. —	182) Ibid,	151,
št. 95:	.ein hofstatt in dem dorff zu Gortz.
z besedo »suburbium«, kar kaže, da ni spadal k mestu.18*) En vir jo imenuje Spodnjo Gorico.184)
Kakor zgornji del Gorice, tako je imela tudi vas Gorica svoj p 1 a c ali t r g,185) kateremu so včasi rekli Spodnji t r g.188) En del vasi so imenovali Graben (Grapo), ki je bil tam, kjer je stal samostan.187) Neki drug prostor v vasi se je zval Tanela.188) V nekem viru se omenja Razpotje (Wegschayd).189) Iz vasi je ena pot vodila proti Soči k mlinom.190) Blizu Velike cerkve je bil kraj Bab ul,191) pri trgu pa Bolol.19*) V vasi Gorici se je nahajal stolp, kateri je stal brez dvoma na hribčeku nad sedanjim Št. Rokom.193)
V Veliki cerkvi so častili sv. Hilarija in Tacijana.194) En oltar v njej je bil posvečen Materi božji. V tej cerkvi je bila podoba sv. Antona. Na posebnem mestu je ležalo božje truplo. Jurij, sin rajnkega Henrika iz Orzona, je leta 1391. v svoji oporoki volil rečeni cerkvi več posestev in dohodkov. Določil je, da se njegovo truplo po njegovi smrti prepelje v to cerkev. Duhovnik oltarja Matere božje naj opravi po njegovi smrti trideset maš, pozneje pa vsak ponedeljek po eno. Njegovi dediči naj kupijo vsak dan po dve sveči ter užgani postavijo pred podobo sv. Antona.195)
V vasi Gorici je bil frančiškanski samostan,196) ki se omenja že leta 1303.,197) potem 1321.,“"O 1322.,199) dalje 1342.,20°) 1356.,201)
I83) Ibid., 130, št. 76: „in suburbio Goricie". — Iz neke listine iz leta 1482. je razvidno, da je ta suburbium Goricie“ isto, kar „vil!a Goricie". (Izvestja, XII, 139, št. 79: „in suburbio Goricie ante logiam	penes	cimiterium	ecclesie parrochialis Goricie*.) Dotično pokopališče je bilo v vasi	Gorici,	ne pa v mestu. — 184)	Cod. B 534,
f. 359: „Die vnnderthonen zu vnnder Gorcz“. — l85) Izvestja, XII, 64, št. 10 k letu 1323: .in platea ville Gorizie super Bololos“. — Cod. W 718, f. 10' k letu 1398: „ein haus cze GOrcz in dem dOrffe gelegn, da vflr der placz anstozzet". — Izvestja,
164, št. 113 k letu 1519: „platea inferiores Goritie". — 18a) Cod. B 534, f. 14 k letu
1471: „G0rcz an dem vnndern placz“. — 187) Cod. W 718, f. 5 k letu 1399: „vnder
dem Grabn bey dem chlOster". Cfr. or. 1471, december 6. — Cod. B 543, f. 50 k
letu 1384: „Weingarten bey dem Graben zu Gflrcz“. — Cod. B 148, f. 9: ,,2 felder
enthalb des Graben, Grapa genannt“. — 188) Izvestja, XII, 70, št. 19 k letu 1330: „in
Tanela Goricie in villa ibidem". — Ibid., 71, št. 20: „in Tanela Goricie“. — 189) Cod.
W 718, f. 7 k letu 1398: „in dem dorffe cze Gorcz an der Wegschayd“. — 19°) Cod.
W 718, f. 16 k letu 1401: „pey der strazze, da man ezu den muln an die Ysnicz
geet“. — ,91) Izvestja, XII, 78, št. 32: „in villa Gorizia apud cymiterium maioris
ecclesie sub Babulum". — 102) Ibid., 64, št. 10: „in platea ville Gorizie super Bololos“.
—	193) Ibid., 100, št. 44: „de sub turri ville Goricie". — l94) Cod. W 718, f. 6 k letu
1398: „czenachst hinder der chirchen dacz sand	Elary vnd	Daciani“. —	l95) Izvestja,
XII, 81, št. 38. — 196) Cod. B 139, f. 14'	k letu	1321: „. .	priider sand	Francisken-
orden ... in dem dorf ze GOrcz gesezzen". — l97) Cod. W 594, f. 81': ,,Goricie ante
ccclesiam fratrum minorum". — ,98) Cod. B 139, f. 14'; cod. B 534, f. 146. —
199j Archeogr.Triest., N. S., XIII, 388:	.	in	sacristia	fratrum minorum in loco S. Marie
in villa Goriz". — 20°) Cod. B 534, f. 348': „dem Franciscen closter zu GtSrcz", —
201)	Archeogr. Triest., N. S., XVI, 35: „.. in sacristia ecclesie fratrum minorum de Goricia".
1363.,202) 1398.203) in 1399.204) — V vasi Gorici sta bili dve pokopališči, eno pri Veliki cerkvi,205) drugo pa pri Mali.206) Pri pokopališču Velike cerkve je stala leta 1482. neka lopa.207)
V	vasi Gorici je bilo dosti manj hiš, kakor v trgu (mestu). Razen liiš se omenjajo v vasi tudi skednji, vrtovi, vinogradi, njive in nasadi.
Tik trga v vasi Goric f je stala hiša, katero je leta 1398. dobil v fevd neki Primož iz Gorice. Pod to hišo so se nahajale hiše kovača Bratuša, Jurija Pupica in kovača Henrika.208) — Eno hišo z lopo na spodnjem trgu je leta 1471. dobil v fevd od goriškega grofa Leonharda Gašper, sin Petričev iz Kočevja. Ta hiša je segala zadej z vodnjakom do vrta dedičev Hanza Narrena, na drugi strani do vrta Prodolaner-jevih dedičev, na tretji pa do hiše Antona vom Turn. Hišo so nekdaj varuhi sinov notarja Marka zastavili rečenemu očetu Petriču, nato jo je pa notar Nikolaj, sin notarja Marka, prepustil omenjenemu Gašperju.209) — Istega leta je dobil Vid iz Dornberga del dvora na trgu, ki je mejil ob zemljišče štacunarja Jakoba, potem ob zemljišče Petra Raphaela ter na eni strani segal tudi do njegovega zemljišča.210)
Za cerkvijo sv. Hilarija in Tacijana je bil dvor, katerega sta leta 1384. dobila v fevd bratranca Jurij in Henrik, pisarja v Gorici. K temu dvoru je spadalo osem njiv.211) Leta 1398. je oboje dobil v fevd Henrik iz Orzona od goriškega grofa Henrika,212) leta 1501. pa Andrej iz Orzona od kralja Maksimilijana.213) — Leta 1471. se omenja v neki listini župnišče v vasi Gorici. Blizu njega je bil dvor, v katerem sta bivala kovač Klement in črevljar Marin. Ta dvor je rečenega leta dobil Ambrož Pipo v fevd od goriškega grofa Leonharda.214)
Za frančiškanskim samostanom je stal neki drug dvor, katerega je leta 1398. dobil v fevd Bartolomej iz Moše.215) — En dvor se je nahajal tik imenovanega samostana pod Grabnom ali Grapo. Leta 1399. ga je z vinogradom vred, ki je zraven spadal, dobil Tomaž Prodoloner v fevd od goriškega grofa Henrika.216) Ta dvor z vinogradom je bil nekaj let prej last rihenberških gospodov. Leta 1370. ga je
202)	Archeogr. Triest., N. S., XVI, 348. — 203) Cod. W 718, f. 7: ,,cze GOrcz hinder dem chlOster". — 204) Cod. W 718, f. 5: „cze GOrcz . . . vnder dem Graben bey dem chlOster". — 205) Izvestja, XII, 78, št. 32 k letu 1351: „in villa Gorizia apud cymiterium maioris ecclesie sub Babulum". — 206) Ibid., 68, št. 15 k letu 1325: „in villa Gorizie in cimiterio ecclesie minoris'*. — 207) Ibid., 139, št. 79: „in suburbio ante logiam penes cimiterium ecclesie parrochialis Goricie". — m) Cod. W 718, f. 10'. —
209) Or. 1471, december 10 in reverz z dne 11. decembra istega leta. — 210) or. 1471, december 13: „ain tail des hofes am placz“. Ta ,,placz“ je bil brez dvoma v vasi Gorici, kar se da sklepati iz tega, da so rečeni dvor obdajala le zemljišča, ne pa hiše.
—	m) Cod. B 534, i. 50. — 2I2) Cod. W 718, f. 6. — 213) Izvestja, XII, 148, št. 93, kjer naj se besede „za cerkvijo sv. Klare" popravijo tako, da bode stalo „za cerkvijo sv. Hilarija". — 2I4) Or. 1471, november 25. — 215) Cod. W 718, f. 7. — 2I6) Cod. W 718, f. 5:	.	hof	cze	GOrcz	gelegn	ist	vnder	dem Graben bey dem chldster".
IJIrik iz Rihenberga dal v fevd Hanzu Judu z Gorice.217) Leta 1471. je neki drug Tomaž Prodoloner dobil imenovani dvor z vinogradom v fevd od goriškega grofa I.eonharda.218) — Pri Grabnu je bil en vinograd, katerega sta leta 1384. dobila v fevd bratranca Jurij in Henrik, pisarja v Gorici.219) — Na Grabnu v vasi je bil vrt, katerega je leta 1471. dobil v fevd Nikolaj, sin rajnkega notarja Marka iz Gorice.22")
V nekem viru se omenja Zunanji Graben. Leta 1367. je go-riški grof Majnhard dal v fevd Nikolaju Summereckerju in njegovemu enako imenovanemu sinu v fevd eno hišo in pa zraven ležečo brajdo na notranji strani Zunanjega Grabna v Gorici.221)
Pri Razpotju (Wegschayd) v vasi Gorici je stala hiša v kateri je leta 1398. prebival kovač Hainc, meščan goriški, in jo je tudi takrat dobil v fevd. Na eni strani te hiše je bila Primoževa hiša, na drugi pa Križmanova."222)
V vasi Gorici se je nahajal neki kraj, kateremu so Tanela rekli. Tu sta bila dva fevda, katera je neki Daniel leta 1330. prodal Henriku, pisarju v Gorici. Prvi fevd je obsegal travnik, vinograde in ora-nico, drugi pa tri polja.223) — Istega leta sta brata Rizard in Walchon, sina rajnkega Walchona de la Turre, odstopila svojemu bratu Henriku dve njivi in pol »in Tanela Goricie«, katerih meje so bile na eni strani polje Lipa iz Gorice, na drugi polje pisarja Alberta, na dveh straneh pa javne poti. Za to sta pa dobila od rečenega Henrika tri polja, ki so se nahajala tudi »in dieta Tanela«, dve pod bregom, eno pa nad bregom. Meje prvega polja so bile na eni strani polje Rudolfa, brata rečenega Alberta, na drugi pa posestva Henrika, sina rajnkega Zetha iz vasi Gorice. Drugo polje je segalo na eni strani do posestva Odolrika, Miileith imenovanega, iz Gorice, na drugi pa do javne poti. Tretje polje je mejilo na eni strani ob posestvo rečenega Alberta, na drugi pa ob posestvo, česar lastnik je bil Žvan Zlatolasec.224)
V vasi Gorici je bilo še več drugih hiš in zemljišč, katerih lega nam pa ni znana. Tu je bila hiša, katero je leta 1303. Konrad, sin rajnkega Wadlarja (Fidelarja) iz Gorice, odstopil grofu Albertu s prošnjo, da bi jo ta dal v fevd svojemu služabniku Ulriku, kar se je tudi zgodilo. Ta hiša se je nahajala med hišo Konrada Cholbila in dvorom, katerega je imel Bajnica, sin rajnkega notarja Frančiška iz Gorice.225) Ker je pa
217) G. di Sardagna (Archivio Veneto, XV, 149, št. 1) je ponatisnil listino z
dne 27. aprila 1370. V njegovem ponatisu, ki je poln napak, čitamo, da je rečeni Ulrik
dal Hanzu Judu v fevd „ein (einen) hoff und ein (einen) weingarten, der pei dem
hoff gelegen ist ze Gorcz-und (under) den (dem) Graben bei den (dem) cholost (clilo-ster)“. Besede v oklepili so moji popravki, posneti iz listine z dne 30. junija leta 1399.
v cod. W 718, f. 5. — 2>s) Or. 1471, december 6; cod. B 534, f. 37'. - 2«) Cod. B.
534, f. 50'. — 22°) Or. 1471, december 4; cod. B 534, f. 43: „zu Gorcz in dem dorff
an dem Graben". — 221) Or. 1367, julij 9: „ainshalb des auzzern Graben ze Gtircz“.
—	Cod. W 594, f. 114; f. 105'. - 222) Cod. W 718, f. 7. — 223) Izvestja, XII, 70,
št. 19. - 224) Ibid., 71, št. 20. — 225) Cod. W 594, f. 51' in 81'.
imenovani Ulrik kmalu potem umrl, je prosila njegova mati Galicija, da bi grof dal rečeno hišo v fevd njegovemu vnuku, kateremu je bilo tudi Ulrik ime. To se je izvršilo leta 1305.226) — V vasi Gorici je ime! leta 1323. pisar Henrik svoj dvor,227) kovač Orvecell leta 1325. svojo hišo,228) Ulrik Lip okoli leta 1341. tri nasade,229) kovač Lovrenc iz Ver-tojbe pa leta 1364. tudi svojo hišo.230) — Leta 1384. sta bratranca Jurij in Henrik, pisarja v Gorici, z reverzom potrdila, da jima je goriški grof Majnhard dal v fevd v vasi Gorici prvič en nasad z dvema njivama, kateri sta obdelovala Seifrid in Janez Mevlica, potem eno zemljišče in tri njive ter en nasad pri Henrikovem dvoru.231) Jurij iz Orzona Je leta 1391. v svoji oporoki prepustil svoji soprogi Benenudi svoj skedenj z vrtom v vasi Gorici.232) En dvor v vasi Gorici so imeli rihenberški gospodje v svoji lasti. Pod tem dvorom se je razprostirala kmetija, katero je leta 1398. Ulrik Teniker dobil v fevd.233) Istega leta je Friderik Finkenberger dobil v fevd en skedenj, ki je stal v vasi Gorici tik Črnigojeve hiše, ter en vrt, katerega je imel krznar Ulrik, pa tudi še neki drug skedenj, ki se je nahajal med hišo kovača Lamberta in
hišo imenovanega krznarja Ulrika.234)   V vasi Gorici je imel ondotni
opat svoj hlev. Med tem	hlevom in Gregorijevim	dvorom	se je	nahajala brajda, katero sta	leta 1399. dobili v fevd	Ana in	Katra,	hčeri
vratarja Frica iz Gorice.235) — En dvor, ki je mejil na eni strani na Špitalerjevo brajdo, na drugi pa na posestvo Ivana Rewhlina, je imenovanega leta dobil v fevd goriški pisar Martin.336) Goriški grof Ivan Majnhard je leta 1411. podelil Andreju WoIlu v fevd en dvor v vasi Gorici, ki je segal spredaj proti vodnjaku do javne poti, na drugih straneh pa do hiše mlinarja Petra, do hiše	mesarja	Martina in
do Hermanove poti.237) V vasi Gorici je imel Ivan Mislenčič pol kleti, katero je pa leta 1449. podelil cerkvi v Št. Petru.238) En drug dvor v vasi Gorici, ki	je stal tam, kjer je	nekdaj	rajnki	notar
Marko dal postaviti hišo, je leta 1471. dobil od goriškega grofa Leon-harda v fevd notar Nikolaj, sin rečenega Marka.239) Eno hišo v vasi Gorici, ki se je zgoraj dotikala hiše Fridla Hunta, spodaj pa hiše neke Enlhe, je	istega	leta dobil v	fevd Ambrož	Pipo. Še prej sta
jo imela rajnki	Jakob	Mucz in pa	Tybolt.240)	Leta 1472. je goriški
grof Leonhard dal v fevd Wolfgangu, sinu rajnkega štacunarja Jakoba, en dvor v vasi	Gorici, ki je	segal do	hiše	nekega Hanselina,
potem do hiše,	katero	je imel Barba Zimec,	ter	do javne poti.241)
226) Cod. W 594, f. 51' in 81'. — 22?) Izvestja, XII, 63, št. 8. — Ibid., 67,
št. 14. — 229)	Cod. W	794, i. 58. - m) Izvestja,	XII, 98,	št. 42. - 231) Cod. B. 534,
f. 50, 50'. —	232) izvestja XII, 82, št. 38. -	233)	Cod. W	718, f. 2‘. — 234) Cod. W
718, f. 1. - 233) Cod. W 718, f. 4'. — 236) Cod. W 718, f. 14. — =37) Or. 1411, ja-
nuar 29; Cod.	B 534,	f. 29. — 238) 1449, julij	8,	R. 2. —	239) Or. 1471, december 4;
cod. B 534, f.	43‘. —	240) Or. 1471, november	25;	cod. B	534, f. 42. — 241) Or. 1472,
januar 9; cod. B 534, f. 59'.
V mnogih slučajih se v virih omenja, da se je nahajala kaka hiša ali pa kako zemljišče v Gorici, ni pa rečeno, je li to bilo v mestu ali pa v vasi Gorici. Glede na to, da v trgu, oziroma v mestu ni bilo njiv in vinogradov ter le kak posamezen vrt, si lahko mislimo, da so stale hiše, pri katerih so se nahajali vinogradi in niive, v vasi Gorici.
V Gorici je bila leta 1312. neka hiša z vinogradi in vrtovi, katero je neki Lip dobil v fevd od grofa Henrika. To hišo, v kateri je nekdaj prebival Testa, Lipov stric, je imel nekoliko časa v svoji lasti Nikolaj sin rajnkega Diezlina z Vogerskega.242) — Neka brajda se je nahajala med zemljiščem rihenberških gospodov in zemljiščem Riczharta vom Turn, neka druga brajda pa med brajdo krojača Konrada in brajdo Bernarda, sina rajnkega Lenarta. Obe brajdi je leta 1366.. dobil v fevd grofov kuhar, mojster Wolflein,243) leta 1398. Henrik iz Kormina in njegova soproga Lucija,244) leta 1471. Mihael Bruederle245) in petem še leta 1501.246) — Bratranca Jurij in Henrik, pisarja v Gorici, sta leta 1384. dobila v fevd dvor s stolpom, hišami in vrtovi v Gorici.247) Leta 1378. je Grazcel iz Gorice prodal grofu Frideriku iz Ortenburga en dvor v Gorici za 42 mark beneških šilingov.248) Kovač Pavel je dajal od neke brajde, ki se je nahajala v Gorici, vsako leto po dva starja pšenice, kar čitamo v neki oporoki iz leta 1391.24n) V Gorici je leta 1391. imel svojo hišo notar Matija, sin rajnkega notarja Pucinija.250) Jurij, sin rajnkega mesarja Martina iz Gorice, je leta 1394. za 50 mark šilingov prodal svojemu bratu Osvaldu svojo hišo v Gorici.251) L. 1398. je dobil Frid. Finkenberger od grofa Henrika v fevd en skedenj in en vrt v Gorici pri hiši Franka Tuška, potem en vrt, kateri je bil prej v posesti krznarja Ulrika ter en skedenj pri hiši kovača Lamprehta in hiši krznarja Ulrika.252) Istega leta je rečeni grof dal v fevd Žvanu Rewhlinu iz Gramogliana nekoliko njiv, katere je imel v Gorici.253) Štacunar Ivan in njegova soproga Katra, hči rajnkega brivca Kunca, sta leta 1398. dobila v fevd hišo v Gorici, ki je mejila na eni strani ob Peča-karjevo hišo, na drugi pa ob hišo Mihaela, sina mlinarja Nikolaja. Prejšnji lastnik Ivanove hiše je bil omenjeni Kunc in kaže se, da jo je Ivan priženil.254) V Gorici je imel leta 1412. plemeniti Henrik de Orzono svojo hišo,255) leta 1421. Hadmar, sin rajnkega Antona de Eberstayn,256) leta 1461. notar Vid Pernawer, sin rajnkega Konrada de Pernawer,257) leta 1471. pa notar Ivan, sin rajnkega Ivana Ket-nerja iz Gorice.258) Tega leta je goriški grof Leonhard dal Joštu
~ 242) Cod. W 43, i. 216'. — 243) Cod. W 594, f. 100'. — 244) Cod. W 718, f. 8.
—	245) Or. 1471, december 13; cod. B 534, f. 56'; Izvestja, XII, 127, št. 74. — 246) Iz-
vestja, XII, 147, št. 92. — a4?) Cod. B 534, f. 50. — 2«) Or. 1378, december 5. —
249j Izvestja, XII, 81, št. 38. — Kovač Pavel je prebival v vasi Gorici. (Izvestja, XII, 98,
št. 42.) — 250) ibid., 101, št. 47. - 25>) Ibid , 103, št. 49. — 252) Cod. W 718, f. 1. —
253) Cod. W 718, f. 3. — 23)) Cod. W 718, f. 6. — 255) Izvestja XII, 108, št. 55. —
238) Ibid., 109, št. 56. — 257) ibid., 123, št. 6S. — 258) ibid., 126, št. 73.
hinter der Vesten v fevd tri njive in tri kmetije v Gorici.259) Nekoliko dni pozneje je Hanz iz Kormina dobil v fevd od rečenega grofa en vrt v Gorici, katerega je obdeloval neki Ivanič, potem še en vrt, katerega je imel Pavle iz Gramogliana, ter en nasad, kjer je Bratuš prebival.280) V Gorici je imel svojo hišo z lopo neki Oschfrorich, ki pa je bil leta 1482. že mrtev.261) V neki listini iz leta 1487. se omenja, da se je v Gorici nahajala hiša goriškega grofa Leonharda.262) V Gorici je stala hiša plemenitega Federika de Atims, kancelarja goriškega, ki je živel proti koncu 15. stoletja.263)	(Dalje.)
Je li bil Mokronog kdaj mesto?
Spisal Ivan Steklasa.
Konrad Crnologar je hotel v neki kratki razpravi v Mitth. d. Mu-sealvereines f. Krain 1. 1900, str. 39—40 dokazati, da je bil Mokronog nekdaj mesto. V višnjanskem mestnem arhivu je našel neko sicer nevažno listino s pečatom mokronoške občine iz 1. 1781. Po tem pečatu sodeč je sklepal, da je bil Mokronog nekdaj mesto, češ da kaže to napis na pečatu izrecno, in da to trdi tudi Valvasor.1) Kaj je na tem resnice?
Mokronog je vrlo staro selišče. Že davno pred Rimci je bil ves ta kraj naseljen. Za dokaz so nam predmeti, izkopani v okolici mokro-noški. Tudi v samem Mokronogu je bilo staro selišče tam, kjer stoji zdaj mokronoški grad. Sčasoma je nastalo okoli utrjenega selišča pod bregom novo selišče, ki je moralo biti za vlade Rimcev že prav znatno. Kako so ga zvali Rimci, pa ni nikjer zapisano, in vendar je moralo imeti poleg svojega prvotnega imena tudi latinsko, kakor nekatera druga selišča ob cesti Trebnje (Praetorium Latobicorum) do Ško-cijana (Crucio) in dalje do Drnovega (Neviodunum). Latinsko ime »Madipedium« je brez dvoma kasnejši doslovni prevod slovenskega imena Mokronog ali pa nemškega Nassenfuss. Okoli Mokronoga se je našlo mnogo rimskih novcev in tudi veliko drugih starin med Mokronogom in Škocjanom. Kaj se je zgodilo s tem seliščem na početku srednjega veka, je težko določiti, ker se sploh nikjer ne imenuje. Trpelo je gotovo veliko, kajti nahajalo se je blizu glavne rimske ceste, po kateri so se valile barbarske trume proti Italiji. S porazom Mažarov 1. 955 so prenehale vse te nadloge. Po teh burnih časih je prišel ves mokronoški
“9) Or. 1471, december 4. — 200) Or. 1471, december 13. - 26«) Izvestja, XII, 138, ši. 78. - Ibid., 141, št 83. — 263) Ibid., 144, št. 84.
•) Valvasor XI, 406.
kraj pod Savinjsko marko. Najvažnejše selišče v Savinjski marki, kolikor se je raztezala po Kranjskem, je bilo Škrljevo, posestvo seliških grofov. Imenuje se že 1. 1044 kot posestvo blažene Heme.2) Valvasor trdi,3) da je spadal pod oblast omenjene grofice tudi Mokronog, toda ime tega selišča ni zapisano v nobeni listini tedanjega časa. Mogoče je le, da so se vsa posestva seliških grofov okoli vode Mirne, med njimi tudi Mokronog, razumevala pod imenom Škrljevo.
L. 1215 se imenuje Mokronog prvikrat. Koroški vojvoda Bernhard je imel tukaj svoje imanje (praedium).4) Potem se imenuje Mokronog v neki beležki o potovanju koroškega vojvoda Ulrika III. I. 1256. Takrat se je vračal ta vojvoda iz Topuskega na Hrvatskem v Labud po cesti skozi Metliko in Trebnje in od tukaj skozi Mokronog na Zidani most, Celje in ob Paki dalje.8) Mokronog je bil torej že takrat važna točka ob cesti Zidani most - Trebnje.6) L. 1256 se imenuje Mokronog utrjen grad (castrum).7) L. 1265 se omenja Mokronog, in sicer v drugič, kot utrjen grad.8) Tudi 1. 1288 se navaja Mokronog kot utrjen grad.9) Treba pa razlikovati od današnje mokronoške graščine grad istega imena pri Trebelnem, ki leži zdaj v razvalinah. Tukaj so se naselili okoli polovice
12.	veka gospodje Mokronoški (de Nazzenfuz) iz današnje Wiirtem-berške. Kot pričo nahajamo v neki listini Alberta Mokronoškega že 1. 1143.10) Ta grad so imenovali kesneje Gorenji Mokronog, za razliko od Dolenjega Mokronoga; ni bil pa v nobeni zvezi z današnjim mokro-noškim gradom in trgom. Imeniten pa je bil, ker je imel svojo lastno deželsko sodnijo do konca 16. veka.
Prvikrat se imenuje Mokronog kot trg (forum) 1. 1280.11) Mokronog je bil tedaj že leta 1280 trg ter je moral meti že takrat svoje pravico. Kakšne so bile te pravice, izvemo deloma iz kesnejših listin, kajti prvotna ustanovna listina o povišanju selišča Mokronoga na trg se ni ohranila. Dali pa so jo Mokronožanom krški škofje kot lastniki graščine in selišča. Vsekakor pa so morale biti trške pravice zagotovljene Mokronožanom že v ustanovni listini ter se menda niso mnogo razlikovale od pravic, ki so jih potrjevali sčasoma krški škofje zaporedoma počenši od novega veka naprej. Starejši zapiski o tem se niso ohranili.
V	listini iz 1. 1280 se te pravice niti ne omenjajo. Šele 1. 1464 izvemo iz listine, napisane v samostanu pleterškem, da je imel trg Mokronog že takrat posebne pravice.12) Popis teh trških pravic pa imamo šele iz
2) Dr. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev III, str. 92. — 3) Valvasor, XI,
406. — 4) Zahu, Codex Fris , I, 126; Jaksch, Monumenta Carinthiae, IV, 70—71. —
5)	Sclntmi, Archiv tiir Heimatkunde, II, 83. -■ 6) Dolenjske Novice I." 1914 št. 10. —
7) Jaksch, Monumenta Carinthiae, IV, 490 491. — s) Schumi, Urk. u. Regest., I, 268;
Jaksch, Monumenta Carinthiae, IV, 621—623. — 9) Mittheil. d. hist. Vereins f. Krain
1. 1861, str. 15. — ,0) Schumi, Urk. u. Regest , I, 96. — ") Izvirnik listine se nahaja
v krškem škofijskem arhivu, zdaj v Celovcu Nro. 209. — 12) Mittheilungen d. Mu-
sealvereins f. Krain. Letnik 14., str. 69.
1. 1531. Izza tega so jih potrjevali krški škofje vse do 1. 1616. ko so prodali ta trg z graščino Josipu Mahorčiču.13) V vseh teh listinah se imenuje Mokronog le trg in nikjer kot mesto. Tudi v popisu vsega cerkvenega premoženja na Kranjskem 1. 1526 po tedanjih deželskili sodnijah se Mokronog ne navaja kot mesto s posebno deželsko sodnijo, nego je uvrščen pod deželsko sodnijo mokronoške graščine.14) Iz srednjega veka sta se nam ohranili tedaj le dve listini, v katerili se imenuje Mokronog trg. V vseh listinah novega veka, kolikor nam jih je dozdaj poznato, se navaja Mokronog vedno le kot trg in nobenkrat kot mesto. Vsa starejša kranjska mesta razen Tržiča (1537) so dobila svoje diplome v srednjem veku, a med njimi bi moral biti tudi Mokronog, če bi bila Valvasorjeva zgoraj omenjena beležka resnična. Zato pa tudi Valvasor ne navaja za svojo trditev nobenega dokaza, ker ga sploh ni bilo. Zapisal je le ljudsko govorico o mokronoškem meščanstvu, ki jo je bržkone slišal, ker je imel Mokronog kot trg ob Valvasorjevem času svoje posebne pravice, podobne pravicam nekih mest ter so se tudi Mokrono-žani vsled tega zvali meščani (cives). Če pa kdo misli, da je morda takšna diploma zgorela v strašnem požaru, ki je zadel Mokronog 1. 1681 ter se jej tako zatrl sled za vselej, se moti, kajti ohranil bi se bil gotovo prepis, ali kakšna beležka o njem, četudi bi zgorel izvirnik. Na take spise se je silno pazilo, in ni mogoče, da bi bil izginil brez vsakega sledu; ko bi bil sploh kdaj obstojal. Da je bil Mokronog kdaj mesto, nimamo tedaj v dozdaj nam poznatih listinah nobenega dokaza.
Vrnimo se k omenjenemu pečatu trga Mokronoga po opisu Konrada Črnologarja. Le ta je prav lep in zanimiv. Pritisnjen je na rudeč vosek, je popolnoma okrogel ter ima v premeru 88 mm. Med dvema točkastima črtama se nahaja napis z velikimi početnimi latinskimi črkami: t S. CIVITATIS . . N . . ASN . FVES . . Na pečatnem polju brez ščita se nahaja podplat leve noge. Prostor na okoli je urešen z rastlinskimi črteži. Pečat ni popolnoma odtisnjen, ker je bilo premalo voska na eni strani. Poleg pečata je napis na desni strani: N. Richter und Rath alda.
Ravno takšne tri pečate sem zasledil jaz v novomeškem kapiteljskem arhivu na listinah, ki so mnogo starejše od zgoraj imenovane. Pečati na rudečem vosku so na vseh treh listinah vrlo dobro ohranjeni, posebno še na poslednji listini in tudi napis na vseh treh v celoti: t S. CIVITATIS . IN . NASNFVES. Prva listina15) (prezentacijska listina za vikarja Ivana Walle) s tem pečatom je napisana v Mokronogu 20. aprila 1646. Izdali so jo gospoščina, tržani (meščani) in občina obzidanega selišča Dolenjega Mokronoga (Dominium, Cives et Commti-nitas oppidi Inferioris Nassenfues). Listina je napisana v latinskem jeaiku; pod pečatom pa je napisano v nemškem jeziku: N. Richter und
'3) Mittheilungen d. hist. Vereins f. Krain. L. 1853, str. 19—23. — '<) A. Koblar, Izvestja 1. 1895, str.;_200-201, 239, 240. — >5) Fasc. XXIX Nro. 1.
Biirgerschaft alda. Od tega pečata na levo se nahajata po redu dva mala pečata tudi na rudečem vosku, eden z grbom Jakoba Mahorčiča, drugi pa z grbom Frnesta Mihaela Scherenburga, vlastelinov mokrono-škega grada. Druga listina,18) tudi prezentacijsko pismo za župnika Ivana Jakoba Schrotta, je bila napisana v gospoščini in trgu Mokronogu (in der Herrschaft und Markt Nasenfues) 29. decembra 1677. Desno> od občinskega pečata je napis: N. Richter und Rath des Markt Nasenfues (N. sodnik in svet trga Mokronoga), a na levo je majhen pečat na črnem vosku ter poleg na levo podpis: Maria Margaretha Khaysellin, Freifran Wittib (Marija Margareta Kajzelova, baronica vdova). Leta je prezeti-tirala zajedno z občino novega župnika. Na tretji listini,17) pisani v nemškem jeziku 7. marca 1743, se je ohranil najbolje občinski pečat. Tudi to je prezentacijsko pismo za župnika Josipa Widmayerja. Pod pečatom je napis: N. Richter, Rath und Gemeinde (N. sodnik, svet in občina).
Pred vsem imamo dokazano, da so pečati na vseh štirih listinah enaki in z istim napisom. Črnologar misli, da je pečatnik iz 14. veka, kar je prav verjetno, ker je 'bil Mokronog že zdavnaj prej samostalna trška občina ter je mogla rabiti tudi svoj pečat. Ker manjka na pečatu ščit, se mora smatrati noga na pečatniku le za navadno znamenje na pečatu in ne kot grb (takozvani govoreči grb, iz katerega razločno čitamo ime dotičnega kraja). V listini višnjanskega arhiva se navaja, da je omenjeni pečat veliki. Iz tega sledi, da so imeli takrat že tudi mali pečat za spise manje važnosti. V prvih treh listinah se ne omenja mali pečat, bržkone ga takrat še niso imeli. Kdaj je dobil Mokronog svoj pečatnik, se pa ne da določiti. Vsekakor pa je bilo nekakšno posebno odlikovanje za osebe in kraje, če so smeli rabiti svoje pečate. Obenem se je vselej tudi določilo, na kakšnem vosku se sme pečatnik pritiskati. To pravico so vsi lastniki pečatov skrbno čuvali in strogo pazili na vsako zloporabo s pečatom. Vsekakor je dobil Mokronog to pravico že v srednjem veku, ko je najlepše procvel. Po izreku »civitas« pa ne smemo sklepati, da je bilo dotično selišče, ki je imelo na pečatu ta naslov, tudi zares mesto. Civitas pomeni v kasnejši latinščini selišče s posebnimi pravicami za razliko od drugih selišč. Tako je imel tudi Mokronog svojo samostalnost, svojo upravo in svojo sodnijo. Na čelu vse uprave in sodnije je bil sodnik, glavar v občini s svojimi prisedniki (svet). Vendar pa je bila sodnikova oblast v Mokronogu omejena, bil je podložen deželski' sodniji mokronoške graščine glede uprave in sodnije tudi v prvih prizivnih zadevah, ker Mokronog ni bil deželnoknežji trg, ki bi sicer spadal s svojimi prizivi pod vicedomsko oblast v Ljubljani. Sodil pa je sodnik v vseh častnih zadevah in prestopkih ter celo zločinih do štirih mark vrednosti (14% gold.) popolnoma samostalno. Na življenje in smrt pa ni imel pravice soditi; to pravo je spadalo na deželsko sodnijo mo-
i6) Fac. XXIX, Nro. 2 - ‘7) Fasc. XXIX, Nrc. L
kronoško. Novo mesto na pr. pa je imelo kot mesto vse pravice deželske sodnije. Sicer pa najbolje pobija trditev Črnologarjevo glede naziva mesta naša zgoraj navedena druga listina, v kateri se izrecno omenja, da je napisana v gospoščini in trgu Mokronogu, in kjer stoji podpis pod pečatom: N. sodnik in svet trga Mokronoga. Na pečatu iste listine imamo napis civitas, .kar tolmači Črnologar za mesto, a v sami listini zovejo sodnik in prisedniki Mokronog trg, kar je tudi čisto pravilno. Zanimivo je, da se zovejo v listini iz 1. 1646 mokronoški tržani »cives« in občina obzidanega mesta (oppidi). Mokronog je bil namreč takrat obzidan. Vsled tega se zovejo tržani mesto »cives« tudi večkrat >'Oppidani«; vendar pa ni da oppidani morajo biti pravi meščani ali tržani (cives), kajti oppidum omeni v latinskem jeziku vsako obzidano selišče. recimo tabor, ki sicer ni da mora imeti posebnih pravic. Tak primer imamo precej v bližini Mokronoga, namreč Šent Rupert, ki je bil tudi obzidan (pravzaprav lc cerkev) in se je zval oppidum.18) Vendar je ostal Šent Rupert navzlic pridevku oppidum do današnjih dni le selska občina. Mokronog pa je bil vse do polovice 19. veka samostalna trška občina s posebnimi pravicami, in slobodni tržani so se med seboj zvali navadno meščani — purgarji, kakor se še zdaj dražijo v svoji šegavosti, kajti Mokronog je zdaj, četudi trg, navadna selska občina brez vsakih posebnih pravic.
Slovstvo.
Referati.
Traversa, Eduard, Dr. Die friaulische Lehengerichtsbarkeit bis zur Unter-driickung dcs ^atriarchates von Aquileia durch Venedig (1420). Ester Tell. \Vien u. Leipzig, (Manz), 1916. 8° VII., 100 str.
Vsled svoje geografske lege je imel oglejski patriarhat od nekdaj važno vlogo. Naslanjali so se nanj papeži in cesarji, Italijani, Nemci in Slovani. Vsled velike samostojnosti so posegali patriarhi za dobe slovanskega bos ;„i tedanje razmere in so vzdržavali v najobčutljivejših dobah še vedno nekak modus vivendi med Rimom in Carigradom — vsaj na zunaj. Spričo teh dejstev je umovno, da se je razvilo na njihovem teritoriju pravo posebne vrste, ki ie imelo tudi specijelno upravo in sodno postopanje. O tem razpravlja T. v svoii knjigi. Ker se je držal izključno samo listin, so njegove trditve seveda, dobro podprte. Velika zasluga gre pisatelju, da se ni omejeval samo na tiskane zbirke listin, ampak tudi na rokopisne; teh je predelal 14, tiskanih 9 zbirk. — V tem specijelnem vprašanju je torej storjčn nedvomno korak naprej. Pogrešamo pa vsestranosti v tem delu. T. pozna samo Italijane in Nemce, vpliv italijanskih mestnih republik in bivših nemških enklav; o Slovanih molči. To poglavje bodemo morali pač dodati Slovenci. —	Af,
■s) Dolenjske Novice*!. 1915 št. 37.
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Urejajo prof. -\. Kaspret, dr. Fr. Kidrič, vseučil. proi. dr. R. Nachtigall. I. letnik. Ljubljana, Klein-mayr & Bamberg, 1918.
Požrtvovalnosti naših slovenskih učenjakov in prijateljev slovenske znanosti so je posrečilo ustanoviti list, namenjen negovanju našega jezika, kulture in zgodovine. Kar so možje obljubili, to so izpolnili. Pred nami je vrsta vele-važnih razprav, katerih vsaka podaja več novih vidikov in rezultatov. Prof, dr. R. Nachtigall piše o latinskem delu brižinskega rokopisa; posebno važni so pripiski za določitev postanka in domovine slovenskih odlomkov. To je nadaljevanje študij, ki jih je napisal v Časopisu za zgodovino in narodopisje. Pisatelj prihaja do zaključka »da so pisani slovenski odlomki med 1. 972.—983., natanč nejše okrog 975. v narečju središča koroške brižinsko - slovenske posesti« in da je bil pisec knjige tedanji brižinski škof Abraham; poudarja pa, da s<-potrebne nadaljne študije na podlagi vsega kodeksa. — Dr. Kidrič podaja 1. del svojih prispevkov in opomb k zgodovini reformacije na Slovenskem: Ungnad v pregnanstvu. V tej študiji izpopolnjuje dosedaj splošno znane podatke.
-	Prof. L. Hauptmann se je lotil naše starejše zgodovine. Staroslovenska družba in njeni stanovi so mu predmet velevažnih preiskavanj, iz katerih zvene tužni glasovi slovenske preteklosti in nam pripovedujejo o krotkih predpred-nikih - sužnjih« ter izvaja, kako častna da je bila križeva pot do narodne osamosvoje. —
Dr. M. K o s poroča »O nameravani ustanovitvi škofije v Gornjem gradu leta 1237.« Podbuda je prišla od oglejskega patriarha; na to je dal papež Gregor IX. naročilo tržaškemu in novograjskemu škofu, naj mu pošljeta podatkov o razmerah pičanske škofije, ki naj bi se premestila, oziroma namesto nje ustanovila nova dieceza. 1<; so bile dosedaj znane stvari; ne pa, kaj sta odgovorila oba okofa. Iz teh podatkov zaznamo, da je patriarh že. določil primerne dohodke nameravanemu škofu.
Prof. Kaspret prispeva nov podatek k rodovniku F. Prešerna. Ze
1.	1579. je imel na Vrbi Boštjan Prešern svojo domačijo.
Prof M. R e š e t a r in dr Ramovš sta obelodanila seznam Jagičevih spisov iz zadnjih deset let kot nadaljevanje Fr. Pastrnekovega »Bib1iograficky soupis literarni činnosti prof.	V.	Jagiče«	v	Zborniku u slavu	Vatroslava
Jagiča«. —
Dr. Ramovš poroča o »Delu revizije za Dalmatinovo biblijo«, ki ga je izvršilo v Ljubljani 1. 1581. enajst mož; svoja izvajanja podpira s snimki po izvirniku.
Dr. Ivan Grafenauer razpravlja »O Vodnikovi pesniški zapuščini in o dosedanjili izdajah njegovih pesmi«, a dr.	Fr.	Kos »O ustanoviteljih Zatiškega
samostana«, to so Henrik Pris	de	Buckes	(t	po L 1166), Dietrik	(t 1145) in
Mainhalm de Chreina (t ok. 1165).
Dr. I. Prijatelj pojasnjuje »Zakaj sta si prišla navzkriž Vraz in Tr-stenjak?<, dr Fr Kidrič pa poroča o primerku Linhartove nemške drame: Miss Jenny Love, ki ga hrani dunajska dvorna knjižnica ter o korespondenci izza dobe jugoslovanskega protestantizma	v	»skupnem	heneb&rškem arhivu«	v Meinin-
genu, kjer polni dva svežnja (35 listov).
Dr. A. Breznik je napisal lep nekrolog »očetu slovenske fonetike« o. Stan. Škrabcu, dr. Ramovš nudi pregled »Slovenistika v Jagičevem Archiv-u
fiir slavisehe Philologie« in dr. J. Šlebinger zaključuje !. letnik z »Bibliografijo jezikoslovnih spisov za 1. 1913—1918«.
Iz tega pregleda je povzeti 1. da so se zbrali na delo okoli tega »Časopisa« najboljši možje, nositelji zvenečih imen in solidne učenosti in 2. da so napolnili prvi letnik z razpravami trajne vrednosti.	M.
Acta comitlalia regni Croatiae Dalnmtiae Slavoniae, vol. II. Zagreb 1915; vol. III. Zagreb 1916; vol. IV. Zagreb 1917. (Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium, vol. 36, 39, 41). Uredil Ferdo Šišič.
Sedanji najboljši hrvaški zgodovinar prof. Ferdo Šišič nadaljuje znamenito delo: izdajo hrvaških saborskih spisov. Objavil je v tu naznanjenih treh knjigah (druga knjiga obsega 315, tretja 433 in četrta 256 številk) zelo veliko aktov, ki so bili dosedaj nepoznani; le malo dokumentov je že prej natisnil ogrski zgodovinar V. Frankoi o zgodovini ogrskih in hrvaško-slavonskih deželnih zborov. V drugi knjigi so obelodanjeni akti za leta 1537 - 1556 z dodatkom k letom 1526—1539, v tretji za leta 1557 1577 in v četrti za leta 1578—1608 z dodatkom k letom 1573—1605.
Objavljeni akti obravnavajo ponajveč stvari hrvaških in slavonskih deželnih zborov, njihove sklepe, vrhutega pa tudi druge zade.ve, ki so bile v zvezi s saborskimi razpravami, kakor nameščenje banov, njih delovanje, plačo banskih in kraljevskih čet, pobiranje izrednega vojnega davka, deželno brambo, ureditev hrvaške ter slavonske granice. V tem oziru je Šišičevo delo daleko popolnejše nego prej imenovani zbornik ogrske akademije in je jako važen pripomoček za notranjo hrvaško zgodovino omenjenega časa.
Izdajo aktov je priredil Šišič po Stievejevih načelih o ediciji novodobnih dokumentov, kar precej olajšuje rabo saborskih spisov, ki jih je nabral v zagrebških, budimpeštanskih in dunajskih arhivih. Delo pa pridobi še večjo vrednost, ker podaja zanesljive tekste in popravlja napake drugih tiskov. Vsaka knjiga ima jako skrbno sestavljen imenik krajevnih in osebnih imen. Fr. K-
Monumenta Habsburgica regni Croatiae Dalmatiae Slavoniae, vol. I, Zagreb 1914; vol. II, Zagreb 1916, vol. III, Zagreb 1917. (Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium, vol. 35, 38, 40). Izdal Emil Laszovvski.
Pri zbiranju materijala za hrvaške saborske spise je našel prof. Šišič mnogo drugih važnih aktov za hrvaško zgodovino, ki jih pa ni mogel v zborniku Acta comitialia uporabiti; zato je naročila hrvaška akademija znanemu raziskovalcu hrvaške prošlosti Emilu I.aszowskemu, da jih objavi v posebni zbirki, ki ima gorenji naslov.
V to zbirko so sprejete odredbe in odloki habsburških kraljev ter osrednjih uradov na Hrvate, poročila raznih hrvaških dostojanstvenikov na kralja, dunajske in budimpeštanske urade, na kranjski in štajerski deželni odbor, poleg tega pa tudi precej zasebnih pisem.
V prvem zvezku jc objavljenih 508, v drugem 518 in v tretjem 459 dokumentov večinoma popolnoma; nekateri manj važni akti so publicirani v obliki regestov. Prva knjiga obsega leta 1526—1530, druga 1531—1540 in tretja 1540—1554. Akti, ki so shranjeni ponajveč v ljubljanskih, zagrebških in dunajskih arhivih, obravnavajo razmerje med Habsburžani in Zapoljevo stranko, obrambo proti Turkom, poročila o turških vpadih, nasilja tujih vojakov, naselitev Uskokov okoli Zuniberka, administrativne, davčne in fevdalne stvari. Ker se tedaj izdajatelj ni omejil na kako posebno snov, ampak je sprejel v svojo
zbirko sploh vse akte, ki so se mu zdeli važni, je objavljeni materijal kaj raznolik, njegova vporaba je pa deloma otežkočena, ker ni nobenega stvarnega kazala.
Iz tretjega zvezka naj omenim št. 457, v kateri kralj Ferdinand 1. ustanavlja (1550 oktober 29, Dunaj) bolnico v Ljubljani na onem mestu, kjer stoji avguštinski samostan pri sv. Jakobu. Del dohodkov ljubljanskega samostana dobi samostan istega reda na Reki. Podložniki morajo odslej dajati davščine bolnici, kakor so jih doslej izročali samostanu. To listino navajam rad.itega, ker dokazuje Radics v »Zgodovini deželne civilne bolnice v Ljubljani« str. 10, da se je ustanova izvršila v 1. 1555.
Želeti bi bilo, da se vprihodnjič v hrvaških regestili opuste nemška imena za Slovenske kraje.
Radi pomanjkanja časa nisem mogel primerjati objavljenih aktov z originali, da bi mogel dognati, če so povsem pravilno prepisani. Vsaki knjigi je pridejan indeks osebnih in krajevnih imen.	Fr. K.
Thalloczy - Barabas, A Frangepan csalad okleveltara. Budapešta 1913, (Monumenta Hungariae historica, Diplomataria, vol. 38).
Ogrska akademija znanosti je vsled prizadevanja umrlega ravnatelja prejšnjega skupnega finančnega arhiva na Dunaju Ludovika pl. Thal!oczyja izdala mnogo zbornikov, ki so jako važni pripomčki za jugoslovansko zgodovino (listine o zgodovini Blagajskih grofov, o dolenjeslavonskih županijah Dubica, Vrbas in Sana, o banatu .lajce, o odnošaju med Dubrovniško republiko in Ogrsko, o postanku vojaške granice, o srednjeveških odnošajih med Ogrsko in Srbijo, o življenju Nikolaja Zrinjskega). Tudi v gori imenovanem zborniku sta zbrala izdajatelja mnogo dosedaj neznanih aktov za zgodovino frankopanske rodovine.
V	uvodu obravnava Thal!oczy zgodovinski razvoj furlanskih Frangepanijev, njih naselitev na Krku in naraščanje posestev krških knezov ter njihovega političnega ugleda do 1. 1526. Privatne listine obsegajo leta 1454—1527 s 374 številkami, kraljevi diplomi pa leta 1209—1481 s 17 številkami. Fr. Komatar.
Propagandno slovstvo. Italijanske namere in zahteve glede naše rodne zemlje so pouzročile vrsto obrambnih spisov, ki so bili zvečine predloženi naši mirovni delegaciji in mirovni konferenci v Parizu ter merijo na to, da podpro pravilnost naših zahtev in pa trditev, da je zemlja, ki jo hočemo, res naša i po svoji zgodovini, i po kulturi i po naseljenosti slovenskega življa. Došlo je uredništvu dosedaj trinajst spisov, ki jih beležimo v nastopnih vrsticah.
1. Spomosiica Goriških Slovencev. Gorica, meseca oktobra 1918. 8 strani. Cena 80 vin. Dokazuje, da so naseljeni na Goriškem Slovenci v sklenjenih masah; izvzeto je le mesto Gorica, k^er je tudi italijanski živelj zastopan in tvori približno polovico prebivalstva. Na Gradiščanskem prevladuje italijansko in furlansko prebivalstvo; nekaj občin je pa slovenskih: Biljana, Medana, Kožbana, Dolenje, Doberdob in Devin.
2. Memorandum presente par les Slovenes du pays de Gorice au Conseil
national de Ljubljana 1918.	7 strani. -- Vsebina je bistveno ista, kakor v Spo-
menici pod št. 1.
3. Dr. Diiiko Puc, avocat a Gorice. La province de Gorice une terre Yougoslave. s. a. — 14 strani. V Gradiški in Tržiču so »predo-
minamment italiens«, na Goriškem, v Sežani in Tolminu »il n’ ya, sauf exception, que 1' element slovene.«
4	Milko Kos, docteur en lettres, La formation historique des limit e s linguistiaues italo-slovenes. Lioubliana, 1919. - 10 strani. Dokaz, da so ohranili Slovenci v obče vse prvotno zasedene kraje in da so jezikovne meje danes bistveno iste, kakor tedaj.
5. L’ Istrie, terre Yougoslave. Un memorial du Conseil national Yougo-slave pour 1’ Istrie meridionale. Lioubliana, 1919. — 14 strani. — Istra je kazala od nekdaj dvojno sliko: državnoupravno in narodno. — Avstrijskega ljudskega štetja ni moč priznavati. Spis preiskuje natančno dejansko razmerje med raznimi narodnostmi in prihaja do zaključka, da stanuje v Istri med 400.000 prebivalci 292.000 Jugoslovanov, torej približno dvetretjinska večina.
6. Ferdinand Seidl, La ligne de partage des eaux au Car s e, ligne de demarcation. s. a. — 14 strani. Znani naš geolog se bavi z razvodjem na Krasu, ki tvori tudi narodnostno mejo in označuje (str. 2) točno smoter Svojih izvajanj v kratkem stavku: »Le but special de ces Iignes est de rappeler 1’ attention a la maniere dont les Italiens ont transgresse, dans notre Carse. la ligne de demarcation fixee dans le pacte conclu selon le droit des gens «
7. L’ importance economique — politique de Tršešte. — S. a. 3 strani. — Deiež slovenskih dežel na trgovinskem obratu v Trstu tvori eno tretjino po statistiki 1. 1913. Tedaj je znašal uvoz 2,314.000, izvoz pa 1,135.700 ton; ves obrat torej 3,449.700 ton. Od te množine pride na slovenske dežele 797.000 ton uvoza, a 351.000 ton izvoza, vkupe torej 1,148.000 ton obrata. — Brez Trsta bi torej bila Jugoslavija odrezana od svetovne trgovine.
8. Carantanus, Jugoslavija in njene meje. I. Koroška. Izdala in založila pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani. 1919.	64	strani	in 1 zem-
ljevid. — Pisatelj podaja najprej zgodovinski pregled, potem zasleduje in ugotavlja današnjo slovensko-nemško jezikovno mejo na Koroškem in se bavi z vprašanjem deljivosti Koroške po narodnih odnošajih ter pretresa štiri uzorce, po katerih naj bi ustanovili meje med Slovenci in Nemci (str. 29). Važne so za narodnostne odnošaje razvidnice (str. 34- 44), ki so sestavljene po avstrijskem uradnem štetju 1. 19i0, po katerem so ugotovili 251.212 Nemcev in 135.315 Slovencev, dočiin je faktično 246.968 Nemecev in 141.559 Slovencev. Kako je konstruiralo uradno štetje nazadovanje Slovencev, kaže opis cerkvenih razmer (str. 50 nsl). Dočim so šteli I. 1861 še 124 slovenskih župnij, jih je dognalo avstrijsko uradno štetje 1. 1910 samo še 111.
9. Dr. Josip C. Oblak, Koroška Slovenija. V Ljubljani, 1919. 52 strani. — Pisatelj se bavi najprej z vprašanjem, da-li je Koroška res nedeljiva celota, kakor so trdili nekateri. To misel odklanja Oblak, češ, da je prav germanizacija, katere ne tajimo, dokaz za deljivost dežele. Naravne meje, ki sc zajezile germanizacijski naval, so Zilske planine in Sinja planina. — Dalje raz-motriva o načrtih za minimalne zahteve od naše strani (str. 10—14). Najprej govori o'nemških načrtih, gotem sledi: »Celovška kotlina in mirovna konferenca«; dalje »Gorenja in spodnja Koroška: Celovec - Beljak« in nazadnje »Slovenski Rož«.
10. La Carinthie. Developpement historique des frontieres germano - slo-včnes. Lioubliana, 1919. — 17 strani. — Pisatelj raziskuje zgodovinski razvoj • in nastoj nemško-slovenskih meja. Ker so se ustalile po upravnem postopanju
na umeten način še-le v novejši dobi, vedno na škodo slovenskega življa, se opira uspešno na pisatelje zadnjega stoletja: Jarnika (1826), Petza (1814), Maina 0846), Hermanitza (ok. 1850), Czoerniga (1851, odn. 1857*. Kozlerja (1864) in na razmere v župnijah (1848, 1870, 1910). —
11. La Carinthie. Lioubliana, 1919. — 4°. 38 strani. — Na čelu geograiičeu obris, potem zgodovinski pregled. Na to opozarja pisatelj na slovstveno solidarnost med koroškimi in ostalimi Slovenci ter ugotavlja, da je prešinila jugoslovanska ideja tudi Koroško, posebno v zadnjih letih. Na to omenja potek borbe med slovenstvom in germanstvom in kaže sredstva, s katerimi je državna uprava delala, da raznarodi slovenske kraje. Dalje opisuje, kako se je ustalila na Koroškem jugoslovanska ideja med vojno in kritikuje uradno štetje v bivši Avstriji. Našteii so 1. 1910: 304.287 Nemcev a le 82.212 Slovencev, dočim je bilo
1.	1851 na Koroškem 223.489 Nemcev in 96.746 Slovencev, 1. 1880 pa 241.785 Nemcev in 102.252 Slovencev. Tako bi torej imeli Nemci 1. 1910 25-85 odst. prirastka, a Slovenci bi nazadovali za 19-59 odst. od 1880—1910. -—
12. Celovec (Klagenlurth). Lioubliana 1919. 4°. 8 strani. — Jugoslavija zahteva Celovec za-se, ker nedvomno sodi v njeno območje; kajti 1. mesto leži na slovenskem ozemlju; 2. je gospodarsko središče Slovencev po naravi; 3. je geografsko središče celovške kotline; 4. s stališča mednarodnega prometa mora biti prisojen Jugoslaviji, kakor ji sodi zgodovinsko in politično.
13. Sphere econoniique Celovec - Maribor (Klagenfurth - Marburg). Lioubliana 1919. 4°. 7 strani. — Izvaja: Koroška ni bila nikdar gospodarska enota, dasi je bila upravno le eno kronovina. Labodska dolina gravitira proti Štajerski, severno-zapadni del tvori svoje gospodarsko središče, kotlina Št. Vid-Feld-kirchc.n se naslanja na Štajer, južna Koroška (Celovec-Beljak) ima v Celovcu svoje gospodarsko središče. — Drugače Maribor. Dočim teži vsa severna Štajerska v Gradec, je za južno Štajersko Maribor naravno sredotočje. Priseljevanje v Maribor se vrši skoraj samo iz Jugoslavije, istotako se aprovizijonira Maribor malone izključno iz Jugoslavije; vsa industrija se opira v Mariboru samo na potrebščine Jugoslavije in trgovstvo slovenskega Štajerja je koncentrirano v Mariboru: torej Celovec in Maribor Jugoslaviji.	M.
Murko, Matthias, Josef Konstantin Jireček (1854 bis 1918). V Oesterreich. Zeitschrift fiir Geschichte. Untcr Mitvvirkung von Fachgenossen herausgegeben von Wilhelm Bauer. Wien, Seidl & Sohn. I. Jahrgang, Heft 7—8, (str. 537—597).
L 1918 je preminul na Dunaju vseuč prof. J. K. Jireček, star 64 let Naš rojak, vseuč. prof. M. Murko mu je napisal posmrtnico, ki bi se smela imenovati životopis. Jireček je bil na Dunaju rojen Ceh, njegovo znanstveno težišče pa je bilo pri Jugoslovanih, posebej pri Bolgarih, katerih zemljo, zgodovino, gospodarske odnošaje in politiko je poznal, kot nihče drugi. Bil je fenomenalen talent, a preživel je svoja mlada leta tudi v stiku s tako odličnimi znanstveniki in odličnimi krogi, da se je njegova nadarjenost tudi mogla razvijati na izjemen način. Ze kot lGletnik je zastavil z resnim znanstvenim delom — pri Jugoslovanih: poslal je Daničiču prepis starosrbske prerokbe Lazareviča. \ 17. letu svoje dobe je priobčeval v Časopisu musea kralovstvi českeho pregled slovanskega slovstva; v 18. letu je spisal prvo bibliografijo novejšega bolgarskega slovstva (1806—1870) in komaj 22 let star je dal na svetlo »Zgodovino Bolgarov« (1876); kritika jo je ocenila kot izvrstno delo — in tega ni nadomestilo
do danes še nobeno drugo. Še kot dijak — vseučiliške študije je delal v Pragi 1872—1876 — je potoval po jugoslovanski zemlji, posebno (1874) po Srbiji in Hivaškii. Leta 1877. so je Jireček habilitiral na praški univerzi za geografijo in zgodovino južnoiztočne Evrope. Na tem ozemlju je vobče ostal kot specijalist svoje žive dni.
Leta 1879. so ga poklicali v Bolgarijo kot prvega sekcijskega načelnika v ministerstvu za narodno prosveto; 1881—1882 je bil celo voditelj tega ministrstva. 1883—1884 je bil ravnatelj narodne javne knjižnice in muzeja. Ves čas svojega bivanja v Bolgariji je pridno delal in spisal deset večjih razprav.
Leta 1884. je bil imenovan za profesorja splošne zgodovine na praški univerzi. Pustil je Bolgarijo in šel v Prago. A tudi tu ni našel obljubljene dežele za učenjake; prišel ie, kakor pravi sam, »iz bolgarskega kaosa v češki«. Vendar je Pa imelo znanstveno slovstvo bogate doneske iz njegovega peresa v tej praški dobi. Od todi je hodil ponovno po Dalmaciji in naših jugoslovanskih krajih sploh — a tudi v Bolgariji je potoval. Dvanajst večjih del in nešteto važnih člankov imamo iz te dobe..
Leta 1893. je prišel na Dunaj kot profesor za slovansko filologijo in starožitnosti. Tu je razvil živahno literarno delovanje. Posebno važna je velika razprava >Staat und Gesellschaft im mittelalterlichen Serhien*, ki jo je priobčil v »Denkschriften der kais. Akademie d. Wissenschaften« 1912 in 1914. Murko sledi vsemu literarnemu razvoju, poroča o podbudah in vzrokih, zaradi katerih so nastali razni spisi, podaja kratko vsebino in oceno, označuje njihov pomen, uspeh in obliko. Skratka: ta posmrtnica velikemu učenjaku je slovstven umotvor svoje vrste, pisan mirno in kritično a tudi tako interesantno, da se čita, kakor kak leposlovni spis. — Ker ima za Jugoslovane toliko zanimivega gradiva, opremljenega z znanstvenimi in kritičnimi opazkami, je toplo priporočati. da bi se naši rojaki podrobno seznanili ž njim; ako se okleneio Murka, imajo izvrstnega voditelja.	M.
Schlitter, Hans. Versaumte Gelegenheiten. Die oktroierte Verfassung vom
4.	Marz 1849. Ein Beitrag zu ihrer Geschichte. Ziirich, Leipzig, Wien, 1920. (Amalthea - Bticherei, 9. Bd.) 8°. 227 str. Cena Mk 9'50.
Knjiga spoznanja in pripoznanja. Pisatelj, sekc. načelnik, ravnatelj dvornega in državnega arhiva na Dunaju obsoja, oprt na dosedaj nedostopne akte centralizujočo in germanizujočo politiko avstrijskih vlad od 1. 1848. dalje.
Kot vodilno načelo je priznal cesar Franc Jožef 1. enakopravnost vseh narodov v državi; odtodi geslo: Viribus unitis. — To je bilo izrečeno že v mislih- manfesta z dne 2. decembra, 1848. Seve, ta manifest je zagledal beli da:i pod pritiskom revolucije: narodi so zahtevali konstitucijo. Stadion, Bach in Bruck so hoteli, da bodi ta liberalna in enotna. A Metternich je zelo vplival na itak dovolj aristokratsko čutečega Schwarzenberga, češ, da je zabraniti razpad Avstrije samo na podlagi knezove suverenitete; plemiči-posestniki da so najsigurnejša obrana zoper demokratski naval; samo plemiči so poklicani, da pridejo na vodilna mesta. Vendar je zmagala misel Stadionova, Ki so ga imenovali »državnika srednjega stanu«. Zahteval je enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in vsem javnem življenju. A pri posvetovanju so črtali po nasvetu Bruckovem besede »v šoli, uradu in javnem življenju«. l o je bilo za cislitvansko. V ogrskih deželah so pa pustili nekoliko strožja določila v prilog nemadjarskim narodnostim; izrecno je poudarjalo besedilo
»enakopravnost vseli narodnostij in deželnih jezikov v vseh odnošajih javnega in državljanskega življenja«. A to je bilo samo zato, da so ložje zakrinkali dejstvo, da je odpravljena stara ogrska ustava. Kajti vlada je računala tako: narodnosti se bodo brzdale med seboj, za red bo pa jamčilo'vojaštvo. A zgodilo se je narobe. Ogrski Slovani in Romani so se zbali germanizacije — iu to jih je potisnilo v madjarske vrste; celo Nemci so se jim pridružili. S tem da je obetala vlada kmetom zboljšanje njihovega socijainega stališča, ni opravila prav nič; Oger	ne zna biti demokrat, ker mu brani	njegov izraziti	narodni
ponos, da bi	bil	podrejen komu drugemu, kakor kralju.
Dvigali	so	se glasovi zoper ustavo, ki jo je delala vlada;	n. pr.	nadvojvoda Ivan, ki	je	rekel, da ne bi prišel do konca tisti, ki	bi hotel	germanizovati:
kronovine naj bodo samostojne. A vse zastonj. »Die Osterreicher deutscher Zunge waren es, die von ungestillter Herrschsucht gepackt, den entscheidenden EinfluB auf die Verschmelzungspolitik getibt haben« (str. 66). Ministerstvo je zahtevalo vstop celokupne monarhije v nemško zvezo' (Deutscher Bund), da bi ustvarilo iz nenemških kronovin same kolonije velike Nemčije in tako omogočilo njihovo popolno ponemčenje. Windischgraetz je predlagal v neki prejšnji spomenici iz 1. 1849. cesarju zvezo vseh vladarjev, najtesnejši sporazum pa med Avstrijo in Rusijo kot učinkovito sredstvo zoper »strup revolucije«. A kmalu je izjavil, da je zašel po napačnih podmenah na nepravo pot. Usiljeno ustavo so ukinili in na njeno mesto so stopila »Načela za organični ustroj v kronovinah avstrijskega cesarstva«: ministerski absolutizem se je umaknil absolutizmu krone, ki je stala pod vplivom državnega zbora.
Kdo bi tajil, da je imela pri tem cincanju velik vpliv revolucija? Državniki so hoteli izrabiti vsako sredstvo, da obvarujejo državo v bodoče takih udarcev. Napačno pa je bilo, da niso izrabili ugodne prilike, da bi preustrojili Avstrijo v zgodovinskem okviru a v federativnem smislu. Ta rešitev se jim je usiljevala. A trmasto so delali zoper zakone naravnega razvoja in ustvarili centralizem, ki ni upošteval svojstev posameznih narodov. Zakopani so ostali zakladi političnih, gospodarskih in kulturnih sil avstrijskih narodov; tedaj bi bila zlahka nastala »zveza narodov«, v kateri bi bili lahko zastopani tudi Romuni, Bolgari in Srbi. Kako napačno so ravnali, je pokazal podor 1. 1918. Ali si bodo merodajni činitelji kaj zapomnili od tega zgodovinskega nauka? M.
Zapiski.
t Kipar Martin Bizjak. V Ljubljani na Turjaškem trgu št. 2 je umrl 2!. marca 1918 kipar Martin Bizjak. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Križu 24. marca 1918. Pokojnik se je porodil 15. oktobra 1874 na Konjskem v boštanjski župniji na Dolenjskem kot sin četrtzemljaka Franca Bizjaka in Marije roj. Vesel. Podobarstva se je učil pri Štravsu v Cerknem na Goriškem, potem je dela! eno leto pri podobarju Andreju Rovšku v Ljubljani, odkoder je vstopil kot izreden u£enec kiparskega oddelka na obrtno šolo v Ljubljani. Odtod je odšel v Zagreb in sprejel službo pri izdelovavcih umetnega pohištva Bestebnerju in Bothe-Ermannu. Iz Zagreba se je povrnil v Ljubljano in vstopil v službo pri kamno-
soku Feliksu Tomanu, kjer je delal več let. Od Tomana je odšel za eno leto v Ameriko. Po povratku je delal na svojo roko. Nekaj časa je bil pri podobarju Cibrti v Novem mestu. V Ljubljani je zadnja leta stanoval pri mizarju Zupanu v Rožnih ulicah, naposled na Turjaškem trgu št. 2, kjer je tudi umrl. Že 15 let pred svojo smrtjo je kri bruhal in sušica mu je po dolgoletnem boju'pretrgala nit življenja. V mrliški knjigi pa čitaš, da je njegovo smrt provzročila srčna kap.
Rajnik je v svojem življenju mnogo pretrpel. Od mladosti se je boril z uboštvom in bolehnostjo. Ta okolnost je pritisnila pečat njegovemu značaju. Živel je bolj sam zase, do tovarišev je bil redkobeseden, pogostoma trmast in oduren; redkokdaj se mu je lice razvedrilo.
Delal je rad, toda zadnja leta mu je dela primanjkovalo.
Izmed njegovih samostojnih del sta najlepša angela iz kararskega marmorja v uršulinski cerkvi v Škofji Loki, ki krasita veliki oltar. (1904).
Dalje je napravil sv. Antona iz peščenca za župno cerkev na Kopanju: za idrijsko realko je modeliral Vegov spomenik; za župno cerkev v Vodicah dva angela; za župno cerkev sv. Petra v Ljubljani je modeliral In pasira! dva keruba. Za deželni dvorec v Ljubljani je izdelal po modelih neke dunajske tvrdke kipe; za župno cerkev v Starem trgu pri Ložu je dovršil po modelih Ivana Pengova dva angela in po modelih Ivana Zajca kipe iz peščenca za dva stranska oltarja frančiškanske cerkve v Novem mestu. Na ljubljanskem pokopališču Sv. križa lepša njegov relief: Dobri pastir nagrobnik župnika Franca Jarca in kip nagrobnik Parklja.	V. Steska.
Slovenska pravila bratovščine Marijinega Darovanja v Komendi na
Kranjskem iz 1. 1660. Kn. šk. ordinarijat ljubljanski hrani 215 mm široko. 310 mm visoko listino, ki obsega slovenska pravila bratovščine Marijinega darovanja v Komendi iz 1. 1660. Ta pravila so vsled svoje visoke starosti vredna, da se objavijo.
. Listina šteje tri liste ali šest strani. Na hrbtu dekretalno zganjene listine, torej na šesti strani, je latinski naslov, kakor ga spodaj priobčujemo.
Praznik Marijinega darovanja so obhajali po nekaterih krajih katoliške cerkve že v 8. veku. Papež Sikst V. ga je 1. 1585. zaukazal vsemu katoliškemu svetu.1) Obhaja se 21. novembra. Slovesno so ga včasih obhajali zlasti samostanski novinci, ker jih je praznik spominjal notranjega Bogu posvečenega življenja.2)
Tudi bratovščina Marijinega Darovanja je bila precej razširjena. V Avstriji jo je jožefinska doba zatrla; pa tudi drugod je prenehala tako, da je celo Beringer v svoji knjigi o odpustkih3) nič več ne omenja.
L. 1660. je bila slovesno ustanovljena v Komendi, ki je bila kot župnija utelešena malteškemu redu. Ta red je še vedno patron komendske župnije. Tedaj je spisal vikar Jakob Wubitsch na petih papirnih straneh slovenska pravila.
’) Janez Volčič: življenje preblaž. D. Marije in sv. Jožefa, II, 47. — 2) P. Gregor
Reitlechner, Patrocinienbuch. 1901, 269. — 3) Die AbiSsse, ihr Wesen und ihr
Gebrauch.
Ta pravila so jezikoslovno podobna pravilom bratovščine sv. Reš-njega Telesa na Homcu iz 1. 1661., ki jih je 1. 1914. obelodanil župnik Anton Mrkun.4) Ker so skoro istočasna, je mogoče, da jih je ena in ista oseba sestavila, kar je gotovo zanimiv pojav iz dobe literarne suše slovenske iz sredine 17. veka.
Naslov:
Indalgentiac / plenariae ' Ex Brevi Pontificio / transsump / tae Tam bcne pro \ ivis, quam / pro defunctis confratribus et / consororibus coufraternitatis Suh / Denomi-natione et Ti tulo / Praesentationis / B. M. Virg. / Praesentatae 15. Anglisti, et eitisdem mensis 29. Ao etc 1660 publicatae.
Pravila:
Se ofnani Vashi Lubemi inu Andoliti, de to, kar je letukaj sazbelu pred nekaterim leitam, h’ zhafty Oospudi Bogn, inu Niegoni isnolieni Materi Lubi Rothi Diuizi MARIAE : skuti te Andohtliui Brate, inu Seftre, kateri so bili sapifsaui de je leto naprei perlhlo, pred Vililhi Duhonno Gosposko, inu sategi uolio, so nieli Papesboua Suetost Gospud, Gospud Alexandcr ta sedmi tega Jemena (rkoker ta prani Namestnik Bolliy:) ta preshlatni Duhouny Sliaz teh snetih odpuftkou (: nam vsem vbogim Gresh-nikam koker tudi Greshnizam:) gori odperii, de bodeio Jemeli vfsi Bratie, inu Seftre sapifani v leto Nouo zhaftito Bratoufhno pod Jemenam inu Titlnam Offrouania bube Diuize Mrae lete sdei vom doli Berozhe Snete odpuftkie. lmo. Narpoprei, na ta dan, kadar fe eden sapifhe v leto Bratouihno, (kateri bode vene sufebne Noue Bukuy is Jemenam inu'Primkam flifsik samerkan:) inu se bode prou griuol zlies suoie slu-riene grehe, ina spovedal, raucn tudi bo preyel to zartano Sveto Reshnie Tellu, bode popolnima odpuftik sa dobil od vfeh suoyh grehou.
2. V glihi vifhi na ta dan, kyer ftega suita podeio, kadar se bo Dufha od Tellefsa lozhila, inu kadar debi dergazhy namogli se spouedati, inu obhayat, tudi od slabusti vftih na mogli is rezlie to presuetu, inu sladku Jeme JESVS, dega le v Ser/1 sandohtio tpounio, toku palle popolnima od vfeh suoyh grehou odpuftik dafefheyo.
3. Raunotoku od perue vezhernize, tega prafnika offruania te isuolenie Matere Bofhie, lube Rofhe Diuize Mrač: do tih druiih vezherniz, kadar se boio med tem zaitam (:se saftopi:) spovedali, inu obfhly, inu de pred shemarnim 01taryam (: kar . enega sleliertniga andobt sabo pernefse:) molyo sa prani Myr teh Krailou, inu dobro glihingo teh Fiirftou, koker tudi sa potreynie teh kezariou, inu sa pouihlhanie Ker-shanskie Cerkvy: toku bodo popolnima odpustik od vfeh suoyh grehou sadobeli.
4. Vezli tudi na svezhnizo, rauno toku na shemami da i v poltu, koker tudi naveliky Shemarny dan, inu ob teh Prašnikih s. Petra, kateri se med zaitam o.t peruih vezherniz do drugih spoue, inu obhaya, rauen tega molli (koker sen fgor fhe ineldou:) ta bode vglihi vifhi sedem letli odpulkov sadobil inu tolikain ijtiadrageu, toye 240 dni od vseh suoyh naglaunih grehou leduguuan.
5. She vezh ob teh prafnikih, inu shodeh, kyer so per lete Bofhye veshi svc-tiga Petra5), kadar kuti eden ob tystih zaitih, bo obieskol to prizho Stoyezo Bofhyo vefho, inu bode molou pred tem s veliko Frayatyo ob Seleniem Shemarnim oltaryam (:Vte maninge kokor fte she saftopilli:) ta doseshe fedcm leit odpuflka, inu sedem postou semo odpusti.
6. Kadar klili pak V zeliem leit, en Brat oli Seftra iste zhaftite s. Bratoulhne bode per Malhi, Pridigi, vezhernizi,’ Lytaniah, preceisy, per pogrebshini eniga merlizha
4) Carniola, 1914, 96—98. — 5) T. j. župna cerkev v Komendi.
oli kadar bode kay V Bogo Jeme dal: inu te lakotne nasitil, sheine Napoyi; Nage oblekol: Jelnikie relhol: Bolnikie damu objeskal, Popotnikie gori vsel, inu te Vboge rad Jerpergutiol: inu merlizhe pofhtenu pokopal: toku bode is leteh sa eno slehertinu iskafsanu dobru dellu 60. dni susebnu odpuftka dosegol.
7. Raunu toku vi Bratie, inu Sestre, kadar kuli bote Greshnikie posuorili: Naumetoune poduzhili: tem kyer zuiblaio proj pofuetuali: sa svoiga Blishniga isve-lizhanie prosili: Te resbaliene potrofhtali: Kriuizo uolnu terpeli: Inu tem ker Vas reshalijo, radi odpustili: Imate palle 60. dni odpuslka.
8. Rauno toku kadar bote Myr med sourafhnikih sturili, ali pak pomagali kre-gouze sprauiti: toko shepalle 60. dni odpustkou premete.
9. She vezh per eni vsa kuteri Precefsye, kyer bo SS. Reshnie Tellu Vprizho (:bodi nakuterim mefty ozhie:) ali pak kadar fe gre en Bol n k obhayat, de sashlilhi zahen tega suonza, de dergazlii ni, de bi toyfto sadcrshan bil, sprimiti, dele en ozlia nasb inu Ave Mrae sa tistigi bolnika moli. V glibi Vifbi 60 dni odpuftka preme
10. Item kadar 5. Ozlia nafhou 5 Aue Mray: sa dufhize teh mertuih Bratou inu Sester eden moli: kulikrat to sturi, tulikokrat 60 dni odpustka sadobo.
11. Kadar kuli- en Brat, oli Sestra enega od greha oduerne, inu na praui pot tega isuelizhania perpelie. Toku yma 60. dni odpuftka.
12. Inu vselei kadar kuli enega moliti, inu kateri nafna teh 10. Sapuuidih oli Vise to kar je h svelizhanio potreba na viizhy, taifti 60. dni odpustka dasefhe. Inu karkuli en Brat oli Sestra na tem suetu dobriga bosturil,.ta bode 60. dni vselej, nu nimer od tegori poftauliene Pokure odpuftka pieyel, rauno toku tudi od tega kar mu ie Buh namenil, sa Niegovih grehou volio na tem suetu, olipak vizah terpeti, se mo vse odpusti, na Bofhyem mesty.
Inu leta Frayat, inu leti sdei Jemenuuany s: odpuftky, Jmaio tukai na vezhne zhale oftati, tem kyer so sdei sapifani, inu tem kyer v prihodnih zhafsih noter ftopyo.
She vfelei vezh rauen tega se Vashi Lubezni inu Andohti na fnanie da, deie tudi posebei dan od Nyeh Papeshoue suetusti vsazhetki vrednu Jemenuuaniga Gospuda, Gospuda AIexandra tega fedmiga odpuftik, nikar le sate shiue, temuzh tudi sa te mertue Brate inu Sestre te zhaflite Noue S. Bratoulhne pod Jemenam, oli Titlnam Offruauania te isvoliene Matere Bofhie Lube Roshe Diuize Mrae, kadar kuli se bodo Mafhe (: srauen drusih andohtliuih zerkounih oprauil, inu Ceremony.) oprauliale. Koker na vfeh vernih Dufhu dan, inu ofsem želih dni sendrugim: vglihi vishi tudi ob vseh Pondelcih zeiliga leita: skusi katerega kulili prauiga Mashnika bode sa eno Dufhizo eniga Brata, oli Sestre per tem is veliko Frayatio obdanim Altaryam te zhaftite S: Bratoulhne offruania, lubi Diuize Mrae: se s. Mafha brala, toku Debi glih rauno tayfti Dulhizi 100.000 leit billu namenienu vizah terpeti, toku bo fdaizi, inu prezai ispeliana inu vonkaj vfsigmana is tega velziga Martra, inu terplenia teh viz, ter perpeliana h vezhnimo shiulieno Nebeshkiga kralieftua. Kamar Nam pomagai Buh Ozha, Syn, inu S: Duh: Skufi profhnio, inu veliku salhlulhenie lube Roshe Diuizi Mrae priti. Amen.
Anno a partu Virginis Deiparae 1660. die vero Mensis Augusti 15. acceptae, et praesentatae sunt Jndulgentiae, et incorporatio Confraternitatis B: M: V: pro altari erecto sub titulo Praesentationis in honorem dictae solemnitatis, in Ecclesia Pa-rochiali Comniendae ad Sturn Petrum sub SSmo D : Dno Alexandro Papa 7mo et Augmo Imperatore Leopoldo, exiftente Ordinario Excellmo Dno: Dno: Comite Wilhelmo Leo-poldo a Reyenstain, et Tat enbach, magno priore, ac Comendatore loci etc. etc. Quam incorporationem, uni cum Indulgentiis ex superiorum facultate ego infra scriptus om-nium primo in dedicatione templi dieti loci (:quum anniuatim celebratur:) proxima dominica post festum S. Bartholomaei Ao etc 1660 publicavi.
In cuius fidem manu propria subscripsi, et sigillo afsueto muniui. Adum in Coinenda ad Stum Petrum 29. Augusti Ao etc 1660.
L. S.	Jacobus	Wubitsch
Vicarius curatus dieti loči m. pr.
m
Novic je bila bratovščina potrjena od papeža Klemena XII. 16. novembra 1730. Na pergamentni listini") (44 X 34 cm) je pripisal gorenjski arhidijakon in mengeški žuiiik Janez Andrej pl. Flachenfeldt opombo:
Gorenjski arhidijakonski urad dovoljuje, da se smo zgoraj omenjena bratovščina Darovanja M. B. Marije, že prej ustanovljena, dalje objavljati; obenem določujemo, da bodi praznik Darovanja glavni praznik bratovščine, za štiri kvatrne čase pa drugotni prazniki Svečnica, Marijino Oznanjenje, Vnebovzetje in Brezmadežno spočetje omenjene velike Matere. To potrjujemo v Mengšu v gorenjskem arhidijakon-skem uradu dne 15. januarja 1731.
Listina se glasi:
Cleraens. PP. XII.
AD PERPETVAM RRI MEMORIAM. Cum slcut accepimus, in Ecclesla Parochiali Sancti Petri Comtnendae eiusdem Sancti Petri nunch Aquylaiensis Diuecesis a parte Imperii una pia et devota utriusque Seixus christifidelium Confraternitas Sub titulo Praesentationis Beatae Mariae Virginis Immaculatae (non tamen pro hominibus unius Specialis artis) canonice erecta seu erigenda existat, cuius Confratres et Consorores quampiurima p.etatis et charitatis opera exorcere consueverunt seu iubentur, Nos ut Confraternitas huiusmodi maiora in' dies suscipiat inerementa, de omnipotentis Dei misericordia ac Beatorum Petri et Pauli Apostolorum eius auetoritate confisi, omnibus utriusque Sexus cliristifidelibus, qui dietam Confraternitatem in poštenim ingredientur die piimo eorum ingressus Si vere poenitentes et confessi SSmum Eucharistiae Sacramentum Sumpserint plenariam: Ac tam deseriptis quam pro tempore deseribendis in dieta Confraternitate Confratrlbus et Consororibus in cuiuslibet eorum mortis, articulo si vere quoque poenitentes et confessi ac Sacra Com-munione refecti vel quatenus id facere nequiverint Saltem contriti nomen Jesu ore si potuerint Sin minus corde devote Inuocaverint etiam plenariam: nec non eisdem nune et pro tempore existentibus dictae Confratemitatis Con fratribus et Consororibus vere etiam poenitentibus et confessis ac Sacra Com-nuinione refectis, qui praefatae Confratemitatis Ecclesiam Seu Capellam vel oratorium Die testo principal! dictae Confratemitatis per eosdem Confratres scmel tantum eligendo et ab ordinario approbando a primis vesperis usque ad pccasum Soliš Diei Iiuiusmodi singulis annis devote visitaverint et ibi pro christianorum Principum concordia haeresum extirpatione ac Sanctae Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deum preces effuderint, plenariam similiter om-nium . peccatorum Suorum Indulgentiam et remissionem misericorditer in Domino concedimus. insuper dictis Confratribus et Consororibus vere pariter poenitentibus et confessis ac Sacra Communione refectis Ecclesiam seu Cap-
6) Kn. šk. ordin. arhiv ljubljanski.
pellam vel oratorium huiusmodi in quatuor alils anni feriatls vel non feriatis seu Dominieis diebus per memoratos Confratres semel tantum etiam eligendis et ab eodem ordinario approbandis ut supra visitantibus et ibidem orantibus, Aiio die praedictorum id egerint septem annos et totidem quadragenas: quoties vero missis et aliis divinis officiis in Ecclesia seu Cappella vel 'oratorio huius-modi pro tempore c?Iebrandis et recitandis se« congregationibus publicis vel privatis eiusdem Confrate>rnitatis ubivis faciendis interfuerint aut pauperes hospitio susceperint vel pacem inter Inimicos composuerint seu componi fecerint vol procuraverint nec non etiam qui corpora defunctorum tam Confratrum et Consororum huiusmodi quam aliorum ad sepulturam associaverint aut quascum-que processiones de licentia ordinarii faciendas SSmumque Eucharistiae Sacra-meiitum tam in processionibus quam cum ad Infirinos aut alias ubicumque et iiU-.inodociimque pro tempore deferetur, comitati fuerint vel si impediti Cam-pariae ad id signo dato semel orationem Dominicam et salutationem Angelicam dixcrint aut etiam quinquies orationem et salutationem easdem pro animabus defunctorum Confratrum et Consororum huiusmodi recrtaverint aut Devium a!iquem ad viam Salutis redurerint, et ignorantes praecepta Dei et ea quae ad salutem sunt, docuerint aut quodcumque aliud pietatis -vel charitatis opus exercuerint toties pro quolibet praedictorum operum exercitio s&xaginta dies de iniunctis eis seu alias quomodolibet debitis poenitentiis in forma Ecclesiae consueta relaxamus: Praesentibus perpetuis futuris temporibus volituris: Vo-lumus autem, ut si alias dictis Confratribus et Consororibus praemissa peragen-tibus aliqua alia Indulgentia perpetuo vel ad tempus ncndum elapsum duratura concessa fuerit, illa revocata sit, prout per praesentes auctoritate ApTica reuo-camus, r.tque si dieta Confraternitas alicui Archiconfraternitati aggregata iarn sit vel in posterum aggregetur, aut quavis alia ratione uniatur vel etiam quo-modolibet instituatur priores et quaevis aliae literae Apostolicae illis nullcatenus suffragentur sed ex tune eo ipso nullae sint. Datum Romae apud Sctam Mariam Maiorem sub Annulo Piscatoris Die XVI Novembrls MDCCXXX Pon-tificatus Nostri Anno Primo.
Cardinalis Oliverius m. p.
Arhidijakonov pristavek:
Supradicta pia Confraternitas B. V. Mariae Praesentatae, iam pridem ereota laudabilis Confraternitas, ut ulterius publicari valeat, facul-tas ex officio Arhidli Superioris Carnioliae impertitur, festum Praesentatae pro principali festo, festum purificationis vero, sicut et Annun-ciationis, Assumptionis et Conceptionis Supradictae Magnae Matris pro aliis anni qu.ituor temporibus determinando et specificando. In quorun^ fidem actum Monspurgi ex offo ArchicTTi Superioris Carnioliae die 15a Jan. 1731. Joaes Andreas a Flachenfeldt. Archiparochus loci et Carnioliae Superioris Archidiaconus m. p.
L. S.	Viktor	Steska.
Društveni vestnik.
Občni zbor »Muzejskega društva za Slovenijo« se je vršil dne 29. aprila 1919 v prostorih deželnega muzeja. Ker ni bil ob 16. uri sklepčen, je otvoril predsednik muzejski ravnatelj prof. dr. Jos. Mantuani v smislu § 14 društvenih pravil po preteku pol ure nov občni zbor.
Predsednik je pozdravil udeležence in poročal, da stopi odbor Muzejskega društva pred društvenike in javnost, da jim poroča o svojih stremljenjih in uspehih, o težavah in ukrepih, o društvenem premoženju, o načrtih in smereh.
Težo dobe, v kateri smo preživeli leto 1918., je občutilo tudi naše društvo, n	je	vztrajalo na kulturnem braniku častno, neupognjeno.
(llavno je pač gmotno stanje društva; isto se ne more imenovati	ugodno,
vsled izostalih podpor in velikega podraženja tiskarskih stroškov. Ozrli smo se	po novih virih. Edino, kar so	nam je	posrečilo, je bila	naročba inseratov
od	strani naših denarnih zavodov:	Mestne	hranilnice ljubljanske, Kmetske poso-
jilnice za ljubljansko okolico, Ljudske posojilnice; tem sta se pridružili pozneje še Jadranska in Ilirska banka v Ljubljani.
Odločujoča zadeva je sedaj nova orijentacija. Za razmerami, ki	jih	ustvarja
naša	doba, ne smemo zaostati, a tudi prenagliti se ne smemo kot	resni ljudje
in znanstveno društvo, ki ne smemo podleči efemernim, če tudi še tako sugestivnim geslom.
Kot »Kranjci« nimamo več obstanka,	ker »Kranjske« ni	več. S tega vidika
bo	uravnati nadaljno postopanje.	Treba bo pa dela, da	dvignemo sebe in
domovino na tako stopinjo kulture, da sc bomo mogli kosati z drugimi narodi. O tem bo uglednemu občnemu zberu danes sklepati. Ti sklepi naj bodo taki, da se nam jih ne bo kesati nikdar, ampak da bomo mogli smatrati ta dan kot dan preporoda našega društva, nam v prid, domovini na korist in ugled.
Leto 1918. zaključuje, s 359 člani; smrt nam jih je pobrala 10, ti so: gimn. prof. Ltid. L e d e r h a s, monsig. dr. Evg. Lampe, duh. svetnik župnik Janez M e r v e c, revid. juž. žel. in preglednik računov našega društva Fr. Podkraj-š e k, župnik Ivan Prijatelj, prof. Fr. R e b o 1, prof. Kajetan Stranetzky, P. Stan. Škrab ec, min. svetnik in dopisujoči član M. VVretschko in dež. sod. svet. Karol Z o t m a n. Blag in časten jim spomin v društvu!
Izstopilo je 10 članov, v našem društvu redka prikazen, ki jo je pripisovati nedvomno razmeram. Med letom je pristopilo 34 novih članov, ki so i?jcdnačili s presežkom delovanje neusmiljene smrti in vojnih razmer.
Predsednik se zahvaljuje domači publicistiki in vsem činiteljem, ki so pripomogli do obstanka in razvitka društva.
Tajnik dež. sod. svetnik B u 1 o v e c prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in poroča, da je imel odbor v preteklem letu 4 odborove seje, sprejel 86 in odposlal 75 dopisov. Zanimiva je razdelitev članov po posameznih stanovih sledeče: duhovniki 80, vseuč. in srednješolski prof. 69, sodni in upravni uradniki 48: posestniki 15, odvetniški stan 15; srednje šole 11; okrajne učit. knjižnice 10; trgovci 10; bančni in zaseb. uradniki 9; razne knjižnice 9; samostani in redovi 9; učitelji 9; zasebniki 8; žene 8; inženirji 7; ljudske šole 7; notarji 7; tiskarji in knjigarji 6; zdravniki 6; častniki 6; lekarnarji 3; tovarnarji 3; vseuč.
dijaki 3; gozdarja 2; narodni društvi 2; živinozdravnika 2; mešč. šola 1; obrtnik 1; skupaj 359. Naročniki po knjigarnah 3, skupaj torej 362.
Iz tega pregleda je razvidno, da vzdržujeta naše društvo pred vsem duhovniški in uradniški stan, ki sta mu duševna, ne pa gmotna podpora, izvzeniši njihovo članarino. Pogrešamo pred vsem trgovski in obrtni stan, ki bi nudila za razvoj slovenskemu znanstvu tudi gmotna sredstva. Res, naše glasilo je znanstveno, toda urejevano	je vedno	tako, da so	uvrščeni med	specijelno strokovne
tudi splošno zanimivi	članki in	zapiski, ki	so vsakemu	razumniku	dostopni.
Naše glasilo nudi zgodovinsko in prirodopisno vsebino. Ako se dvigne število stalnih udov, bo moglo	razviti društvo večjo	delavnost.
Ker je blagajnik prof.	dr. Gvidon	Sajovic vsled bolezni	zadržan,
poda njegovo poročilo tajnik.
Gmotno stanje društva ni ugodno, vendar tudi ne obupljivo. V poslovnem letu je bilo skupno 9969 K prometa, ki se razdeli na dohodke 5370 K 48 v in na izdatke 4598 K 52 v. Mnogo neprilik povzroča neredno plačevanje članarine, pri vladajoči draginji pa tudi še nepotrebnih stroškov; za to naj bi člani po možnosti plačevali članarino vsako leto v prvem četrtletju ali vsaj v prvi polovici leta, da se zaključi vsak letnik glasila s solarnim letom.
I. Računski sklep za leto 1918 po stanju z dne 31. decembra 1918.
	A. D o h o d k i.				B. Izdatki.	
1.	Prenos iz leta 1917. .	K	301-50	1.	Tiskarski stroški . . K 3348-—	
2.	Udnina 		»	1452-—	2.	Podobe 	 »	281-50
3.	Deželna podpora . . .	»	2000'—	3.	Uredil, in pisat, nagra-	
3. Podpore v inserat. in					de 1918 '	»	620-80
	svrhe in druge . . .	»	1471'—	4.	Eksp.edicija . . . . »	92 —
5.	Prodaja društv. publik:			5.	Sluga 	»	105-—
	a) stari letn. in poseb-			6.	Mali izdatki tajnikovi . »	2809
	ni odtisi: . 105-67			7.	Izredni izdatki . . . . »	123-13
	b) Naše ujede 31-10	»	136-77			
6.	Obresti Mestne in pošt.					
	hranilnice ....	»	9-21			
	Skupaj:	K 5370-48			Skupaj: K 4598-52	
Ker je izostalo več podpornih prispevkov (1800 K) nismo dosegli v proračun vstavljenega zneska.
Dohodki. Razveseljivo so se pomnožila darila, tako so vzlasti darovali po 100 K gospa Lia pl. Gorupov a, veletrgovec A. Jakil in župnik Iv. Š a š e 1 j v Adlešičih, katerim bodi izrečena najtoplejša zahvala.
Izdatki niso dosegli proračunovega zneska; to je sicer navidezno razveseljivo dejstvo; imamo zaostanke, ki bodo obremenili proračun za leto 1919 sledeče: plačilo tiskarni 250 K, za 3. in 4. zvezek društvenega glasila ca 2200 K, dolžni znesek fondu »Flora Cartiiolica« ca 450 K, skupaj torej 2900 K.
Dohod ..........................K	5370-48
Razhod ........................ »	4598-52
ostane .........................K	771-96.
Dne 31. decembra 1918 je znašal prebitek v društveni blagajni 771 K 96 v.
II.	Društveno premoženje dne 31. decembra 1918.
Aktiva
Blagajniški preostanek naložen:
1.	v mestni hranilnici ljubljanski	....K	133-31
2	v	poštni	hranilnici .	.	»	623-63
3.	v	ročni	blagajni ...»	15-02
skupaj	.	K	771-96
Pasiva.
1. tisk.	stroški	iz 1. 1918 .	K	786-40
2. dolg	fondu	»Flora Car-
niolica« . . . . » 435-—
3. fond za Valvazorjevo
spom. ploščo ...»	43-—
skupaj .	K	1264-40
Koncem leta 1918. izkazuje društvo 492 K 44 vin. primanjkljaja (1, 1917. 2600 K 36 vin.); upoštevati pa je, da še nismo izdali 3. in 4. zvezka Carniole za 1. 1918.
III.	Sklad za znanstvena izdanja.
Sklad za izdajo dela »Flora carniolica« znaša 2038 K 52 vin. in je plodo-nosno naložen v Mestni hranilnici ljubljanski.
IV. Proračun za leto 1919.
	Dohodki				Izdatki.		
a)	Blagajniški preostanek			a) Carniola 1918 (3/4) tisk K			2500 —
	iz 1. 1918		K	771-96	b)	Stari dolg v tiskarni .	»	912-37
b)	Udnina 		»	2500-—	c)	Dolg fondu »Flora car-		
c)	Izkupiček za »Naše				niolica« .'....	»	435 —
	ujede« 		»	1 O O 0-1	d)	Upravni in izr. izdatki .	»	200-—
d)	za posam. publikacije .	»	150*—	e)	Glasnik 1919 (‘A, */*)		
e) Deželna in drž. podpora		»	2500*—		tisk, honorar . . .	»	5200-—
f)	Inseratne podpore . .	»	1500-—	f) Klišeji 			»	300-—
				g)	Fond za Valvazorjevo		
					ploščo . . . . .	»	43-—
skupaj K 7621-96
Izdatki	. .
Dohodki	. .
Primanjkljaj
skupaj K 9590-37
K 9590-37
» 7621-96
. K 1968-41
Glasilo naj izide le na 16 tiskanih polah, to je, ako se oziramo na predlagano preosnovo, zgodovinski in prirodopisni del po 8 pol v dvojnatih zvezkih a 4 pole. Na ta način se zmanjšajo tiskarski, upravni in ekspeditni stroški. Seveda morajo iziti zategadelj vzporedni zvezki obeh delov obenem.
Nato se prečita izjava preglednika, gosp. župnika Iv. V r h o v-nika, ki je dne 15. marca 1919 skontriral društveno blagajno in knjige, primerjal jih z računi in prilogami ter našel vse v najpopolnejšem redu, zato predlaga, da se društvenemu odboru in vestnemu blagajniku izreče zahvala in da absolutorij.
Za uredništvo društvenega glasila poroča predsednik prof. dr. Mantuani, da izide 3. in 4. zvezek meseca junija; gradiva je dovolj, a zadržki so v tiskarni.
Predsednik poroča dalje, da so razmere zahtevale, novo orijentacijo društva, radi česar je moral odbor v svoji seji razmišljati, kako naj se pravila društva izpremene in določi ime društvu in glasilu.
Tajnik prečita osnutek novih društvenih pravil §§ 1 do 20 ter se prične debata k posameznim točkam.
K predlaganemu imenu društva »Muzejsko društvo za Slovenijo« meni gosp. vseuč. docent prof. dr. Fran Ilešič, da je izraz nekoliko preoster, in bi se nam znal očitati separatizem z ozirom na Hrvate in Srbe; manj politično bi bilo morda označenje »za Slovensko ozemlje«.
Predsednik ravnatelj prof. dr. Jos. M a n t u a n i omenja, da je odbor te misli že upošteval in predlagal označenje »za Slovenijo« radi tega, ker znači ta izraz geografično lego in obseg slovenskih pokrajin za sedanje, razmere in je ta izraz najkrajši; imeli bi v teh pokrajnah — Kranjsko, Koroško in Štajersko — le skupno glasilo, že obstoječi muzeji pri tem niso tangirani. Glasilo postane tako enotno in dobi torej tudi Imč »Glasnik muzejskega društva za Slovenijo«. Pri glasovanju je bil predlog gosp. vlad. svetnika Šubica, da se pritrdi predlogu odbora glede imena društva in glasila, sprejet z večino glasov, v ostalem so se vsa pravila, kakor jih je odbor predložil, enoglasno sprejeta iu odobrila.
V	debati glede urejevanja društvenega glasila, katere so se udeležili gg. monsig. S t e s k a, prof. Melik, dr. Ž m a v e c, dr. Debevec, vladni svet. prof. Seidl, dež. sod. svetnik B u 1 o v e c in ravnatelj prof. dr. M a n t u a n i, se je soglasno sprejelo načelo, da naj bodoči »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo« obsega dva ločena dela: Zgodovinski del in Matematično prirodo-pisni del; glasilo je odločno slovensko, priobčujejo se seveda članki v slovanskih jezikih; uredništvo principijelno ne odklanja spisa v drugih jezikih, priobčevanje pa se prepusti uredništvu, ev. odločitvi prihodnjega občnega zbora, upoštevaje razmere, da se po možnosti članom ev. pridoda resume v francoščini, ki ima isto mesto, kot slovanski jeziki; za sedaj se pa članki v nemščini principijelno ne priobčujejo.
Pri slučajnostih se sprejme najprej z odobravanjem predlog vlad. svetnika Seidla za varstvo prirode. (Glej izvajanje prirodopisni del društvenega glasila zvezek 1/2 1919.)
Na predlog notarja Hafnerja, ki je prejšnji predlog toplo podpiral s posameznimi vzgledi, da se ustanovi poseben odsek 10 gospodov, ki bi po svoji strokovni izobrazbi in izkušenosti v tej ali oni stroki radovoljno sodelovali, ozir. prevzeli tozadevne agende, so se z vzklikom izvolili v ta odsek gg. vlad. svetnik prof. v p. Ferdinand Seidl, šolski svetnik v p. Alfonz Pavlin, ravnatelj dr. Stanislav Bevk, višji šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec, prof. dr. Gvidon Sajovic, višji fin. svetnik dr. Janko Ponebšek, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, velepos. Josip Marija Gorup pl. Slavinjski, notar Mate H a f-n e r in višji zemljemerec Adolf pl. Gspan.
Po nasvetu ravnatelja prof. dr. M a n t u a n i j a se bode ustancvitev tega odseka osebno naznanila deželni vladi od društva s prošnjo, da naše društvo obvesti, kako stališče bode zavzela napram temu odseku In njega delovanju.
Nato se sprejmeta soglasno pismena predloga blagajnika prot. dr. S a-j o v i c a, da a) se dovoli za slučaj potrebe začasno posojilo' iz fonda »Flora carniolica« društveni blagajni do temeljnega zneska 250 K. Eventuelno posojilo bi se kot dolg obrestovalo in plačalo v treh letih, fondu bi pripadle na ta način večje obresti, društvu pa ne bi bilo treba za tiskarske stroške ostati na dolgu iu ev. zamudne obresti plačati, ako ne bi preje došla deželna in državna podpora; b) se določi članarina na 10	K, ustanovnina na 300 K, naročnina za	glasilo
po knjigarnah na 18 K, posamezni	zvezki vsakega dela	na a 2	K 50 vin.,	dvojni
5	K, za »Naše ujede« v knjigarni	Schwentner na 7 K,	kolikor	je še zaloge pri
društvu (za člane, šole, lovce) na	4 K; izda se letos	II. dela	1. snopič,	da nc
bo ležal mrtev kapital v že tiskanih polah.
Na predlog vlad. svetnika ravnatelja Šubica se določi nagrada društvenemu slugi letno 150 K.
Na pismeni predlog odvetnika dr. S a b o t h y j a, naj društveno glasilo izide čim preje in potem pa redno izhaja, pojasni predsednik ravnatelj dr. Man-tuani, da se bode to po možnosti redno in vestno izvrševalo, ker so le Izredne vojne razmere povzročile zakasnitev.
Na predlog ravnatelja vit. Grassellija se prepusti določitev honorarja in uredniških nagrad, ki je umestno z ozirom na podraženje materijala, odboru.
Predsednik naznani, da je vsled preobilega dela v svojem poklicu želel izstopiti iz odbora prof. Josip Breznik in da je voliti mesto umrlega revizorja Podkrajšek a preglednik; na njegov predlog se po vzklicu izvolita odbornikom prof. dr. Janko Š 1 e b i n g e r in preglednikom rač. ravnatelj Henrik Lindtner v Ljubljani.
Na priporočilno opozoritev muz. kustosa dr. Mal a, da se zavzame društvo za ohranitev spomenikov, zlasti onih, ki so za narodnost pred vojno važni, pojasni predsednik ravnatelj dr. M a n t u a n i, da je v društvenih pravilih § 2 lit. č) itak ta namen društva izrecno določen, da je tozadevni predlog tudi že deželni vladi SHS predložen, a da do sedaj še ni izšla nikaka konkretna ukrenitev.
Ker se ne stavi nobeno vprašanje ali predlog, povdarja sklepoma tajnik dež. sod. svetnik B u 1 o v e c v svojem imenu in po naročilu društvenega blagajnika, da oskrbuje društveni predsednik ravnatelj dr. Mantuani s posebno vnemo in vestnostjo redno in vedno tudi več ali manj posle tajnika in blagajnika, da pospešuje s tem točno rešitev opravil in da se je zlasti mnogo uspešno trudil osebno za dosego začetkoma navedenih društvu došlih podpor; radi tega predlaga, da mu občni zbor Izreče za to njegovo požrtvovalno delovanje v korist društva posebno priznanje in zahvalo.
Udeleženci so se pohvalno pridružili temu predlogu.
Anton Bulovec,
tč. tajnik.
Za varstvo prirode. Prof. Ferd. Seidl je stavil na občnem zboru »Muzejskega društva za Slovenijo« dne 28. aprila 1919 naslednji predlog za varstvo prirode:
Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko prosi slavno poverjeništvo kraljevine SHS za nauk in bogočastje, da vzame z vsemi sredstvi v zaščito ohranitev prirodnlh spomenikov in ohranitev potrebnih prirodnin, in da zastopa svoje mnenje ob potrebi tudi v naučnem ministrstvu v Beogradu.
Varstvo prirode je postalo potrebno spričo nesmotrenega pustošenja in uničevanja že pred svetovno vojno. Neprimerno večjemu, naravnost skrajnemu ropanju je bila priroda izpostavljena med vojno. Te slabe razvade in zle posle dice, ki pretijo, da oropajo naše lepe krajine najznačilnejšega živalskega in rastlinskega nakita, je treba s trdno voljo in z vsemi sredstvi zajeziti in usta-viti. Naše gore., naši gozdovi, naše poljane naj ohranijo kolikor mogoče svoje prirodno lice in naj ne zamro v neme pokrajine! V to svrho predlagam za izvršitev gorenjega predloga to - le:
1. Lov četveronogate in pernate divjačine ter ribji lov naj se zavarujeta	. s strogimi postavami in odredbami; v posvetovanje o tem naj se povabijo vešči
lovci. Potrebna je ta ukrenitev iz prirodnovarstvenega, važna iz gospodarskega stališča.
2. Zakon o varstvu ptic naj se dosledno izvaja in njega izvršitev nadzira; dcslej smo ga imeli samo na papirju. V drugih državah (na Angleškem, v Švici, iui Francoskem i. dr.) so ga strogo izvrševali.
3. jPostavi naj se zakon za varstvo rastlin, kakor ga imajo že v drugih državah (n. pr. v Švici). Mnogokateri izletniki brezobzirno trgajo po cvetličnih livadah; pa še predno dospejo domov, pomečejo kar svežnje zvenelih cvetlic proč. Na ljubljanskem trgu lahko opazujemo kar jerbase cvetlic, izruvanih dostikrat s koreninami (med njimi redko Daphne blagayana, Daphne cneorum i. dr.), na gorenjskih postajah ponujajo kar šopke očnic (»planink« Leontopodium alpi-iium), ki so mnogokrat izruvane cele iz zemlje. Po naših Alpah nabirajo kar polne koše zdravilnih rastlin s korenikami in koreninami; tako so v Kamniških Alpah zatrli nekatere vrste lepih sviščev (Gentiana) že skoraj popolnoma; isto-tako alpsko možino (Eryngium alpinum). Ako bo šlo to skrunjenje prirode dalje, bodo naše krajine kmalu gole in neme.
4. Pri osuševalnih delih na Ljubljanskem barju naj se skuša ohraniti kolikor mogoče vsaj edna značilna parcela v njenem prirodnem bistvu.
Podpisani svetuje, da se povabijo k posvetovanju o tej ukrenitbi zlasti gg. šolski svetnik Alfonz Pavlin, ravnatelj dr. B e v k, višji šolski nadzornik dr. L. Poljanec in prof. dr. Gv. Sajovic, in stavi občnemu zboru ta svoj predlog da ga sprejme in izroči po deputaciji na pristojno oblast.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Novi	udje od 1. julija 1919 do 1.	maja	1920.:	Mat. Ahačič,	župnik,
Leše na Gor. — Marica Deržaj, učiteljica, Ljubljana. — Dr. Simon Dolar, prof., Kranj. — Ant. Dragan, strok, učitelj, Ljubljana. — Avg. Guzelj, viš. gozdni komisar. Novo mesto. — Dr. Ludm. Hauptman, univerz, prof.,
Ljubljana. — Ivan Hutter, tovarnar, Ljubljana. — Dr. R. K a r b a, lekarnar,
Kamnik. — Franc Kocbek, nadučitelj, Gornji Grad Štaj. — Mirko Kovač, učitelj, Ljubljana. — Dr. Val. Krisper, odvetnik, Ljubljana. — Dr. Jožel Ličan, bogoslov. prof., Gorica. — Lud. Mikolič, učitelj, Ljubljana. — Dr. Fr.	<
Mohorič,	sodni svetnik, Ljubljana. —	Leop.	N a m o r š, strok, učitelj, Ljubljana. —	Vinko Nedeljko, davčni	nadupravitelj,	Ljubljana. —	Rafael
Ogrin, žel. uradnik, Ljubljana. — Ivan Perpar, višji fin. svetnik, Ljubljana
—	Janko Sajovic, trgovec, Kranj. — Fran Sire, trgovec, Kranj. — Marija Tavčar, učiteljica, Ljubljana. — Joško Vrabič, Lepanja njiva p. Mozirje.
-	Friderik Zins, zobozdravnik, Ljubljana. — Alojzij Žebre, višji sodni
svetnik, Ljubljana. — Kr. drž. realka, Maribor. — Kr. realna gimnazija, Ptuj.
Umrli člani do 1. maja 1920: Avgust Waschte, meščanski učitelj v Trstu (+ 19. oktobra 1919), Ivan Plantan, notar v Ljubljani (+ 24. januarja 1920) in baron Oton Marija Apfaltrern, veleposestnik na Križu, bivši dež. odbornik (+ v Monakovem, 10. aprila 1920). — Časten jim bodi spomin v našem društvu.
Članom in sotrudnikom.
V	smislu sklepa občnega zbora dne 29. aprila 1919 se je preosnovalo z društvom (glej poročilo o občnem zboru!) tudi naše glasilo. Namesto »Carniole« bodo prejemali društveniki odslej »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«, to pa v dveh delili (zgodovinski in prirodopisni del). Uredništvo prosi društve-uikc, da ga sprejemajo z isto naklonjenostjo, kakor so sprt.jemali »Carniolo-, sotrudnike pa, da ostanejo »Glasniku« tako zvesti, kakor so bili »Carnioli«.
Doživeli smo dobo trde preizkušnje. K obratnim težavam lanskega leta su je pridružilo pomanjkanje potrebnih snovi, povišanje tiskarskih mezd in vsled tega draginja vseh tiskarskih izdelkov. Muzejsko društvo ne more zmagovati teii visokih zahtev. Člani plačujejo po 10 K članarine, a letnik »Glasnika« bi stal, ako bi mu dali obseg zadnje »Carniole««, 60 K. Društvo je bilo od nekdaj navezano na podporo javnih faktorjev, ker ni pridobitveno, ampak izključno kulturno. In zadeva podpor ni še urejena. Tako sta si v nasprotju: želja dati članom dostojni letnik glasila in pa blagajna.
Odbor je razmotrival o tej dilemi in se odločil konečno, da stori kar zmore in predloži članom zvezčič zgodovinskega dela, v kolikor to dopušča razpoložnina, samo da pokaže društvenikom dobro voljo, ki je pa brez moči nasproti vladajoči draginji.
Uredništvo bi dalo rado več, že zato, ker čaka več pisateljev na prlob-čitev svojih spisov; nekateri so jih zahtevali že nazaj. Za zgodovinski del čakajo spisi avtorjev kakor so dr. Bučar, dr. Kos, dr. Koštial, L. Podlogar, V. Stcska in dr. v. — Uredništvo prirodoslovnega dela ima zelo aktualne članke in študije, katerih avtorji so prof. dr. P. S. Pavlovič Iz Beograda, prof. F. Seidl, •Jr. F. Dolšak, dr. Ponebšek, dr. L. Kuščer iz Zagreba, dr. Sajovic in A. Seliškar. Kakor hitro bomo nabrali zopet toliko denarja, bo izšel prirodopisni del B našega Glasnika.
Rokopise bomo priobčevali odslej — izvzemši slučaje posebne aktualnosti
—	v vrsti, kakor nam bodo dohajali. Člane in sotrudnike pa prosimo potrpljenja, ne' z nami, ampak z razmerami, katerih nismo niti ustvarili, niti zakrivili.
Uredništvi.
KAZALO.
INDEX.
Posvetitev,
Almae Matri Labacensi.
Razprave.
Kos dr. Fran, K zgodovini Gorice v srednjem veku.
Steklasa Ivan, Je-li bil Mokronog kdaj mesto?
Slovstvo.
Traversa dr. Eduard, Die friauli-sche Lehengerichtsbarkeit bis zur Un-terdriickung des Patriarchates von Aquileia durch Venedig (1420). [M.] Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. [M.]
Acta comitialia regni Croatiae, Dalmatiae, Slavoniae. Vol. li.—IV. [Fr. K.]
Monumenta Habsburgica regni Croatiae, Dalmatiae, Slavoniae. Vol. I,—III. [Fr. K.]
Thali6czy-Barabas, A Frangepan csalad okleveltara. Monumenta Hun-gariae historica, Diplomataria, vol. 38. [Fr. Komatar.]
Spomenica Goriških Slovencev. [M.]
Memorandum pržsente par les Slovenes du pays de Gorice au Con-seil national de Ljubljana 1918. [M.] Puc dr. Dinko, La province de Gorice une terre Yougoslave. [M.] Kos dr. Milko, La formation hi-storique des limites linguistiques italo-slovenes. --
L’ Istrie, terre Yougoslave. [M.] Seidl Ferdinand, La ligne de par-tage des eaux au Carse, ligne de demarcation. [M.]
Dedication,	Pag.
—	3
Dissertations.
Contributions a 1’ histoire de Gorice au moyen-age.	4—20
Esl-ce que Mokronog autrefois čtait une vile?	20—24
Gronique des livres.
La cour feodale Frioulienne jusqu’ a la suppression du patriarcat d’ Aquileia par 1’ etat de Venise (en 1420).	24
Revue pour la langue, litterature et histoire des Slovenes.	25—26
26
26	27
—	27
-	Memoire des Slovenes de pays de Gorice.	27
27
27—28
28
28
L’ importance economique - po-
litiqne de Trieste. [M.
Carantanus, Jugoslavija in njene meje. [M.]
Oblak dr. Jos. C., Koroška Slovenija. [M)
La Carinthie, Developpement hi-storique des frontieres germano-slovenes. [M.]
La Carinthie. [M.]
Celovec (Klagenfurth). [M.]
Sphere čconotnique Celovec-Ma-ribor (Klagenfurth-Marburg). [M.] Murko Mathias, Josef Konstantin Jireček (1854—1918). [M,]
Schlitter Hans, Versaumte Gele-genheiten. Die oktroierte Verfassung vom 4. Marz, 1849. [M.]
Zapiski.
Steska V., f Kipar Martin Bizjak. Steska V., Slovenska pravila bratovščine Marijinega Darovanja v Komendi pri Kamniku iz 1. 1660.
Društveni vestnik.
Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo 1919.
Za varstvo prirode.
Novi udje.
Članom in sotrudnikom.
La Yougoslavie et ses frontiferes. La Slovenie de la Carinthie.
- M. Jos. Constantin Jireček (pro-fesseur).
- Des occasions, qu’on a laisse čchapper. La constitution octroyče le 4. mars l’an 1849.
Melanges.
- f Martin Bizjak, statuaire.
- Les regles pour la confrčrie de la prčsentation de la Vterge a Komenda prčs de Kamnik, composčes en langue slovfene 1’ an 1660.
Cronique de la soci6te.
- L’ assemblee generale de 1’ asso-ciation du Musče de Slovenie.
- En faveur de la sauvegarde de la nature.
- Nouveaux socičtaires.
- A nos societaires et collaborateurs.
Pag.
28
28
28
28—29 29 29
29
29—30
30—31
31—32
32—36
37—41
41—42
42—43 43
Slovenski eskomptna banka
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica it. 1
interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje najkulantneje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Sprejema: denarne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. Kupuje In prodaja: efekte, valute, devize.
Eskontira: menice, fakture, terjatve.
Izdaja: akreditive in izvršuje: borzna naročila.
Brzojavni naslov: „Eskomptna“. Interurb. telef. št. 146.
(sl Naivečja slovenska hranilnica I Išl
i	Musila Imililii	Ijilljiuki	§
LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 3
KI	Ima vlog .	............................K 90.000.000	KI
0*-*	la rezervnega Mklada  .................K 2,500.000	[£{
Sprejema vloge vsak delavnik.	j|J
|j Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. M 0	Hranilnica je pupilarno varna.	@
IS Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju ra	in	obligatornemu	odplačevanju	dolga.
(o) obrtnikov Ima ustanovljeno Kreditno društvo.
Iljubljanska	kreditna	banka	-
Ljubljana, Stritarjeva ulica St 2.
Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje,
■	Maribor,	Borovlje in ekspozitura v Ptuju,	®
Delniška glavnica: K 30,000000—, rezerve okroglo v on nnn nnn.____________________
L
V.
K 20,000 000
Sprejema vloge na knjiiica in na lakoti račun in jih obrestuje najugodneje.
Daje posojila na menice, v tekočem računu, proti zastavi vrednostnih papirjev. — Kupuje in prodaja vrednostne papirje, tuji denar 1. t. d. Financira industrijalna podjetja.
Preskrbuje vse denarne zadeve najkulantneje I
s
č-
Kmetsko posojilnico ljubljonske okolice1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih
8>/o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad nad K 1,100.000 Hranilne vloge K 50,000.000.
USTANOVLJENA LETA 1881.
5
JADRANSKA BANKA
flSBr PODRUŽNICA LJUBLJANO
Rezerve: nad K 10,000.000.
$PREJEMA: Vloge na knjižice.
Vloge na tekoči In žiro Usi fiAf. račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega- ' " "
KUPUJE IN PRODAJA? Devize, valute, vrednostne papirje itd.
CENTRALA:
Trst.
PODRUŽNICE:
Beograd Dubrovnik Dunaj Kotor Maribor Metkovlč
Ekspozitura Kranj,
»a
Šibenik
Zader
Zagreb
IZDAJA ■ Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE TRGOVSKE KREDITE pod najugodnejšimi pogoji.
DAJE PREDUJME: na vrednostne pa-pirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
LJUDSKA POSOJILNICA V
v lastnem domu
obrestuje hranflne vloge po čistih
3#/.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1919 nad 44 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotlsoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici).
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
— Muzejskega društva za Slovenijo. = Bulletin de F Association du Musee de Slovenie.
Letnik j Annee
Prirodoslovni
Zvezek « A Cahier
B
del. — Classe des sciences naturelles.
Uredil — Redige par
dr. Gvidon Sajovic.
Izšlo 30. junija 1920.
V	Ljubljani, 1919—1920.
Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.
„GLASNIK“ Izhaja štirikrat na leto. Člani »Muzejskega društva za Slovenijo" plačajo letnih 10 kron in dobivajo »Glasnik" (zgodovinski in prlrodopisni del) brezplačno. — Članarino je plačati v prvem četrtletju vsakega leta. — V knjigarnah stane naročnina na »Glasnik" K 24-— letno; posamezni snopiči vsakega dela stanejo po K 3*—, dvojnik K 6-—, itd.
Upravništvo in uredništvo »Glasnika" je v Ljubljani (deželni muzej).
Za obliko in vsebino so odgovorni pisatelji sami. Ponatis je dovoljen le z dovoljenjem pisatelja in uredništva.
G Iv AS NIK
= Muzejskega društva za Slovenijo. --Bulletin de 1’ Association du Musee de Slovenie.
B
Prirodoslovni del. — Cl. des sciences naturelles.
Letnik 1. Annee.
Uredil — Redige par
dr. Gvidon Sajovic.
V	Ljubljani, 1919—1920.
Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. Tiska »Narodna tiskarna" v Ljubljani.
-sfnavoIB ab eeauM uh uoiMadea
.
■aoii> f	.
ALMAE MATRI LABACENSI.
MCMXIX—MCMXX.
Jestastvenička struka u Srbiji.
Prof. P. S. Pavlovič. Beograd.
Odzivajuči se želji g. prof. G. Sajovica, da za »Glasnik« napišem članak o prirodopisnoj (jestastveničkoj) štruci u Srbiji, izradio sam ovai kratki pregled tako, da je u njemu obuhvačen samo onaj deo literature, čiji je predmet isključivo proučavanje srpske prirode, t. j. flore, faune i gee njene. Izostavljena je sva školska jestastvenička književnost, u kojoj bi se našao po koji detalj u ovom pravcu.1) Istotako izuzeti su: filosofija prirodnih nauka, pitanja iz opšte biologije, descendenta teorija, o čemu je često pisano u mnogim književnim i dr. dnevnim listovima srpskim
Time je oblast znatno sužena, ali ne mogu reči da je predmet i iscrpno izradjen. Uzrok su tome u prvom redu prilike stvorene ovim strašnim ratom, koji je jako opustošio zavodske biblioteke i knjižnice pojedinih ličnosti. Pod takvim pogodbama teško je prikupiti sve knjige i listove u kojima su objavljeni potrebni članci i rasprave ove vrste.2) Mnogi poslovi u Muzeju, kojima je cilj da se što pre uspostavi predratno stanje u njemu, ostavljaju malo vremena za svaki drugi pa i ovakav rad, a u vezi sa tim teško je doči u dodir sa stručnjacima, koji bi mogli dati puno željenih obaveštenja o mnogim detaljima i faktima, preko kojili se inače mora čutom preči.
Materija!, koji sam imao pri rnci obradjivan je tako da su navedeni, Iironološkim redom i po strukama, svi važniji radovi pojedinih pisaca. Sa izuzetkom kod pok. Pančiča i još dvojice trojice starijih pisaca, nije se ulazilo u occnu njihovih poslova — pa i ovde u najkračim potezima. Na suprot tome trudio sam se, da (na kraju članka i po azbučnom redu) iznesem što više publikacija sa naznačenjem gde su i kad objavljene. Zbog gore pomenutih razloga i u tom pogledu, osečam, ima praznina.
Napominjem najzad, da su izostavljeni svi poslovi srpskih jesta-stveničara na stranini jezicima, ako su objavljeni van granica Srbije. Iz pregleda sviju radova, pada u oči, da je najbolje obradjena botanička struka. To mi je lako bilo, jer su do 1904. god. postajali iserpni radovi
') Iserpni pregled rada i:a bo ta nič ko j nastavi u Srbiji od počelka osni-vanja škola po Ustanku pa do 1904. god., si opširnim i stručnim referalima o svima školskima knjigama te grupe izneo je Milivoje Simič direktor II. beogr. gimn. na prvom kongresu srp. lekara i prirodnjaka u Beogradu 5., 6. u 7. septembra te godine. Predavanje je ovo i napose štampano. -- 2) Primera radi samo da navedem, da
I. knjiga Glasnika Srpskog Geografsko g Društva, koji uredjuje profesor
J. Cvijič, nišam mogao ni do danas nači niti kod jednog beogradskog knjižara ni kod jednog od članova ovog društva.
prof. Živ. /. Jurišiča i Nik. Ranojeviča, saopšteni na prvom skupu srpskih lekara i prirodnjaka. Nedostaci, kojih izvesno ima i ovde, padaju na vreme posle 1904. godine.
I.
Jestastvenička književnost u Srbiji, u koliko se tiče radova na poznavanju srpske prirode otpočinje pojavom pok. profesora Dr-a J o s if a Pančiča. On je upravo tvorac ove struke i stoga je potrebno, da se navede poneki važniji podatak iz njegova života i naučne mu karijere.
Rodjen u Bribiru u Hrvatskom Primorju 5. aprila 1814. god., osnovnu školu izučio u Gospiču, a gimnaziju u Rijeci. Filosofiju svršio u Zagrebu, a zatim medicinski fakultet u Pešti. Postao je doktorom medicine 7. septembra 1842. godine, izradio temu Taxilogia botanica. Kao lekar praktikovao je u Budimu, satim u Rukbergu u Banatu. Baveči se u Beču upozna se sa Miklošičem i Vukom Karadžičem. Po Vukovom savetu prešao je u Srbiju 1846. godine. U prvo vreme radio je kao lekar, fizikus, najpre u Jagodini, a posle u Kragujevcu, gde je ostao sve do 1853. god. Porcd lekarske prakse preduzeo je odmah i naučna prouča-vanja i privukao pažnju »Društva Srbske Slovesnosti«, kojemu je 1853. god. dalo sredstava, te je prokrstario največi deo Istočne Srbije. Kad se vratio sa puta bio je izabran za profesora na »Liceju«, tadanajveče škole u Srbiji. Predavanja je otpočeo iste godine iz Zoologije, Botanike, Mineralogije s Geologijom i Agronomije. Agronomiji! je prestao predavati 1868. godine, Zoologiji! 1878., a Mineralogiju i Geologiji! 1880., za-državši posle toga samo Botaniku. Godine 1884. dobio je največe odlikovanje u državnoj službi, postavši članom Državnog Saveta, ali je i dalje ostao honorarni nastavnik Botanike, do polovine 1887. godine, kada ga je bolest toliko obzvala, da je od profesure razrešen. Umro je 25. februara 1888. godine.
Pre Pančiča Srbija je 11 jestastveničkom pogledu malo ispitana bila. Radovi pre njega ili se tiču samo školske književnosti (Vuk Marinkovič) ili potiču od stranaca (Ami Boue, Viquesnel, Griesebach itd.).
Što je Pančič kroz trideset i nekoliko godina, kao profesor (»Liceja« docnije »Velike Škole«) na polju Botanike i Zoologije, uradio, u nizu večih i manjih dela — po jednoglasnoj oceni njegovih biografa izdiže ga na toliku visinu, da se može dostojno porediti sa Vukom Karadžičem, koji je to isto učinio za srpski jezik, etnografiji!, geografiji! i povesnicu srpsku.
Naučna terminologija u Jestastvenici druga je njegova, ne manje važna zasluga. On je nju pozajmljivao iz živog vrela narodnog govora i sastavljanjem u duhu njegovome a po pravilima srpskog jezika.
Zbirajuči prirodnine po Srbiji Pančič je stvorio osnovu jestastve-ničkih kabineta na Velikoj Školi, iz kojih je, docnijim radom njegovih učenika, položen temelj za jestastvenički Muzej Srpske Zemlje. Zbirke suvih biljaka iz Srbije takve su, da bi se njima mogli podičiti i mnogi
i veči zavodi u Evropi. Na žalost i Pančičev herbar i mnoge razprave i knjige iz botaničkog kabineta Univerziteta vrlo su mnogo oštečeni u poslednjoj trogodišnjoj okupaciji Srbije od strane Austro - Madjara. On je osim toga osnovao Botaničku Baštu, bez koje se Botanika ne može ni predavati, kako u sistematskom tako ni u anatomsko - fiziolo-škom pravcu.
Izmedju mnogih Pančičevih radova na polju botaničke sistematike, koja je bila glavna oblast njegovog naučnog rada, ističu se naročito: Flora okoline beogradske (I. izdanje 1865. god.), Botanika za učenike Vel. Škole (1868), S umsko drveče i šiblje u Srbiji (1871); ali monumentalno delo Pančičevo — »koje bi i u drugim zemljama«, po oceni jednog od najodličnijih učenika njegovih, »bilo dovoljno za slavu nekolicine« — jeste Flora Kneževine Srbije (1874) i Dodatak Flori (1884).
Pančič je radio poglavito na fanerogamnoj flori Srbije. U toku dugogodišnjeg ispitivanja stigao je da prouči i opiše 2317 biljnih vrsta. Od ovog broja 2270 su fanerogame, a samo 41 kriptogame sa sudovima. Iz prvog kola znatan je broj biljaka, koje je Pančič prvi put u Srbiji našao i kao nove vrste objavio.
Sam je putovao vrlo mnogo, ali je uspeo da izradi odobrenje, da i učenici mogu s njime putovati o državnom trosku. — U poslednje doba svoja floristička ispitivanja proširio je na Crnu Gora i Bugarsku.
Sa istom revnošču prikupljao je i proučavao biljke iz bliže i dalje okoline Niša Dr. Sava Petrovič kraljev lekar. Rezultate svojih študija objavio je u Flori okoline Niša i Dodatku. U ovim dvema knjigama opisao je 1577 vrsta i 85 odlika iz kola fanerogama i 23 vrste sa jednom odlikom iz kola kriptogama sa sudovima. Osim toga izradio je monografiju roda Ramondia i napisao knjigu o lekovitom bilju koje raste u Srbiji. Ovaj vredni i skromni radenik na proučavanju flore Jugoistočne Srbije, čiji radovi izlaze na svet izmedju 1882. i 1885. god., veoma je zadužio srpsku nauku i time, što je poglavito njegovim nastojavanjem pok. Kralj Milan ustupio Velikoj Školi svoje veliko imanje na vrlo zgodnom mestu u Beogradu za Botaničku Baštu Jevremovac, koja je sada svojina beogradskog Univerziteta i gde su smešteni kabineti, učila i herbar Pančičev.
Posle smrti Pančiča i Petroviča, rad na proučavanju domače fanerogame flore nastavljaju večim delom Pančičevi učenici — nastavnici srednjih škola u Nastavniku listu profesorskog Udruženja, ili Prosvetnem Glasniku službenom organu Ministarstva Prosvete. Znatan broj priložaka, koji obuhvataju lokalne flore pojedinih krajeva Kraljevine Srbije, rasturen je i po godišnjim izveštajima gimnazija i učiteljske škole. Tako:
Ljub. Miljkovič profesor, saopštio je spisak biljaka iz okoline Šapca; Nikola Ranojevič profesor, objavio je nova srpska imena fanerogamnih biljaka iz šabačkc okoline; Danilo Katič profesor, iznosi
u razmaku od nekoliko godina, rezultate svojih prikupljanja i prouča-vanja biljaka iz okoline Kragujevca; D jura Ilič to isto najpre za okolinu Aleksinca, a posle Vranje; Dj. I. Ničič izneo je u prilogu Na-stavnika Gradju za okolinu Vranje, a na kongresu lekara i prirodnjaka dopunio novinama iz tog kraja i iz crnorečkog i pirotskog kraja. Ljub. M. Davidovič prof. pisao je o bukvi zlati sa Vlasine i objavio nekoliko narodnih imena biljaka iz vranjske okoline. O imenima iz istog kraja postoje i dva priloška Milivoja Simiča direktora gimnazije. Na-stavnik najpre pirotske i vranjske gimnazije, a docnije vanredni prof. Velike Škole Dr. Lujo Adamovič dao je nekoliko priloga za floru Jugoistočne Srbije. Profesor Živ. I. Jurišič objavio je, pored nekoliko sitnijih, ali interesantnih priloga i Prinove za floru Kraljevine Srbije, gde je naveo 73 vrste iz kola cvetonoša prikupljenih iz raznih krajeva Srbije.
Drugi period — od 1892. godine — u proučavanju biljnog sveta u Srbiji otpočinje radovima domačih stručnjaka na kriptogamnoj flori. Kao što je poznato, Pančič je u oblast svojih študija uneo samo vaskularne kriptogame.
Seriju ovih novih poslova otvara Milivoje Simič prof., docnije direktor vranjske, kragujevačke i II. beograd. gimnazije. U prvom nje-govom Prilogu za floru Kraljevine Srbije, 1892. god. (štampanem u Na-stavniku) navedeno je 76 vrsta mahovina proučenih u Leipzig-u iz raznih mesta u Srbiji (iz Arandjelovca, Beograda, Valjeva, Vranje, Gor. Mila-novca, Kuršumlije, Ripnja, Rudnika, Topčidera i iz okoline manastira Tumana kod Golupca). Docnije je (1896, 97 i 98 god.) citirao (u gimn. izveštaju) nekoliko vrsta iz vranjske okoline, a 1901. god. (u Spomeniku Akad. Nauka) izložio celokupan spisak sviju do tada proučenih mahovina u Srbiji: 142 vrste (rasporedjene u 55 rodova) iz 62 lokalnosti. Danilo Katič profesor proučavao je mahovine u kragujevačkoj okolini i u zbivenom pregledu objavio ih u gimnaziskom izveštaju 1899. g. Od 1890. do 1901. god. skupljao je prof. Jurišič mahovine i 1901. god. štampao u Spomeniku Akad. Nauka preko 140 vrsta mahovina i 24 hepatika iz 37 raznih mesta u Srbiji (najviše iz beogradske i niške okoline). Nekoliko. sitnih priložaka za faunu mahovina u Srbiji dao je god. 1907. i 1909. uNastavniku i Prosvetnom Glasniku prof. Danilo Katič a Dr. Nedeljko Košanin docenat universiteta (1908. godine u Nastavniku) prikazao je mahovine sa Golije i njenih ogranaka. Košanin je, proučavajuči floru alga, pteridofita i fanerogama sa Vlasine 1910 (u Prosvet. Glasniku, a posle u posebnom izd. Muz. Srp. Zemlje pod br. 10), izneo i sve mahovine iz ovoga mesta, a koje su proučavali Monkemayer Roth i Muller.
Proučavanje talofita u Srbiji datira se iz ranije. Ono je fragmentarno i nesistematsko. Stranci: A. Griesebach (1844), /. Scharschmidt (1893), Magnus (1889), opisivali su ovda - onda, po koju gljivu iz Srbije.
Nešto je sistematični]} posao Dr.-a Šretera profesora breslavskog univerziteta.
Tek od 1892. god. počinju radovi domačih stručnjaka. M. Simič objavljuje (u N astavniku) lišajeve u Srbiji, koje je proučio za vjeme svoga bavljenja u Nemačkoj. Taj priložak u kome je navedeno 92 vrste i 10 varijeteta, 11 isto je vreme i prvi rad o flori lišajeva u Srbiji. Posle završenog školovanja, Simič preduzima prikupljanje gljiva po okolini Beograda i Kragujevca, sa Bukovika i Kisele Vode, gde je 1893. god. kratko vreme proveo. Sve dotle proučene srpske gljive Simič je sistematski sredio i opisao u G ra d j i za floru gljiva u Srbiji. Tu je imeo gljive iz svoje zbirke; 2 roda sa 5 vrsta, što ih je još Pančič pri-kupio i ostavio u herbaru Velike Škode; 43 roda sa 109 vrsta, što ih ic Š r e t e r proučio i objavio i dva nova roda sa 5 vrsta, koje je prof. Nikola Ranojevič sakupio u okolini Beograda i odredio. Pored gljiva tu su opisani i lišajevi, koje je Simič ranije objavio. Kao dodatak, naj-posle, uneti su gljive i lišajevi, što ih je Simič u godini 1894. sabirao u okolini Vranje i po vranjskom ukrugu i medju kojima ima pri novi j enih 13 vrsta gljiva i 4 lišajeva.
Posle 1895. godine Simič nastavlja, sa istom marljivošču, prikupljanje proučavanje talofita ne samo po vranjskom i okolini Vranje, nego i po okolini Kragujevca, gde je posle premešten. Rezultate tih prou-čavanja objavio je u izveštajima gimnazije za 1895—96, 1896-97, i 1897—9S godimi.
Prof. Nik. Ranojevič štampao je 1902 god. u Spomeniku Akad. Nauka rad svoj u kome je izneo 188 vrsta gljiva, što ih je prikupljao u okolini Beograda i Šapca i po podrinskom okrugu od 1893—99 god.
U izveštaju kragujevačke gimnazije za 1899—1900 god. ima dva mala priloška za floru okoline Kragujevca. Prvi je od prof. Dan. Katica u kome se navode 5 vrsta alga, a drugi M. Simiča, gde je objavljeno 56 vrsta gljiva i 19 vrsta lišajeva.
Od ’ 902—-1904 objavljuje prof. Dan. Katic (u Nastavniku i Izveštajima kraguj. gimnazije) nastavak študija o talofitima iz kragujevačke okoline i Jošaničke Banje.
K Prosv. Glasniku za 1904 god. publikovao je N. Ranojevič priložak o flori gljiva iz zaostalog herbara pok. V. Vojinoviča Pančičeva pomočnika, koji je mlad umro, obečavajuči mnogo. Na prvom kongresu lekara i prirodnjaka, 1904 godine, Ranojevič je držao predavanje u kome je pregledno izložio; šta je sve radjeno na talofitima u Srbiji do te godine.
Od 1904 pa do 1914 god., kada zbog cvropskog rata, prestaje svaki naučni rad u Srbiji, nastavljaju več istaknuti botaničari študije, svaki u svome pravcu. Ali ovo doba karakteriše se i novim poslovima: u dva sasvim nova pravca. Ističu se i rešavaju biljnogeografski problemi, koje je Pančič tek nagovestio, i srpski botaničari prelaze južne granice Srbije
u oblasti, koje su posle Balkansko« Rata gotovo sve ušle u proširenu Srbiju.
Tako Katic D. (u Prosv. Glasniku 1906.)piše o glivan kao prouzrokovačima zaraznih bolesti važnijih kulturnih biljaka i o njih /oni nalasku na strmnim žitima, kukuruzu, na voču i povrču u Srbiji i (1907 g. u Mastavniku) u sitnim prilozima iznosi nekoliko redjili fanerogama; Ranojevič N. saopštava nove lokalnosti Pančičia serbica Vis. na Kopaoniku (1910); Jurišič 1. Živ. (iste godine) objavljuje nalazak Xanthiuni macrocaprum Dc. u Mačvi, valjevskoj Posavini i Resavi i o Zelenici iz raznih krajeva u Srbiji, a prof. K. Uroševič iznosi nekoliko novih podataka o omorici (u gimn. izveštaju). Nik. Ranojevič jednom priloškom (u Nastavniku 1905) povečava poznati broj gljiva sa još 139 vrsta i 3 varijeteta što ih je skupi j ao po beograd-skoj i kragujevačkoj okolini i po srezovima oraškom, požarevačkom, rainskom i nišavskom. Tu je obračena pažnja i na narodna imena gljiva. Isti je pisac štampao (1912 god.) delo o kriptogamskim bolestima žita u Srbiji. Katič D. u sitnim prilozima flori Kraljevine Srbije (Nastavnik
1907), objavljuje nekoliko parazitnih gljiva (od kojih su 5 vrsta prinove flori) i nalaske lišajeva iz raznih krajeva Srbije. Dr. Nedeljko Ko-šanin docenat Univerziteta prikazuje (u Nastavniku 1907 god.) harace iz Srbije po materijalu koji je poglavito skupio Pančič i (u istom listu
1908) daje spisak alga koje rastu u Vlasinskom Blatu i njegovoj okolini. U svojim Elementima Vlasinske flore Košanin objavljuje (1910. god.) spisak biljnih Stanovnika Vlasinskog Blata i njegove okoline sa kritič-kim napomenama, a 1913 opisuje Život Zelcničeta (Prunus Lauroce-rasus), koji sc održava na Ostrozubu porcd izvora što se zimi ne mrznu i čija voda zaštičava biljku od mraza i omogučava joj opstanak na jednom mestu, koje po svojoj klimi nije povoljno za održanje njeno. S ovim osobitim načinom života u vezi su izgled biljke, njeno grananje, njena nesposobnost da cveta, njeno vegetativno množenje itd. Dcs-nrdiaceae iz Vlasinskog Blata opisao je (1910) dr. Pet ar Djordjevič. Odredio je 199 vrsta.
Godine 1908 i 1910. izašle su tri veoma interesantne rasprave, koje načinom obradc odvajaju od ostalih. U Glasu Akad. Nauka (1908.) štampana je hidrobiološka študija dr. N. Košanina o Dajičskom jezeru. Tu su proučene alge; ali proučavanje obuhvata ne samo alge toga vodenoga basena, več i vegetaciji! vodenih makrofita iz neposredne okoline, pošto su ove biljne zajednice od presudnog uticaja na naselji-vanje i razviče mnogih alga. Jezero je privuklo pažnju autorovu višinskim položajem i što je bez ikakve komunikacije sa tekučom vodom. Pred biološki odeljak ove rasprave istaknuta je i fizičko-geografsku skica jezera i njegove najbliže okoline, pri čemu se pisac ograničio poglavito na one momente, koji su od važnosti u biološkom pogledu. K biološkom pogledu istaknuti su: 1. opšti karakter vegetacije u oblasti jezera; 2. vegetacije (livadska, visoke tresave i u jezeru); 3. vegetacija
alga, gde se ispoljavaju tri formacije: limnofila, sfagnofila i paludofila, i naj z?, d 4. izložen je spisak alga sa najpotrebnijem napomenama o čestini poječ iih vrsta i o njihovim odstupanjima od tipa. Ovde su opisani i novi oblici, uz koje su izradjene i slike.
Prof. dr. Dan. Lj. Katic štampao je opet u izdanju Akad. Nauka (u L. Spomeniku 1910 god.) svoju fitogeografsku i paleobotaničku študiju o Vlasinskoj Tresavi i njezinoj prošlosti. Ovoj raspravi nije zada-tak, da iznese što više čisto florističkih podataka, več da očrta sve ve-getacione formacije i zone tresavine u sadašnjosti, a po mogučnosti i u prošlosti, da iznese uslove njenoga razviča, da ispita produkte njihova stvaranja i promene, koje su se izvodile ili izvode, i da najposle, u koliko je rnogučno, na osnovu svega toga iznese i istoriju razviča ove tresave.
Pošto je izdvojio Elemente Vlasinske flore, gde su objavljene alge, briofiti, pteridofite i fanerogame, (kao 10 sv. Muz. Srpske Zemlje). Dr. Ned. Košanin štampao je (u Glasu Akad. Nauka iste go-dine) svoju biljnogeografsku študiju o Vlasini. Vlasina je bila predmet proučavanja gotovo sviju srpskih botaničara i mnogih stranih. Ispitiva-nje se kretalo isključivo u florističkom pravcu, a kao biljnogeografski objekat jedva da je dodirnuta. Pisac ove rasprave trudi se da da jasnu sliku o vegaticijonim prilikama na njoj i da prouči tip, razviče i biološki karakter same tresave.
Na stručnim je čitaocima da procene u koliko su oba pisca postigla da postavljene zadatke i reše.
Prvi prilog za floru Stare Srbije i Makedonije, sada Južne Srbije daje još 1904 god. (u Nastavniku) prof. Aleksa Jovanovič svojim člankom Orad j a za floru Bi tol ja; posle toga skupljao je Nik. Rano-jevič biljni materijal iz Skoplja, Krivolaka i Negotina i Vatoša i (u 7. sv. izdanja Muz. Srp. Zemlje) opisao (1910 god.) 33 vrste gljiva, 9 vrsta li-šajeva i 49 fanerogamnih biljaka. Iste godine (i u istom izdanju) saopštio je dr. N. Košanin spisak biljaka sa Koraba i Bistre, koje je 1908. god. po tim planinama brao Jordan Petrovič tada profesor srpske gimnazije u Skoplju. Posle toga Košanin se peo na Jakupicu (u leto 1910) i na Šar pianinu i Korab (1911) i posle tih putovanja štampao je tri vrlo interesantna priloga: Vegetacija planine Jaku pice u Makedoniji (u Glasu Akad. Nauka 1911 god.); Izlet na Ja kupi c o (u Glasniku srp. geograf, društva — 1912) ičetinari na Šar-planini i Korabu (opet u Glasniku — 1912). U prvom su de-taljno okarakterisani, opisani i ograničeni članovi vegetacije masiva Sa-kupice: bukova šuma, formacija alpiskog žbunja, alpiskih suvata, tresave i formacija kamenjara i osulina i na priloženoj biljno - geografskoj karti (raznim bojama) obeleženi. U pregledu biljaka Jakupice uneti su svi važniji elementi flore, naročito krečnjačkog masiva, i opisana i nacrtana nova vrsta Colchicum macedonicum Koš. U drugoj se opisuju vegetacione i putne prilike pri izletu na Jakupicu putem uz Markovu Reku. Pojava izvesnih srednjeevropskih šumskih četinara na
ovoj planinskoj grupi, koja leži mnogo južnije od Šara, - a koju jeGriesebach uvrstio u mediteransku oblast ■— zain-teresovala je jako pisca gornjih rasprava. I Šar - planini posvetio je osobitu pažnju. On je, u društvu sa pok. prof. Ristom Nikoličem, prokr-stario i one skrivene kutove njene, kuda nisu evropski putnici prilazili, pa je našao na njoj nekoliko šumskih četinara Srednje Evrope. Biljno-geografski ističu se na prvo mesto smrča i molika, a osim toga ima jele, belog i črnog bora. Pretpostavku o ranijem večem rasprostranjenju ovili srednje evropskih elemenata Košanin, u trečem prilogu svom, uspešno brani mnogim drugim florističkim faktima, uticajem klime, i kul-tur§ i uporadjenjem zaostalih sastojaka u drugim sevemijim krajevima u Srbiji. — U 11. sv. izdanja Muz. Srp. Zemlje (1913. god.) štampao je prof. Jordan Petrovič: Prilog flori planine Dautice 'i oko-line manastira Treskavca, gde je izneto ukupno 230 vrsta biljaka, a Danica Mitranovičeva: »Nekoliko podataka o flori okoline Plevalja, gde je navedeno 170 vrsta od kojih 8 dolazi na mahovine, 2 na paprate, a ostale na grupe fanerogama.
II.
Dobre osnove za proučavanjc životinjskog sveta u Srbiji postavio je pok. profesor dr. Josif Pančič. Pored Zoologij e, koju je izradio po Milu Edardsu, Agassizu i Leunisu, za svoje učenike 1864. god., a koja se citira zbog dobre narodne nomenklature i po nekog detalja o fauni Srbije (u drugom izdanju 1872. god.), Pančič je još objavio: Ribe u Srbiji 1860.; Ptice u Srbiji 1867. i Gradju za faunu Kneževine Srbije (1869). Ovim delcem dovršio je razdeo kičmenjaka, u kome su analitički karakterisani sisari, vodozemci i gmizavci, koji žive u Srbiji; ali je u ovu analizu uvrstio gdešto i takve životinje, koje dotle nisu na-djene ali žive u susednim zemljama, pa če ih verovatno biti i u Srbiji. Od nižih životinja Pančič je prekupio, proučio i objavio Ortoptere u Srbiji.
Katedru zoologije na Vel. Školi napustio je Pančič 1878. god. Na mesto njegovo došao je pok. Dr. Lazar Dokič, koji je nastavio rad na nabavci stručnc knjižnice i podizanju zoološke zbirke i drugih sredstava za naučili rad. Pod opštim naslovom Gradja za faunu Kraljevine Srbije, Dokič je objavio samo I. odeljak Školjke u Srbiji, pa je uskoro za tim napustio Veliku Školu i predao se drugim službenim i političkim poslovima. U ovoj raspravi unete su rečne školjke z rodova Unio i Anadonta (26 vrsta) što ih je publikovao dižonski specijalista Henri Drouet, Dreissensin polymorpha Pall. iz Save i Dunava u okolini Beograda, dve vrste Sphaeriuma iz okoline Beograda, Calyculina lacu-stris Milil, iz beogradskih bara i Pisidium avunicum MiiH. iz potoka kod Belih Voda i bara u okolini Beograda. Prema jednom zaostalom i nedo-vršenom rukopisu, koji je docnije objavljen, vidi se, da je pok. Dokič
preduzeo i proučavanje puževa iz Srbije, ali ga je smrt (1893) omela, da ovaj posao izradi.
Po smrti Pančičevoj i Dokičevoj rad na fauni nastavljaju njihovi učenici poglavito u Nastavniku, organu Profesorskog Društva. Tako prof. Ranko Petrovič objavljuje (1890. god.) iz hatara sela Ripnja kod Beograda nalazak zmije Vipera aspis; Mladen Spasojevič prof. saop-štava (1911) svoja opažanja o pauku Trochosa iniernalis Mots iz okoline Beograda, Šapca, Niša, Leskovca i Pirota; Mih. Bobič prof. proučio je (1891) zbirku koleoptera (od 125 vrsta) iz okoline Kruševca; Milivoje Simič prof. našao je u bari Veneciji Apus productus Box. (1894) i dva primerka Paenia Malleus Goeze iz čreva domače plovke i time dokazao da je ovaj parazit član srpske faune. Od 1897—1899 proučavao je lep-tire, poglavito iz beogradske okoline i publikovao o njima tri svoja rada dr. Radtnio Lazarevič. Na prvom kongresu Srp, Lekara i Prirodnjaka držao je poreznik Mih. N. Raškovič predavanje O tičijem svetu u krajini, gde je izložio svoja promatranja o životu ptičijega sveta u torne kraju Srbije kroz dugi niz godina.
Treči po redu profesor Zoologije po smrti Pančiča, prof. Velike Škole, docnije Univerziteta dr. Živojin Djordjevič objavio je pod opštim naslovom Priloži za poznavanje srpske faune ova dva rada: Amfibije i reptilije (1900) i hidrahnide (1903. god.). Reptili i amfibi (36 vrsta) odredjivani su po prlmercima, koji su se nalazili u zbirci Zoološkog Instituta tad. Vel. Škole, a nešto malo ih je i sam pisac skupljao po Srbiji. Hidrahnide ili vodene preglje autor je pribirao po barama u beogradskoj okolini, iz grabovačkog rita i iz bara ili otoka n okoli ni Požarevca, Gradišta, Negotina, Pirota i Leskovca, a djaci su inu donosili iz bara oko Kragujevca, Šapca i iz jezera Blaca. Odredio je 55 oblika, od kojih je 10 novih. Djordjevič je osim toga proučavao i publikovao — pod opštim naslovom Priloži za poznavanje s 1 a t k o v o d n e faune B a 1 k a n s k o g P o 1 u o s t r v a — Plankto-organizme velikih jezera makedonskih (1905 god.); Makedonske liidra-lmide (1906) i srpske dijaptomide. U Glasu Akad. Nauka 1909. prof. Djordjevič je štarnpao študije svoje na parazitskim j patogenim protozoama, davši dva priloga. U jedilom je proučavao morfološke osobine i genera-cioni ciklus Crithidia sirnulae nov. spec. parazita iz čreva golubačke mušice, a u drugome citološke osobine i generacioni ciklus Crithidia melophagia.
Odmah u početku svoga rada Muzej Srpske Zemlje počeo je od vremena na vreme objavljivati sitnije novine i priloge za faunu, floru i geu srpsku. Štampao ih je najpre u Lovcu, a posle u Nastavniku, ili Pro-svetnom Glasniku i otud dobijao po koju stotimi oštampanih primeraka. Ove je posle (naročito numerisane, kao muzejska izdanja) rasturao pri-jateljima, poverenicima i sličnim zavodima na strani (poglavito u okone zemlje). Od publikacija faunističke sadržine izašle su ove beleške, ras-prave i raspravice: P. S. Pavlovič otpočeo je 1903. god. ovu seriju bele-
škama o puzgavcu (Tichodroma muraria L.), zatim je prof. Dušan Stojičevič, čuvar zoološkog odeljka u Muzeju, objavio (1904) Spi sak ptica u Muzeju Srpske Zemlje, u kome je navedeno 218 vrsta iz Srbije. U Spisku koleoptera, koje je odredio Med. Ko-šanin, tada svršeni velikošolac, navedena je 871 vrsta skoro iz cele Srbije, izuzevši njenog zapadnog dela. Rad je dovršen u peštanskom Muzeju i celu je zbirku i odredbe pregledao poznati madjaski etnolog E. Csiki. Godine 1905. izašao je Dodatak spisku ptica, koji je sredio D. Stojičevič. Ovim dodatkom zbirka je povečana sa 25 vrsta ptica, koje Muzej dotlej nije imao. Pitanje o gregorcima i mrsač-skom zetu, — ribama,, koje Pančič navodi u svojoj raspravi Ribe n Srbiji — definitivno je skinuto s dnevnoga reda: beleškama P. S. Pavloviča o gregorcima, koje su prikupljene na osnovi pouzdanih po-dataka i materijala. God. 1907. Muzej Srpske Zemlje je prešao preko dotadašnjih granica Srbijinih i publikovao: Spi.sak ptica iz Stare Srbije i Makedonije (71 vrsta), koje je odredio prof. Dušan Stojičevič. Nedeljko Divac napisao je Prilog za poznavanje koleopterske faune Stare Srbije i Makedonije, gde je prikazana 231 vrsta (iz okoline Tetova i Skoplja); Divac je iz istih mesta proučio hemiptere a Stojičevič 97 specija paukova iz Tetova. Prema prikupljenim podacima u knjižici koja nosi naslov O mitološke beleške iz Muz. Srpske Zemlje (1910. god.) navedeni su podaci o Alpiskoj čavki (Pyrhocorax pyrhocorax (L)) u Svrljigu o pojavi Ampelias garrulus (L) u Srbiji 1907. god. i izneto oko 40 narodnih imena ptica.
Na osnovi bogatog materijala u Muzeju Srpske Zemlje i proučenog u ovom zavodu P. S. Pavlovič štampao je: R a z m a t r a n j a o vrsti Helicogena lucorum L (1909. god.), čija je glavna oblast ras-prostranjena u Staroj Srbiji i Makedoniji; Priloge poznavanju mekušaca iz Stare Srbije i Makedonije; Suvozemne puževe iz Srbije (1912. god.) i (1913. god.) raspavicu o jednoj novoj vrsti pečinskog puža iz Zapadne Srbije (Lartetia serbica. Pav.).
III.
Prelazeči na razmatranje geološkog proučavanja Srbije, odinah sretamo na ličnost koja je ne samo veoma mnogo uradila na polju te nauke, več stvorila i organizovala čitavu grupicu mladjih sorad-nika na istome poslu.
S jeseni 1880. godine, po izboru profesora Velike Škole, 'primio je Jovan M. Žujovič od Pančiča katedru Mineralogije s Geologijoin i Pa-lcontologijom najpre kao suplenat, a 1883 godine potvrdjen je za profesora tih predmeta na istoj školi. Odlično spreman i odan svojoj štruci, vredan, izdržljiv uz to veoma dobar i vešt organizator, uspeo je da, za relativno kratko vreme postigne veliki uspeh. Geološki Zavod Velike Škole, Geološki Anali Balkanskog Poluostrva i Srpsko Geološko Dru-
štvo — tri su krupne tvorevine njegove, pored rada na nauči i srpskoj geologiji.
Žujovič je počeo naučnu karijeru svoju radovima na Petrografiji. Dobivši odličnu spremu kod svoga učitelja F. Fouque-a na College de France, u Vel. Školu ušao je dobro opremljen ne samo u teoriskom znanju, več temeljno upučen, pored ostalih i dubokom študijem kordiljer-skih eruptivnih i metamorfnih stena. U tom pravcu dao je niz odličnih monografija, kao što su:
Prilog za geologi ju Istočne Srbije (1884 god.), u kome su opisani graniti, diariti, amfiboli, dijabazi, rioliti, miikrogra-nuliti, labradoriti, tufovi trahitski i bazalti; Beleške o nekim s tak last im stenama, gde je proučen »opsidijan« iz Bela Potoka i perlit s Rudnika, iste godine, kao i Korsit s Rudnika. 1885. go-dine objaviijo je Dolerite u Srbiji i N ove petrografske fele, gde su prikazani labradoriti i porfiriti. Lamprofiri u Srbiji stam-patii su 1888. god., Eufotiti u Srbiji 1891, a T rali it iz Mokrog Luga 1893. god. U svima ovim radovima izneti su detaljni petrografski opisi pojedinih grupa stena. Opšte poglede i podatke za rasprostranjenje eruptivnih formacija, kao i sistematski pregled i klasifikaciju stena izneo je u drugim delima i raspravama svojim (u Pristupnoj Akademskoj besedi, u Osnovima za Geologiju Srbije i I. delu Geologije Srbije). Ali naj-, krupniji rad na poznavanju eruptivnih stena u Srbiji — a čini mi se da smem reči i najbolji naučni rad Žujovičev — jeste Petrografska Geologija, koja čini II. deo Geologije Srbije u posebnom izdanju_ Akademije Nauka, gde je izložen celokupan petrografski materija!, što ga je pisac bez malo sam proučio, a prema najnovijim metodama petrografske nauke.
U drugu grupu poslova dolaze radovi prof. Žujoviča na regionalnoj geologiji, od kojih se največma ističu: Osnovi za Geologiju Kraljevine Srbije 1989. god. (koji je prvo objavljen na nemačkom jeziku 1886. god. u organu bečkog geološkog zavoda) i Topografska Geologija (kao I. deo Žujovičeve Geologije Srbije u posebnom iz-danju Akademije Nauka 1893 god.). Prvim delom prokrčene su staže za docnije stručne i detaljne radove na užim grupama stratigrafske geologije. Ko poznaje petrografsku raznovrsnost terena i geološko razviče formacija na tako malom parčetu prvobitne Kraljevine Srbije u odnosu prema drugim prostranijim krajevima i ima na umu sasvim drugojačiji geološki sklop zemlje u kojoj je autor njen dobio osnove geološkog znanja, mora odati priznanje brzoj orijentaciji i u osnovi dobroj klasifikaciji raznih sedimentarnih tvorevina u Srbiji. Prema osnovnim radovima utemeljača Geologije Balkanskog Poluostrva (A. Bouea i Viques-nela) Geologija Srbije beleži ogroman napredak. U njoj su izlo-ženi detaljni podaci potkrepljeni u prvom redu bezbrojnim ekskurzijama i zapažanjima samoga pisca na njima, pokazano razviče pojedinih stra-tigrafskih elemenata, a označen jem ranije poznatih fakata stranih i do-
mačih radnika i sve to razredjeno je u četiri velike oblasti. Bez uje u budučnosti ne može geolog ni koraka mači po Srbiji. 1 jedno i drugo delo ukrašeno je preglednom geološkom kartam, gde su naročitim bojama izdvojeni važniji stratigrafski članovi i vulkanske formacije.
Osim ovih, glavnih radova, dao je prof. Žujovič i mnoštvo sitnijih priloga, beležaka i novijih podataka za poznavanje geoloških prilika 11 Srbiji u Geol. Analima i Z a p i s n i c i m a Srp. Geol. Društva. Oni se navode u bibliografskom dodatku. Radi upoznavanja veza cesto je prelazio i u susedne zemlje. Iz te grupe poslova važna je: G r a d j a za Geologiju Stare Srbije (1891 god.), gde je opisao: geološki sastav Šara, vulkansko zemljište pod Zvečanom i skopsku kotlinu i rezultati proučavanja eruptivnih stena iz Stare Srbije i Makedonije, kole je sa svojh ekskurzija doneo prof. Jov. Cvijič. (Zapis. Srp. Geol. Društva 1901. god.).
Ali osim poslova na raznolikim granama geologije Žujovič je orga-nizovao centre za zajednički i udruženi rad. Obratio je u prvom redu pažnju na knjižnicu, kabinet i spremu svojih učenika. Iz prvobitno veonia malog mineraloško-geološkog kabineta, koji je brojao jedva koju stotinu školskih knjiga i nekoliko stručnih rasprava (poglavito pokloni lirvatskih pisaca Pančiču) i nešto modela, slika i neznatnog broja nabavljenih zbiraka, karakterističnijih stena, fosila i minerala, razvio se pot-puno moderni zavod, u kome se sada može nači bez malo svaka važnija rasprava iz raznolikih oblasti geologije i paleontologije, sa mnoštvom stručnih časopisa, u prvom redu iz susednih zemalja, sa velikom zbirkom stena i fosila iz Srbije, okonih i dr. zemalja. Da bi to postigao, uspeo je da izdejstvuje od Ministarstva Prosvete, da se o državnom troš. štampaju Geološki Anali Balkanskog P o 1 u o s t r o v a. Ovom listu stavljeno je u zadatak: »da postane potpuni zbornik svega što se u svetu štampa o mineralogiji, geologiji, rudarstvu i paleontologiji Balkanskog Poluostrva«. U njemu je obračena pažnja i na stručne referata o spisima, koji se tiču gornjih predmeta. Od A n a 1 a, koji imaju
—	dva teksta — srpski i strani (na francuskom i nemačkom jeziku) — izašlo je do sad šest svezaka. Skoro gotova VII. knjiga, izgleda da je sasvim propala u državnoj štampariji za vreme poslednjeg rata.
Kao nastavnik prof. Žujovič polagao je veliku pažnju ne samo na nastavu iz predmeta, koje je predavao, več je postupno uvodio svoje učenike u samostalne poslove — dajuči im teme na obradu, koje su posle — u izvesnim danima i na zajedničkim sastancima — saopštavane i diskutovane. Iz ovih, prvobitno djačkih, sastanaka razvili su se G e 0-loški zborov i. Za takve skupove on je docnije (1891. god.) anga-žovao i svoje kolege, profesore tadašnje Velike Škole i nekolike nastav-nike srednjih škola, koji su bili več upučeni u geologiji i srodnim nau-kama. Sastanci su držani mesečno jedanput (svakog desetog u mesecu). Na njima su najpre prikazivane knjige i časopisi što su stigli u toku meseca Geološkom Zavodu, pa onda prinove u stenama, fosilima i dr. pred-
inetima, zatim su Čitane rasprave i referati o knjigama koje su dodiri-vale geologiju Srbje i Balkanskog Poluostrva. Prvih šest godina objav-ijivalo je društvo v svojim sednicama samo kratke beleške u Geološkim Analima, Srpskim Novinama, zatim u organu profesor-skog udruženja Nastavniku i u časopisu Delu. Od oktobra 1897. godine, kad je društvo dobilo statut i upravu (od tri člana) odlučilo jc da o radovima svojim objavljuje Zapisnike. Ove štampa u Pro-svetnom Glasniku i odatle oštampava i šalje svojim članovima i raznim ustanovama i udruženjima u zemlji i na strani. Pretliodni radovi i saopštenja pročitani na sastancima izlaze posle u detaljima razradjeni u Geološkim Analima i u spisima dr. stručnih ustanova.
Osim toga Zujovič je dodao direktive za osnivanje jestastveničkog Muzeja u Srbiji, najpre kao predsednik Odbora za podizanje Muzeja Srpske Zemlje, a posle i sada kao član komisije pri Akademiji Nauka.
Za svoje učenike napisao je Petrografsku Mineralogiju i Petrogra-fiju, gde je porod naučnog gradiva uvek izlagao i nalazak raznih stena u Srbiji, napisao je Istoriju Mineralogije, Istoriju Geologije i preveo največi deo Godrijevog Geološkog razviča životinja i Geološku skicu evropske Turske od Ami Bouea. Sve je to stigao da uradi, pored stal-nog posla u Akademiji Nauka, čiji je bio glavni sekretar za dugi niz Rodina od postanka ove največe naučne ustanove u Srbiji (28. aprila 1887. godine).
Niz lepih monografija o jurskim terenima u Srbiji dao je prof. Sve-tolik A. Radovanovič, pod opštim naslovom Gradja za geologiju
i	paleontologiju Istočne Srbije (od 1888—1900 god.), gde je podrobno opisao: Lijas kod Rgotine i Dobre; Crnajku s naročitim obzirom na njen doger; Kelovej kod Vrške Čuke; Belemnites ferrugineus nov. spec., novu felu belemnita iz »klanskih naslaga« u Severoistočnoj Srbiji i, u prethodnoj belešci, donjolijasku faunu s Vrške Čuke. Rado se zanimao teoriskim pitanjima iz geološke tektonike Srbije (u Uvodu prvog dela svoje G r a d j e, u raspravi o tercijaru Timočke Krajine koju je radio u društvu s P. S. Pavlovičem, u raznim kračim i dužim saopštenjima na sednicama srp. geološkog društva, a naročito u raspravici o šarijažu u severoistočnoj Srbiji — 1909 god.). Najpre kao državni geolog u Rudarskom Odelenju, a docnije kao vršilac dužnosti šefa toga odeljka i prvi urednik Godišnjaka Rudar-skog O delen j a, pisao je o rudnom blagu i pijačim i mineralnim vodama izvesnih krajeva Srbije, pa onda o kontaktno-metamorfnim poja-varna, o Vrnjačkoj Banji, o zemljotresima i trusnim oblastima. Od prof. Zujoviča primio je najpre katedru Paleontologije, a docnije i Geologije, vršeči duže vremena i dužnost sekretara Geološkog Društva i urednika njegovih Zapisnika i Geol. Anala, nastavljajuči dalje staranje okc uredjivanja i održavanja Geološkog Zavoda. Pred Balkanski rat rukovodio je radove komisije za izradu detaljne geološke karte. — Pok. Velimir Ilič, pomočnik držav, geologa, 1903. god. nastavio je študije o
juri iz Srbije raspravom: o fauni i stratigrafskom položaju lijaskih terena u Istočnoj Srbiji. Šteta je velika za srpsku nauku, što je ovoga mladog i darovitog geologa smrt tako brzo pokosila, jer je prema uspelim početima svojim i solidnoj spremi obečavao vrlo mnogo.
Fizička geografija ima vrlo mnogo dodirnih tačaka sa geološkim problema naročito z oblasti geološke tektonike. Profesor dr. Jovan Cvijič Cvijič neosporno je jedna od najmarkantnijih ličnosti, koja se zanimala studijom Geografije Srbije i okonili zemalja iz raznih delova njenih. Ali svojim radovima na polju fizične geografije, koja se talco prisno dodi ruje sa geologijom, on je dao znatan broj temeljnih naučnih priloga, koje srpski geolog ne sme običi. U tu kategoriju dolaze niegove iserpne rasprave: Ka poznavanju krša u Istočnoj Srbiji (1889); Prekonoška Pečina (1891); Geografska ispitivanja Kučaja u Istočnoj Srbiji (1895); Pečine i podzemna hidrografija Istočne Srbije (1896); Struktura i podela planina Balkanskog Poluostrva (1902), a kruna sviju poslova njegovih lep pandan Žujovičevoj Geologiji Srbije — jesu Osnove za Geografiiu i Geologiju Stare Srbije i Makedonije u 3 knjige sa atlasom jezera i Geološkom kartom ovili krajeva (1906—1911 god.).
Proučavanjem tercijara u Srbiji zanimao se od 1890. god. prof. P. S. Pavlovič najpre kustos u Geol. Zavodu Vel. Škole, a docniie čuvar jestastveničkog Muzeja. U člancima: Mediteranska fauna u Rakovici; Prinove Geološkog Zavoda (u Geol. Analima) i u sitnim beleškama i saopštenjima na Geološkim Zborovima (u Zapisnicima) prikazao je neogensku faunu mekušaca iz raznih krajeva Srbije (sa nekoliko novih oblika) naročito iz meotskih slojeva u okolini Negotina i pontiskih u beo gradskom okrugu. Proučio je foraminifere i korale iz sviju dosad pozna-tih drugomediteranskih lokalnosti u Srbiji i štampao pored toga i pret-hodne rezultate svojih študija o ehinodima iste starosti. Zanimao se študijama tercijarnih fauna sa Kosova, iz Metohije i okoline Skoolja (koje je štampao u Geol. Analima) i oligocena u veleško-kočanskom kraju (u Zapisnicima). Proučio je goltsku faunu iz Lenovca, a svoic poglede na starost melanopeidnih laporaca Balkanskog Poluostrva iz-ložio je u naročitom predavanju na zboru Srpskih Geologa. U poslednje vreme (1910. god.) štampao je i diluvijalne mekušce iz okoline Beograda. Tercijar srednjeg dela Timočkog Basena obradio je (u Geol. Analima) prof. Mihailo R. Živkovič izloživši položaj basena, resime iz pojedinih ekskluzija (gde su izneti geološki fakti i paleontološki materijal), eruptivni masiv, tektoniku i stragigrafiju i najzad pregled proučene faune toga kraja. U poslednje vreme pružio je nekoliko zanimljivih i novili fakata o trijasnoj fauni Zapadne Srbije (bosanskoga tipa). Nekoliko de-talja o tercijaru dali su još Petar A. Ilič rudar, inžinjer, prof. Nik. Rukič, Vladimir i Milan K. Petkovič profesori.
U Srbiji je veliki deo terena sastavljen od kristalastih škriljaca, koji su u prvo vreme izjednačeni sa iskonskim škriljcima, pa tako na prcglednoj karti i obeleženi. Profesor Mineralogije i Petrografije na -Vel.
2
Školi (posle na Univerzitetu) Sava Uroševič, dugo je vreme proučavao baš te terene. Resultat tih študija su rasprave: O Ceru, Venčacu, Vaganti, Bukulji, Božanji, Centralnom Kopaoniku, Cmom Vrhu i o krista-lastim škriljcima i granitima u Severoistočnoj Srbiji, koje su objavljene (u 01 a s u i Spomeniku Akad. Nauka) od 1899.—1908. god. U toku študija došao je do zaključka: da večina onih objekata nije iskon-ske starosti, več da su jedni iz paleozojskog doba, a drugi su kontaktno-metainorfne tvorevine granita.
Vrlo veliko prostranstvo u Srbiji zauzima kretacejska sistema. Nju je detaljno počeo (1903) proučavati državni geolog Dr. Dim. J. Antuhi, koji je to mesto dobio, kad je Radovanovič prešao na Veliku Školu. Is-crpnu raspravu daje on o srednjem neokomu kod Crnoljevice (u G e o 1. A n a 1 i m a). Ostali književni poslovi njegovi tiču se regionalne geologije u vezi sa rudnim blagom Srbije. U toj grupi radova naročita se ističe knjiga Pregled rudišta u Kraljevini Srbiji (1900 god.) sa rudarskom kartam u razmeri 1 : 400.000. [Za laku orijentaciju u tekstu i na karti izradjen je vrlo brižljivo i savesno Register, po kome se vrlo brzo i lako može nači svaka ruda, mineral, korisno kamenje i mineralni izvor.] Antula je pored toga, redigovao još tri knjige Rudarskog Godišnjaka. Sistematskim proučavanjem formacije krede zanimao se, od 1908. god. do velikog, svetskog rata, prof. Dr. Vlad. P. Petkovič i dao je nekoliko veoma brižljivo izradjenih monografija i dr. sitnijih priloga, od kojih se naročita ističu: Tupižnica i njeno podnožje (1908), Urgonska fauna iz okoline Skr ob-ni c e (1911) i Golt u Srbiji (1913), pored toga Petkovič je pisao
o	zemljotresu 1894. god., a ranije, kao nastavnik srpske gimnazije u Skoplju, o tercijaru skopske okoline i geološkim prilikama Ljubotena i njegovog podnožja. Metamorfne škriljce sa glaukofanom na Šar-planini. mikroskopski je proučio njegov brat prof. Milan K. Petkovič 1900. god.
O	zemljotresima u Srbiji, u prvo vreme pisali su, po nevolji gotovo svi pomenuti geolozi iz Srbije. Docnije, kad su postupno stvoreni razni naučili centri, izvršena je podela rada i kad je podignut Seizmološki Zavod, koji stoji pod upravom univerzitetskog Geol. Zavoda, sa potrebnim aparatima za opažanje i najmanjih potresa, poslovima ove vrste specijalno se zanima prof. Jelenko Mihailovič. On je objavljivao znatan broj podataka o trusovima i trusnim oblastima u Srbiji.
Geološkoj nauči u Srbiji pripomogli su mnogo i drugi stručnjaci, a u prvom redu hemičarf i rudari. Hemisko ispitivanje pijačih i mineralnih voda u Srbiji i srpskog fosilnog uglja izvršio je Sima Lozanič prof. Vel. Škole (sada Univerziteta) i od pojave Geoloških Anala njegova Hemiska Laboratorija na Velikoj Školi bila je stalni soradnik za hemisko proučavanje voda, ruda, uglja, stena itd. i ivnala stalnu rubriku u tome listu. Na torne poslu radili su i Lozanič i njegovi učenici i mnogi dr. hemičari. Hemiske analize mineralnih voda vršili su još Dr. M. Leko prof., Dr. Marko Nikolič, Dr. A. Zega i prof.
Rad. Majstorovič. Jelički meteorit hemiski je analisao S. Lozanič. He-miski sastav stena proučavali su prof. M. Z. Jovičič, P. Ilič, fosilni ugali Milan Bajič. Na proučavanjn hemiskog sastava ruda radili su Mili. Blago jevič, dr. Kosta Jovanovič, P. Ilič i Milan Bajič.
Pored hemiskih analiza i čisto rudarskih poslova, nači če se dosta detalja za geološko poznavanje Srbije u Godišnjaku Rudarskog Ode-lenja Ministarstva Privrede (Kuj. I—IV.) i Rudarskom Glasniku, koji je uredjivao Petar A. Ilič rudarski inženjer gde se ističu radovi Dim Antule, Mih. Blagojeviča, Petra Iliča, Dragutina Stepanoviča, Feliksa Hofmana.
IV.
Literatura koja se bavi o proučavanju mineralnog blaga u Srbiji najsiromašnija je. Minerali su največim delom samo hemiski analisani. Proučavanje njihovih ostalih osobina (morfoloških i fizičkih) vršeno je večinom u agregatima, dakle po metodama petrografske mineralogije
—	a o tome je več bilo reči u ranijem odeljku.
Hemiske analize radili su obično hemičari, nemajuči vremena, a najčešče ni mogučnost za detaljnu študiju ostalih osobina njihovih. I ovde se na prvo mesto ističe prof. S. Lozanič. On je, još 1884. god., hemiski proučio novi mineral kome je po mestu nahodjena, dao ime a val it. Deset godina zatim Lozanič je objavio u (Glasu Akad. Nauka) raspravu o melosinu, aleksandrolitu i avalitu i prema analizama izveo hemiske formule i genetske veze njihove. Optičke osobine i klasifikaciju ovih minerala izneo je (1897. god.) prof. Sava Uro-ševič. Pre toga (1887) Uroševič je proučavao crni liskum iz Džepe (u vranj. okrugu) i na njemu zapazio bližnjenje koje mu se učinilo kao novo, pa ga je kao takvo i objavio. Pisao je sem toga (1899. god.) o pseudo-morfozama azbezsta po biotitu u potkopu ispod Krša na Rudniku, a iste godine prikazao je dve prinove za Mineralogiji! Srbije: vol as ton it
i	id okras iz granitsko - piroksenitskog spleta na severozapadnoj strani Bukulje.
Analizama raznih minerala poglavito zanimali su se: Aleksa Stanojevič prof., Mih. Blagojevič i Petar Ilič rud. inžinjeri i dr. Kosta Jovanovič hemičar. Posebno su proučavali i to: pok. prof. Branko Anovič mineral melanit a V. Prljevič staurolit iz okoline manastira Milj-kova. Dr. Mil. Z. Jovičič prof. u materijalu sa jagodinskog Črnog Vrha našao je titanovu rudu il j menit, a na Kopaoniku jedan spoj hromi-oksida sa ferooksidom, koji je odvojio od hromita, pod imenom hromi t i t a.
Najviše je hemiskih analiza, uporedo sa izlaganjem njihovih morfoloških i fizičkih karaktera, dao prof. dr.' Svetolik P. Stefanovič. U tu kategoriju dolaze njegova saopštenja na sodnicama Geološkog Društva:
0 tarnovicitu iz Postenja, bornitu i enargitu sa bakarnog rudišta u Boru
1 o auripigmentu iz Alšara u Makedoniji.
Poslednji odeljak ovoga pregleda rezerviran je za nekoliko publikacija, koje se, strogo uzeo ne mogu uvrstiti ni u jedan raniji. Ovde dolaze putopisi, u kojima se, prema prirodi samoga posla, dodiruju predmeti iz sviju grana Jestastvenice.
Pomenuto je ranije, da je pok. Pančič izradio državnu pomoč, da pitomci najviše škole sa svojim nastavnikom, svake treče godine, u naučnom cilju obidju po koji kraj domovine. Značajne su ranije takve tri ekskurzije: prva je bila 1856. godine po zapadnom kraju Srbije; druga 1859. niz Dunavo, a treča 1863., po istočnoj Srbiji. Izveštaj sa drugog Pančičevog putovanja u društvu sa učenicima štampan je u Srpskiin Novinama (u podlisku) 1860. godine. Resultate sa trečeg putovanja
—	poglavito kroz požarevački, crnorečki i knjaževački okrug — objavili su učenici u redakciji pok. Koste Popoviča, a na svet izdala Ujedinjena Omladina Srpska u Beogradu 1867. god. Izveštaj sa prve ekskurzije napisao je sam pok. Pančič, ali je taj rukopis ostao dugo vremena neobjavljen. Pronašao ga je u Državnoj Arhivi prof. Živ. J. Jurišič, a štampao ga je 1914. god. Muzej Srpske Zemlje kao 12. svesku svojih publikacija. Najredji je sada opis drugog puta i Muzej se nosi mišlju da ga prvom prilikom u posebnu knjižicu oštampa.
1	ako su svi ovi književni poslovi ranijeg datuma, vredi ih pročitati, baš zbog istoriske vrednosti njihove. Tek posle toga nočiče se dobro evolucije Srpske Jestastvenice do današnjih dana. U svima njima bele-ženo je sve što su učenici videli iz oblasti geologije, mineralogije, botanike, zoologije, etnografije itd. Poneki detalj, uočen tako davno, ostao je nezapažen i neproučen i danas; mnogi izazivaju na razmišljanje i nove radove, a svi ukupno bude osečaj divljenja i poštovanja prema utemeljaču Srpske Prirodne Nauke.
U »Drugom putovanju nastavnika i učenika druge beogradske gimnazije«, koje je štampano 1811. godine, prof. Živ. /. Jurišič izneo je spisak biljaka, koje je brao tom prilikom po zapadnoj Srbiji, a od geoloških opažanja vredi pomena nalazak eocenskih tragova na ograncima planine Gučeva iznad varošice Ložnice.
Bibliografski pregled jestastveničke literature Kraljevine Srbije.
l.
Adamovič V. Lujo. O vegetaciji jugoistučne Srbije. Niš 1892.
— Novine za foru kraljevine Srb;je. (Štampano kao prilog Nastavnlku). Beograd 1893.
O šu nama jugoistočnj Srbije. (Delo XXII. kijiga). Beograd 1899.
— No/iie za fljru Kraljevine S.bij . (Pros/etni Glasnik 19J1 in 1902). Beograd 1902.
Bobič Mih. Košulica Fritillaria meleagris L. (Izveštaj gimnazije Gospodara Jevrema Obrenoviča). Šabac 1900.
Davidovič M. Ljub. Zlata sličici s Vlasine. (Nastavnik). Beograd 1892. Nekoliko imena biljaka u okoiini vranjskoj. (Izveštaj vranjske gimnazije). Beograd 1896.
Djordjevič Petar dr. Desmidiaceae Vlasinskog Blata. Sa iitografskom tablicom. (Spomenik L.). Beograd 1910.
ilič M. Djuro. Nekoliko redjih fanerogama aleksinačke okoline i mesta na ko-jima rastu. (Izveštaj srp. kraljevske učiteljske škole u Aleksincu). Beograd 1897.
Atropa Belladona L. (Izveštaj srp. kralj, učiteljske škole u Aleksincu). Beograd 1898.
Nekoliko biljaka iz vranjske okoline koje nisu navedene u gradji za floru Vranje. (Izveštaj gimnazije Nemanjine). Beograd 1899.
Prilog flori okruga vranjskog (Izveštaj Nemanjine gimnazije). Beograd 1900. Još nekoliko biljaka iz vranjske okoline koje nisu navedene u gradji za floru okoline Vranje. (Izveštaj vranjske gimnazije). Beograd 1903.
Jovanovič Aleksa. Prilog flori Mačcdonije. Gradja za floru okoline Bitolja (N a-stavnik). Beograd 1904.
Jurišič J. Živ. Nova biljka za floru Srbije: Centunculus minimus L. (Na-stavnik). Beograd 1890.
Sorbus Florentina Nym. Nova biljka za floru Srbije. (Nastavni k). Beograd 1894.
— Nova biljka za floru Srbije: Leontopodium alpinum Cass. (Nastavnlk). Beograd 1892.
— Prilog poznavanju mahovina u Srbiji. (Spomenik XXXV. (4)). Boegrad 1901. Prinove za floru Kraljevine Srbije. (Prosvetni Glasnik). Beograd 1901.
— Trifa (Tuber). (Delo). Beograd 1906.
— Zelenika u Srbiji. (Spomenik LI (8)). Beograd 1910.
Katič Lj. Danilo. Nova mesta nahodjenja nekoliko redjih biljnih specija. (Nastavnik). Beograd 1896.
Prilog kriptogamnoj flori okoline Kragujevca. (Izveštaj gimn. Kneza Miloša Veiikog). Kragujevac 1899.
Drugi prilog flori okoline Kragujevca. (Izveštaj gimn. Kneza Miloša Veiikog). Kragujevac 1900.
— Treči floristički prilog iz kragujevačke okgline. (Izveštaj kraguj. gimnazije). Kragujevac 1903.
— Četvrti tloristički prilog iz okoline Kragujevca. (Izveštaj kraguj. gimn.). Kragujevac 1904.
— Glavnije glivama prouzrokovane zarazne bolesti naših važnijih kulturnih biljaka. (Prosvetni Glasnik). Beograd 1906.
— Nekoliko mahovinskih prinova flori Srbije. (Prosvetni Glasnik). Beograd 190/.
—• Sitniji priloži flori Srbije. (Nastavnik). Beograd 1907.
Priložak mahovinskoj flori Srbije. (Nastavnik). Beograd 1909.
Vlasinska Tresava i njezina prošlost. Fitogeografska i paleobotanička študija, sa fitogeografskom skicom Vlasinske Tresave, kartom jednog poprečnog preseka i jednom tablicom slika. (Spomenik L. (8)) Beograd 1910.
Košanin Ned. dr. Haraceae iz Srbije (Nastavnik). Beograd 1907.
— Daičsko Jezero. Hidrobiološka študija (Glas LXXV. [30]). Beograd 1908.
— Mahovine sa Golij j i njenih ograiaka. (Nastavni k). Beograd 1908.
— Algae Vlasinskog Blata. Prethodno saopštenje. (N a s ta v n ik). Beograd 1908.
-	Prilog flori planina Koraba i Bistre. (Diugi članak u 1 delu O radje za
floru Stare Srbije i Makedonije. Prešta.npano iz Presvetnog Glasnika, kao 7. sv. izdanja Muzeja Srp. Zemlje'. Beograd 1909.
— Vlasina, biljno geografska študija (sa jednom kartom, 5 fotografija i 5 skica). (Glas LXXXI. [33]). Beograd 1910.
— Elementi Vlasinske flore. (Algae, Bryophyta, Pteridophyta et Phanero-gamae). (Štampano u Prosvetnom Glasniku i oštainpano kao 12. sv. izdanja Muz. Srp. Zemlje). Beograd 1912.
— Četinari na Šar-planini i Korabu. (Glasnik Srp. Geogr. Društva. Knj. I.) Beograd 1912.	,
— Vegetacija planine Jakupice u Makedoniji. (Glas LXXXV. [35]). Beograd 1913.
Život zeleničeta na Ostrozubu. (Glas LXXX1X. [37]). Beograd 1913.
O vegetaciji severoistočne Arbanije. (Glasnik Srp. Geogr. Društva). Beograd 1914.
Miljkovič Ljubomir. Flora Šapca. — Gradja za floru okoline Šapca. (Izveštaj gimn. Gospodar Jevrema Obrenoviča). Šabac 1903.
Mitranovičeva Danka. Nekoliko podataka o flori okoline Plevalja. (Drugi članak u II. Gradji za floru Stare Srbije i Makedonije. Štampano najpre u Nastavni ku, a odatle oštampano kao 11. sv. izdanja Muz. Srp. Zemlje). Beograd 1913. Ničič J, Dj. Jedan priložak za floru Kraljevine Srbije. Beograd 1892.
Gradja za floru okoline Vranje. (Prilog Nastavnikuza 1893. i 1894. god.). Beograd 1894.
Prilog za floru Kraljevine Srbije. (Predavanje na prvom skupu srpskili lekara i prirodnjaka u Beogradu 1904 god.). Beograd 1905.
Pantič Josif dr. Živi pesak u Srbiji i bilje što na njemu raste. (Glasnik Društva Srpske Slovesnosti knj. XVI.). Beograd 1863.
— Flora u okolini beogradskoj. Po analitičnoj metodi. Prvo izdanje. Beograd 1863. (ostala 1878., 1882., 1885., 1888. i 1892.).
— Šumsko drveče i šiblje u Srbiji. (Glasnik Srpskog Učenog Društva knj. XXX.). Beograd 1871.
Flora Kneževine Srbije. Beograd 1874.
Eine neue Konifere in den ostlichen Alpen. Belgrad 1896.
Dodatak flori Kneževine Srbije. Beograd 18^4.
Der Kirschlorber im siid-ostlichen Serbien. Belgrad 1887.
Omorika, nova tela četinara u Srbiji. (Težak, organ srp. poljoprivrednog društva). Beograd 1887.
Petrovič Jordan prof. Prilog flori planine Dautice i okoline manastira Treskavca. (Pivi članak u II. Gradji za floru Stare Srbije i Makedonije. Štampano najpre u Nastavniku, oštampano kao 11. knjižic.1 Muz.[Srp. Zemlje). Beograd 1913. Petrovič Sava dr. Flora okoline Niša. Beograd 1882.
Lekovito bilje u Srbiji. Beograd 1883.
Dodatak flori okoline Niša. Beograd 1885.
— Ramondije u Srbiji, sa dve slike u prilogu. (Glasnik Srp. Učenog Društva knj. 62.). Beograd 1885.
Ranojevič Nikola. Prilog flori gljiva Kraljevine Srbije. (Spomenik XXXV.). Beograd 1901.
— Herbarska zaostavština pok. Dra. V. Vojinoviča biv. predavača I. beogr. gimnazije. (Prosvetni Glasnik). Beograd 1904.
Talophita u Srbiji. (Predavanje na I. kongresu Srp. lekara i prirodnjaka u Beogradu 1904). Beograd 1905.
—	Prilog flori Stare Srbije i Makedonije. (Prvi članek u 1. Gradji za floru Stare Srbije i Makedonije. Preštampano iz Prosv. Glasnika kao 7. sv. iz-danja Muz. Srp. Zemlje). Beograd 1908.
— Kriptogamske bolesti žita u Srbiji. Sa 36 slika u tekstu. Delo ovo na-gradjeno je iz fonda Pcre Jankoviča biv. Kraguj. apotekara, kojim rukuje Akademija Nauka). Beograd 1912.
Simič Milivoje. Nekoliko srpskih mahovina. Prilog za floru Kraljevine Srbije. • (Nastavnik). Beograd 1892.
— Lišaji u Srbiji. Prilog gradji za floru Kraljevine Srbije. (Nastavnik). Beograd 1892.
— Gradja za floru gljiva Kraljevine Srbije. (Štampano kao prilog Nastavnika 1891 i 1895 god.). Beograd 1895.
— Nekoliko kriptogamih biljaka u okoline Vranje. (Izveštaj vranjske gimn.). Beograd 1896.
— Nekoliko kriptogamih biljaka u okolini Vranje. (Izveštaj vranjske gimn.). Beograd 1897.
— Nekoliko biljnih imena u vranjskog okolini. (Izveštaj vranjske gimnazije). Beograd 1897.
— Nekoliko imena biljaka u okolini vranskoj (Izveštaj vranjske gimn.). Beograd 1898.
— Kriptogamne biljke u okolini vranjskoj. (Izveštaj vranjske gimn.). Beograd 1898.
— Priložak flori gljiva okoline Kragujevca. (Izveštaj kraguj. gimn. za 1899 do 1900 god.). Kragujevac 1900
Uroševič Kost a. Omorika Picea omorica Panč. (Izveštaj gimnazije užičke). Užice 1911.
Prostiranje četinara u jugozapadnoj Srbiji. (Glasnik srp. geogr. Društva. God. III.). Beograd 1914.
2.
Bobič Mihailo. Koleoptere u Kruševcu i okolini. (Nastavnik). Beograd 1891,
Divac Nedeljko, Prilog za poznavanje koleoplerske faune u Staroj Sibiji i Mačedoniji. (To je drugi priložak u Gradji za faunu Stare Srbije i Mače-donije. Najpre štampano u Prosv. Glasniku, posle oštampano kao 6. sveska izdanja Muz. Srp. Zemlje). Beograd 1907.
-	Prilog za poznavanje koleopterske faune u Staroj Srbiji i Mačedoniji. (To je treči priložak Gradje u 6. sv. Muz. Srp. Zemlje).
Dokič Lazar dr. Gradja za faunu Kraljevine Srbije. I. Školjke u Srbiji. Beograd 1882.
Djordjevič Živojin dr. Priloži za poznavanje srpske faune. I. Amphibiae i reptiliac. (Glas Srp. kralj. akad. LXI.). Beograd 1900.
— Priloži za poznavanje srpske faune. II. Hidrahnide (Hydrachnidae). (Glas LXVII.). Beograd 1903.
— Priloži za poznavanje slatkovodne faune Balkanskog Poluostrva. I. Plankto-organizmi velikih jezera Balkanskog Poluostrva. (Glas LXIX). Beograd 1905.
— Priloži za poznavanje s'atkovodne faune Balkanskog Poluostrva. II. Makedonske 1. drahnide. (Glas LXXL). Beograd 1906.
— Priloži za poznavanje slatkovodne faune Balkan. Poluostrva. IV. Srpske dijaptomiJe. (Glas LXXIII.). Beograd 1907.
— Študija na parazitskim i patogenim protozoima. I. Morfološke osobine i generaci.mi ciklus Crithidia simuliae nov. spec parazita iz čreva Simulia columba-censis. II. Citološke osobine i generacioni cifdus Crithidia melophagia (Glas LXXV1I ). Beograd 1909.
Lazarevič Radmio dr. Priloži za gradju Entomologije Kraljevine Srbije. I. Rho-palocera (Diurna). Beograd 1897.
— Priloži za gradju Entomologije Kraljevine Srbije. II. Macrolepidoptera oko-^ line Beograda. II. Heterocera. (Glas LVI.l. Beograd 1898.
— Dosad opažena variranja nekoliko naših lepidoptera. (Glas LVII.). Beograd 1899.
Košanin Nedeljko. Spisa k koleoptera u Muzeju Srpske Zemlje. (Štampano najpre u Prosvetnom Glasnik u', a docnije oštampano kao 3. sv. Muzejskog izdanja).
Pavlovič S. P. Puzgavac (Tichodroma muraria L.). Preštampano iz Lovca kao 1. sv. izdanja Muz. Srp. Zemlje.). Beograd 1903.
— O gregorcima u Srbiji. (Štampano u Prosvetnom Glasniku, pa oštampa :o kao 4. sv. Muz. izdanja). Beograd 1905.
— Razmatranja o vrsti Helicogena lucorum L. (Glas LXXVII.). Beograd 1909. Ornitološke beleške iz Muzeja Sipske Zemlje. (Oštampano iz Nastavni ka, kao 8. sv. Muz. Srp Zemlje). Beograd 1910.
— Priloži poznavanja miikušaca iz Stare Srbije i Makedonije. (Glas LXXXV.). Beograd 19 ll.
— Mekušci iz Srbije. I. Suvozemni puževi. Sa dve litografske tablice i jedilom zoogeografskom kartom. (Posebno izdanje Kralj. Srp. Akademije). Beograd 1912.
— Pečinski puž Lartetia gerbica nov. spec. iz Zapadne Srbije. (Glas XCI.). Beograd 1914.
Pančič /. dr. Ribe u Srbiji (Pisces Serbiae). (Glasnik Srp. Učenog Društva). Beograd 1860.
— Zoologija po Miln-Edvardsu, Agasicu i Lajnisu. (I. iz. 1864). II. izd. Beograd 1872.
— Ptice u Srbiji. Beograd 1869.
-	Gradja za faunu Kneževine Srbije. (Glasnik Srp. Učenog Društva). Beograd 1869.
— Ortoptere u Srbiji. (Ortoptera in Serbia hucdum detecta auetore D-re. I. Pančič), (Glasnik Sip. Učenog Društva knj. 15. drugog odeljka. Naučna gradja). Beograd 1883.
Petrovič Ranko. Nova zmija u Srbiji. (Nastavni k). Beograd 1890.
Raškovič N. Mihailo. O tičijem svetu u Krajini. (Predavanje na I. kongresu srp lekara i prirodnjaka u Beogradu 1904 god.). Beograd 1905.
Spasojevič Mladen. Trocliosa infernalis Mots. jedan interesantan pau^-trkač iz okoline Beograda, Sapca, Niša, Leskovca i Pirota. (Nastavnik). Beograd 1901.
Simič Milivoje. Jedan interesantan srpski ljusk?r. (Nastavnik). Beograd 1894
— Jedna interesantna pantljičara Taenia Malleus Goeze. (Nastavnik). 1895. Stojičevič Dušan. Spisak ptica u Muzeju Srpske Zemlje. (Oštampano iz Pro-
svetnog Glasnika i čini 2. svesku izdanja Muz. Srp. Zemlje). Beogiad 1904.
Dodatak Spisku ptica u Muzeju Srp. Zemlje. (Prvo štam.’ano u Pro-svetnom Glasniku, pa oštampano kao 4. sv. Muzejskih izdanja). Beograd 1905.
Spisak ptica iz Stare Srbije i Makedonije. (Sastavlja I. prilog Gradje za faumi Stare Srbije i Mačedonije. Oštampano iz Prosvetnog Glasnika kao 6. sv. Muz. izdanja). Beograd 1907.
Gradja za faunu Stare Srbije i Mačedonije. IV. Pauci (aranae). (Oštam-pano iz Prosvetnog Glasnika kao 6. sv. Muz. izdanja). Beograd 1907.
3.
Antulii J. Dim. dr. Olovne rude i olovna rudišta u Srbiji, (Zapisnici srp. geol. društva God. IX.). Beograd 1899.
— Prikaz rudarske karte Kraljevine Srbije. (Zapisnici IX). Beograd 1899.
— Pregled rudišta u Kraljevini Srbiji. (Izdanje Min. Narodne Privrede). Beograd 1900.
O potresima u Srbiji u toku 1901. godine prema podacima opservatorije Velike Škole. ("Zapisnici XI). Beograd 1901.
Resultati geoloških promatranja na nekim termalnim izvorima u Srbiji: vrnjački, mataruški i brestovački termalni izvori. (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
Geološka promatranja od Donjeg Milanovca duž Dunava do Grebena. (■Zapisnici XIII). Beograd 1903.
— Baremska fauna iz okoline D. Milanovca. (Zapisnici XIII). Beograd 1903.
Srednji neokom kod Crnoljevice. (Geološki Anali Balkan. Polu-
o str v a knj. V.). Beograd 1903.
— O bakarnim rudištima atarima opštine borske i kriveljske. (Rudarski Glasnik II ). Beograd 1904.
— Gasne emanacije na jednom bunaru u selu Pridvorici kod Palanke. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904.
— O kučajnskim rudnicima. Beleške s jedne ekskurzije 1899. (Rudarski Glasnik III.). Beograd 1905.
— Geološka promatranja na terenu zlatonosnih nanosa u okolini Brusnika duž Tiitioka. (Zapisnici XVI.). Beograd 1906.
— Promatranja na zlatonosnom terenu u Timočkoj krajini. (Zapisnici XVI.). Beograd 1906.
— Zlatonosni nanosi u Timočkoj Krajini. (Rudarski Glasnik IV.). Beograd 1906.
— Geološka istraživanja u timočkom andezitskom masivu. (Godišnjak Rudarskog Odelenja Knj. II.). Beograd 1909.
Bajič J. Milan. Hemiske analize. (Geološki Anali VI.). Beograd 1903.
— Analize nekojih voda. (Geol. Anali VI.). Beograd 1903.
Analize fosilnog uglja u Srbiji. (Rudarski Glasnik God. I.). Beograd 1903.
Blagojevič Mih. Pojava zlata u Srbiji. (Geol. Anali knj. VI.). Beograd 1903.
— Rudarsko-geoloSka promatranja po zaglavskom srezu. (Zapisnci XIII.). Beograd 1903.
•— (Ilič A. P., Miškovič K V. i Stepanovič R. D.). Rudarska terminologija. (Rudarski Glasnik I.). Beograd 1903.
— Prilog ka poznavanju majdanpečkih rudišta. (Rudar. Glas II.). Beograd 1904.
— Resultati proučavanja majdanpečkih rudišta. (Zapisnici XIV.)- Beograd 1904.
Promatranja vodenih žica u Beogradu. (Zapisnici XV.). Beograd 1905. Bušetič Tod. učitelj. Izveštaji o potresima u Poljni 1901., 1902. i 1905. god. (Zapisnici XI., XII. i XV.). Beograd 1901., 1902. i 1905.
Cvijič Jov. Ka poznavanju krša u Istočnoj Srbiji. (Prosvetni Glasnik.). Beograd 1889.
— Prekonoška Pečina. (Geol. Anali knj. HI.). Beograd 1891.
— Geografska ispitivanja u oblasti Kučaja u Istočnoj Srbiji. (Geol. Anali V.). Beograd 1893.
— Karst. Geografska monografija. Prevod dopunjen novim promatranjima. (Največu partiju preveo pok. prof. Kosta F. Kovačevič). Beograd 1895.
— Pečine i podzemna hidrografija Istočne Srbije. (Glas XLVI.). Beograd 1895.
— Izvori, tresave i vodopadi u Istočnoj Srbiji. (Glas L.). Beograd 1896. Struktura i podela planina Balkanskog Poluostrva. (Glas LXIII.). Beograd 1932.
Novi resultati o glacijonalnoj eposi Balkanskog Poluostrva. (Glas LXV.). Beograd 1903.
— Jezera Makedonije, Stare Srbije i Epira. (Posebno izdanje Kr. Srp. Akad.). Beograd 1903.
— Geološki atlas Makedonije i Stare Srbije. (Posebno izdanje Kr. Srp. Akad.). Beograd 1903.
Osnove za geografiju i geologiju Stare Srbije i Makedonije. (Posebno izdanje Akad. Nauka). Knj. I. i II., knj. III. Beograd 1906., 1911.
Jezerska plastika Šumadije. (Glas LXXIX.). Beograd 1909.
— Ledeno doba u Prokletijama i okolnim planinama. (Glas XCI.). Beograd 1913.
Hofman Feliks. Izveštaj g. ministru finansije o pojavljivanju kamen, uglja i o ograničenju rudnog prostora za državu u Senju. Beograd 1875.
O Majdanpeku: Istoriski razvitak njegov, geološke i rudarske prilike i današnje stanje radova u njemu. (Godišnjak Rudar. Odelenja knj. I.). Beograd 1892.
— Izveštaj o rudarskim istraživanjima po požarevačkom i od česti krajinskom okrugu. (Godišnjak Rudar. Odelenja I.). Beograd 1892.
Gikič Svetozar, rud. inžinjer. kveštaj o putovanju po okruzima rudničkom i čačanskom. (Godišnjak Rudarskog Odelenja I.). Beograd 1892.
Gudovič P. Jefrem. Izveštaj o starim rudnicima izpod Avale i njene okoline Beograd 1875.
Ilič A. Petar. Crveni peščar iz povlate uglja u Sisevcu i mišljenje o njegovoj starosti. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904.
Gradja za rudna ležišta u Srbiji. (Rudarski Glasnik H.). Beograd 1904.
— Gradja za pojavu fosilnog uglja u Srbiji. (Rudarski Glasnik II. i III.). Beograd 1904. i 1905.
—■ Rudarsko-geološka promatranja. (Rudarski Glasnik III.). Beograd 1905.
O	starim zlatonosnim nanosima u knjaževačkoj okolini. (Zapisnici XV.). Beograd 1905.
— Geološko-rudarska promatranja na terenu Krive-Feje. (Zapisnici XV.). Beograd 1905.
- Crveni peščar u okolini Senjskog rudnika. (Rudarski Glasnik VI). Beograd 1905.
Ilič M. Velimir. Resultati proučavanja zbirke lijaskih fosila iz Geol. Zavoda Vel. Škole i jedne manje od. G. 1. Cvijiča. (Zapisnici VIII.). Beograd 1898.
— O fauni i stratigrafskom položaju nekolikih lijaskih terena u Istočnoj Srbiji. (God. Anali. Knj. VI.). Beograd 1903.
Jankovič T. Petar. Istorija razvitka Nišavske doline. (Nagradjeno iz fonda pok. Pere K. Jankoviča biv. kragujev. apotekara). Beograd 1909.
Jovanovič P. D jaka dr. Fauna prekonoške pečine. (Geološki Anali III.).-Beograd 1891.
Jovičič Z. M. Mikrogranuliti iz Srebrnice i Ljubovije. (Geološki Anali III.) Beograd 1891.
Nekoliko serpentina iz Srbije. (Geol. Anali III.). Beograd 1891.
Analiza Bele Vode i Smrdan Bare. (Geološki Anali III.). Beograd 1891. Joksimovič Živko. Resultati sa eksurzija po jagodinskom Crnom Vrhu. (Zapisnici XI.). Beograd 1901.
— Izveštaj sa ekskurzija vršenih izmedju Požege i Arilja i po Dobrinju u avgustu i septembru 1904. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904.
Leko T. Marko dr. Arteske vode iz Mladenovca. (Zapisnici Vlil). Beo- . grad 1898.
— Analiza arteske vode iz Obrenovca. (Zapisnici IX.). Beograd 1899.
- Analize katlanovske mineralne vode. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
— Hemisko ispitivanje mineralnih voda u Kraljevini Srbiji. (Spomenik XXXV.). Beograd 1901.
Resultat hemiskog ispitivanja lekovitih voda i vode za pice iz okoline Rudnika. (Zapisnici XV.). Beograd 1905.
— Analiza Šugave Vode iz Plešenca u Kratovskoj Kazi. (Zapisnici XV.). Beograd 1905.
Lozanič Sima prot. V. Škole. Analize Srpskih Mineralnih Voda. (Glasnik Srp. Uč. Društva knj. 43., 45., 48., 54., i 58.). Beograd 1876., 1877., 1880., 1883.
i	1889.
— Analiza srpskog fosilnog uglja. (Glasnik Srpskog učen. društva knj. 50 ). Beograd 1881.
Analiza voda. (Geol. Anali II.). Beograd 1890.
Analiza meteorita Jelica. (Geološki Anali IV.). Beograd 1893.
Analize srpskog fosilnog uglja. (Geološki Anali IV.). Beograd 1893. Majstorovič Rad. Analiza radaljske sumpornjače. (Zapisnik IX.). Beograd 1899 Melentijevič Dj. predj. suplent. Ka poznavanju Geologije pirotskog okruga. (Srpska Zastava). Beograd 1897.
Urgon i Apt u Grljištu i Golt u Lenovcu. Geološko stratigrafska erta. Beograd 1902.
Urgon in Apt u Grljištu i Golt u Lenovcu. (Predavanje na I. kongresu srpskih lekara i prirodnjaka u Beogradu 1901. god.). Beograd 1905.
Novine za geologiju Vrške Čuke. (Predavanje na I. kongresu srpskih lekara i prirodnjaka). Beograd 1905.
Mihailovič Jelenko prof. Zemljotresi u Srbiji u 1904. god., sa 8 sl., 3 karte i 14 tablica. (Spomenik XLIII.). Beograd 1906.
— Nova organizacija u Geološkem Zavodu za prikupaljanje podatka radi proučavanja trusova u Srbiji. (Zapisnici XVI). Beograd 1906.
— O trusovima u 1906. godini. (Zapisnici XVI.). Beograd 1906.
Pregled sejzmičnosti Srbije u toku 1907. god. (Zapisnici XVIII.). Beograd 1908.
Seizmične periode u Srbiji in njihovaktivitct. (Glas LXXVII ). Beograd 1909.
Trusovi u Novoj Srbiji. (Glasnik Srp. Geograf. Društva. God. III.). Beograd 1914.
Miškovič K. V. Ispitivanje zlatonosnih rečnih nanosa u dolini reke Peka. (Go-dišnjak Rudar. Odeljenja). Beograd 1909.
Nikolič Marko dr. i Zega A. dr. Analize mineralnih voda u Srbiji. (Spomenik XL.). Beograd 1902.
Nikolič T. Rista. Glacijacija Šar-planine i Koraba. (Glas LXXXVII.). Beograd 1912
Pavlovič S. P. Od Kladova do Kostoca, putne geološke beleške. (N a s t a v n i k). Beograd 1890.
Mediteranska fauna u Rakovici. (Geološki Anali II.). Beograd 1890.
Prinove Geološkog Zavoda. (Geol. Anali IV.). Beograd 1893.
— Zemljotres u Srbiji 1893. god., sa dodatkom zemljatresa u okonim zemljama. Sredjeno na osnove službenih i privatnih izveštaja. (Spomenik XXXII.). Beograd 1896.
— Prilog poznavanju phoraminiphera iz drugomediteranskih slojeva u Srbiji. (Glas LXI.). Beograd 1898.
— O fauni i stratigrafskom položaju tcrcijarnih slojeva kod Grgetega u Sremu. (Zapisnici god. VII. 1898. u izvodu, (docnije 1903. u celini u VI. knj. Geol. Ana la). Beograd 1898.
— O geološkoj starosti foraminifera Semseya lamellata Franzenau. (Zapisnici IX.). Beograd 1899.
— Preihodni resultati proučavanja drugomediteranskih morskih ježeva iz Srbije. (Zapisnici IX.). Beograd 1899.
— Geološki sastav severne padine planine Vujna u okr. rudničkom. Zapisnici X.) Beograd 1900.
Ruski faunistički elementi u neogenu Severoistočne Srbije. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
— Podaci za profil Beograda. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
— Tercijarna fauna iz Babinog Dola kod Skoplja. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
— Prinove Geološkog Zavoda. (Geol. Anali IV.). Beograd 1900.
— O melanopeidnim laporima i srodnim tvorevinama na Balkanskom Polu-ostrvu. Predavanje na 85. Geol. Zboru 10. marta 1901. (Prosvetni Glasnik). Beograd 1901.
— Foraminifcri.iz drugomediteranskih slojeva u Srbiji. Paleontološka študija. (Spomenik XXXV.). Beograd 1901.
— Paleogeni fosili iz sela Bele u okolini kočanskoj. (Zapisnici XI.). Beograd 1901.
Golfska fauna iz okoline Lenovca u zbirci prof. Mih. R. Živkoviča. (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
— Srednji oligozen u kočanskoj okolini prema fauni iz Orizara. (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
— Dopune i ispravke o zaključcima o starosti melanopeidnih lapora, prema ekvivalentnim tvorevinama u skopljanskoj okolini i slatkorodnini slojevima u okolini Carigrada. (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
— Nekoliko geoloških podataka iz okoline sela Višnjice kod Beograda. (Za p is nici XIII.). Beograd 1903.
-	Gradja za poznavanje tercijara u Staroj Srbiji sa 6 litograf. tablica. (Geol. Anali VI.). Beograd 1903.
Mediteranski fosili iz atara sela Sikola u okr. krajinskom. (Zapi s nici XIII.). Beograd 19 3.
Prinove Geološkog Zavoda. (Geološki Anali VI.). Beograd 1903. Prethodni resultati proučavanja fosilnih goveda iz Srbije. (Zapis nici XIV.)-Beograd 1904.
Hronika potresa izradjeua uz saradnju nekoliko članova Srp. Geol. Društva. (Zapisnici XV.). Beograd 1905.
— Donje pontiski slojevi na 6 met. dabine u Nein.injinoj ulici izmedju kafana „Orijenta“ i „Dobrog Jutra*. (Zapis nici XVI.). Beograd 1906.
Prikaz rasprave korali iz drugoinediteranskih slojeva u Srbiji, koja je štampana u Zagrebu u 175 knj. Rada jugoslav. akademije. (Zapisnici XVII.). Beograd 1907.
— Sarmatski fosili na uglu Nebojšine i Rudničke ulice u Beogradu. (Zapisnici. XVII). Beograd 1907.
Fauna lesa u okolini Golupca. (Zapisnici XVIII.). Beograd 1908. Diluvijalni mekušci iz okoline Beograda. (Oštampano iz Nastavnika kao 9. sv. Muzejskih izdanja). Beograd 1910.
Petkovič K, Vladimir. Podaci o potresima 1891. — Potresi u Srbiji 1895. god. (Spomenik XXXII.). Beograd 1896.
O katlanovskoj banji kod Skoplja. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
O	geološkim ekskurzijama po Šar-planini. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
— O tercijaru u B .binom dolu na južnoj strani skopljanske ravnice. (Z a -pisnici X.). Beograd 1900.
— .Geološki odnosi Ljubotena i njegova podnožja. (Geol. Anali. Knj. VI.). Beograd 1903.
Sarmatski fosiii iz Ripnja. (Geol. Anali knj. VI.). Beograd 1903.
— Tercijar u skopskoj ravnici. Beograd 1904.
— Tupižnica i njeno podnožje. (Spomenik XLVI.). Beograd 1908.
— O senonskim slojevima na Gučevu. (Zapisnici XVIII.). Beograd 1908.
— Geološka islraživanja u oblasti Tupižnice. (Godišnjak Rud ar. Odele n j a II). Beograd 19J9.
— Vaccinites (Pironaea) polystyius Pirona spec. iz Negrišora (u okr. čačan-skom). (Oštampano iz Nastavnika). Beograd 1909.
— O urgonskoj fauni iz okoline Skrobnice (sr. zaglavski). (Oštampano iz Nastavnika). Beograd 1911.
— Nalaz krinoida Actinometra vagnasensis P. de Loriol u aptijenskim slo-jevima Istočne Srbije. (Oštampano iz Nastavnika). Beograd 1912.
— Golt u Srbiji sa 8 tablica i 18 slika u tekstu. (Glas LXXX1X). Beograd 1913. Petkovič K■ Milan. Metamorfni škriljac sa glaukofanom na Šar-planini. (Zapisnici X.). Beograd 1900.'
— Izveštaj o potresu, koji se u Kučevu osetio 20. marta 1901. god. (Zapisnici XI.). Beograd 1901.
Mikroskopski opis stena sa Ljubotena na Šaru. (Geol. Anal knj. VI.). Beograd 1904.
0 potresu 22. marta 1904. god., koji se osetio v Požarevcu. (Za p is -nici XIV.). Beograd 1904.
— O severoistočnom delu kruševačkog tercijara. (Z a p i s n i c i XV.). Beograd 1905.
Petkovič Cvetko, prof. O geološkom sastavu pirotske okoline povodom rada Djordja Melentijeviča: Ka poznavanju Geologije pirotske okoline. (Zapisnici XI.). Beograd 1910.
Radovanovič A. Sv. dr. Gradja za geologiju i paleontologiju Istočne Srbije.
I.	Uvod u geologiju Istočne Srbije. — Lijas kod Rgotine. (Glas Vlil.). Beograd 1888.
1 Pavlovič S. P. O tereijaru Timočke krajine. (Glas XXIX.). Beograd 1891.
Gradja za geologiju	i Paleontologiju	Istočne Srbije. II.	Lijas kod Dobre.
III. Crnajka	s naročitim obzirom	na doger njen. (Geol. Anali knj.	III.). Beograd 1891.
— Izveštaj o geološkorudarskom odeljku Kruševačke izložbe. Geološki pregled krušev. okoline. Rudno blago Kopaonika, fosilni ugalj i parafinski škriljac, mineralne vode. (Godišnjak Rudar. Odelenja knj. I.). Beograd 1892.
— O Vrnjačkoj Banji u geološkom pogledu. (Godišnjak Rudar. Odelenja knj. I.). Beograd 1892.
Gradja za geologiju	i paleontologiju	Istočne Srbije. IV.	Kelovej kod Vrške
Čuke.	V.	Belemnites ferrugineus	nov. spec., nova	fela belemnita iz	„KIauskih naslaga"
u Severoistočnoj Srbiji. (Geološki Anali knj. IV.).Beograd 1893.
— Fosili iz paleozojskih škriljaca kod Ivovika izmedju Krupnja i Jagodinje (Zapisnici VII). Beograd 1897.
— O geotermskom stopnju tercijarnog terena kod Mladenovca. (Glas LIV.). Beograd 1897.
— O geološkom sastavu leskovačke okoline. (Zapisnici VIII.) Beograd 1898.
— Beleška o interesantnoj pojavi kontaktnog metamorfizma na Ridanu niže Golupca. (Zapisnici VIII.). Beograd 1898.
— Kratki prikaz šabačkog terena, na osnovi podataka dobivenih bušenjem dva arteska bunara u Šapcu. (Zapisnici VIII). Beograd 1898.
Geološke prilike Smrdan-Bare. (Zapisnici IX.). Beograd 1899.
— Gradja za geologiju i paleontologiju Istočne Srbije. VI. Prethodna beleška o donjolijaskoj fauni s Vrške Čuke. (Geol. Anali V.). Beograd 1900.
— O geološkom sklopu i tektonici aleksinačkog tercijarnog terena (Zapisnici XI.). Beograd 1901.
Profil jurskog terena na Vrškoj Čuki. (Zapisnici XI.). Beograd 1901.
— Profil terena sniže Vratarnice i podaci o tamošnjem lijasu. (Zapisnici XI.). Beograd 1901.
— O pečini Topliku iznad Vratarnice. (Zapisnici XI.). Beograd 1902.
— Profil Zaječara. (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
— Nekoliko podataka za geološku orijentaciju u zipanjskom terenu. (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
— Novi podaci za tektoniku lijaskog terena u Rgotini (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
Pojava kontaktnog metamorfizma u neogenskim ugljenitim terenima kod Jarandola blizu Raške. (Zapisnici XVII.). Beograd 1907.
— O rasprostranjenosti melanopeidnih lapora u Srbiji i o značaju njihovom kao naročite facije tercijara na Balkanskom Poluostrvu. (Zapisnici XVII.). Beograd 1907.
— Zasebne trusnc oblasti Srbije. (Zapisnici XVII.). Beograd 1907.
- O šarijažu u severoistočnoj Srbiji. Prcthodni resultati saopšteni Srp. Geol. Društvu 10. oktobra 1907. go j. (Zapisnici XVII. i ponaosob štampano.). Beograd 1907.
Rakič Nikola prof. O potresu 16. januara 1902. god. (Zapisnici XII.) Beograd 1902.
O tercijaru u okolini Kruševca. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904. Stanojevič A. Eruptivne stene u Slatini i Rajcu. (Geol. anali II). Beograd 1890. Resultati promatranja na bigru reke Gradašnice. (Zapisnici XV). Beograd 1905.
Stepanovič Dragutin rud. inž. O rudarskim i geološkim nazivima u Radjevini. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
Još neki podaci o sumpornjači iz Radanja. (Zapisnici XIII.) Beograd 1903. Gradja za poznayanje Podrinskili rudišta (Godišnjak Rud. Odel j. II.). Beograd 1909.
Uroševič Sava. Študija iskonskog terena u Srbiji. I. Cer (G las LVII.). Beograd 1899. Študija iskonskog terena u Srbiji: II Venčac, Bukulja, Vagan. (Glas.) LX1.). Beograd 1900.
Boranja, študija kontaktno-metamorfnih pojava granita. (Glas LXV.) Beograd 1902.
Peridotiti i serpentini. (U II. delu Žujoviča Geologije Srbije, str. 54-73. Posebno izdanje kralj. Srp. Akademije.). Beograd 1903.
Centralni Kopaonik. Študija kontaktno- metamorfnih pojava granita. (Glas LXXV.j. Beograd 1908.
Kristalasti škriljci u Severoistočnoj Srbiji. (Spom en i k XLIII.). Beograd 1908. Črni Vrh. Študija terena kristalastih škriljaca i granita. (Glas LXXXIII.) Beograd 1912.
Vasovič Radosav. O Stopica Pečini izmedju Trnave i Rožanstva u užič. okrugu. (Zapisnici XI.) Beograd 1901.
Tragovi ledenog doba u Srbiji. (Predavanje na I. kongresu lekara i prirod-njaka u Srbiji 1904 god). Beograd 1905.
Živkovič R. Mih. Geologija Crnorečkog okruga. (u Maiajevoj monografiji Crnorečkog okruga. (Glasnik Srp. Učen. Društva 73. knj.). Beograd 1891.
- Tercijar srednjeg dela Timočkog Basena. (Geol. Anali IV.) Beograd 1893. O rodu Pyrgulifera Meek. u Srbiji. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904.
—	Geologija užičke okoline. (Izveštaj gimnazije u Užici za 1906 — 1907 god.) Užice 1907.
—■ Kroz Rujno. Geološka ekskurzija. (Izv. gimn. užičke za 1907	8	god.)
Užice 1908.
Žujovič M. J. Gradja za geologiju Kraljevine Srbije. I Prilog za geologiju jugoistočne Srbije, sa jednom geološkom kartom i nekoliko slika. II. O staklastim stenama. III. Korsit sa Rudnika. (Glasnik Srp. Učenog Društva knj. 55. Beograd 1884.
Gradja za geologiju Kraljevine Srbije. IV. Doleriti u Srbiji. (Glasnik Srp Uč. Društva knj 67J. Beograd 1885.
Lamprofiri u Srbiji (Glas III.). Beograd 1888.
Osnovi za Geologiju kraljevine Srbije, sa skicom geološke karte. (Geol.. Anali knj. I.). Beograd 1889.
Selički meteorit. (Geol. Anali II.) Beograd 1890.
Izlaz na Povlen. (Geol. Anali II.) Beograd 1890.
-- Eufotiti u Srbiji. (Geol. Anali III.). Beograd 1891.
— Note sur la crete Greben. (Annales gžol. de la Peninsule Balkanique. Tome III.). Beograd 1891.
Gradja za geologiji! Stare Srbije. (Geol. Anali 111). Beograd 1891.
—- Geologija Srbije. Deo prvi: Topografska Geologija. (Posebno izdanje Srp. Kr. Akad.). Beograd 1893.
— Resultati študija porfirita u Srbiji, s naročitim obzirom na njihovu klasi-fikaciju. (Zapisnici VIII.). Beograd 1899.
— Geologija Srbije. Deo drugi: Eruptivne stene (uz saradnju Save Uroševiča prof. Vel. Škole). Beograd 1900.
Sur les roches eruptives de la Serbie. (Strani tekst Geol. Anala V.). Beograd 1900.
— Sur les terrains sedimentaires de la Serbie. (Strani tekst Geol. Anala V.). Beograd 1900.
— Leucitit s podnožja brda Treske blizu Gornjeg Milanovca. (Zapisnici X.). Beograd 1900.
— Promatranja na Zapadnoin Vračaru prilikom raskopavanja i nivelisanja zemljišta za bolnicu kraljice Drage. (Zapisnici XI.). Beograd 1891.
— Resultati proučavanja eruptivnih stena iz Stare Srbije i Makedonije, koje je sa svojih ekskurzija doneo G. J. Cvijič. (Zapisnici XI.). Beograd 1901.
— O pešteru u Boljetinu. (Zapisnici XI). Beograd 1901.
— O starosti škriljaca na Sagodnji i granita na Boranji. (Zapisnici XII). Beograd 1902.
— O geološkim prilikama duž Dunava u Boljetinu. (Zapisnici XII.). Beograd 1902.
— O kongeriskom pesku u Vlaškoj na istočnim okosinama Kosmaja. (Z a -pisnici XIV.). Beograd 1904.
— Novi nalasci mamutovih zuba u Beogradu. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904. Zega Aleksander dr. Analiza kisele vode na putu izmedju Starog Sela i Kuč-
kova b.izu Skoplja. (Zapisnici XV.). Beograd 1905.
4.
Anovič Branko prof. Hemiski sastav milanita. (Geol. Anali III.). Beograd 1891. Bajič J. M. Hemiske analize. 11. Analize ruda. (Geol. Anali VI.). Beograd 1903.
— Dodatak analizama nekojih minerala. (Geol. Anali VI.). Beograd 1903. Btagojevič M. predavač. Analize nekih minerala iz Srbije. (Geol. Anali II).
Beograd 1890.
— Analize na zlato: cinabarita u potoku Kortarj, galenita iz reke Čestobro-dice u Zviždu i pirita iz Giogovice u Krajini. (Zapisnici VIII.). Beograd 1898.
Ilič P. predavač. Nekoliko srpskih minerala. (Geol. Anali I.). Beograd 1889. Jovanovič K. dr. Nekoliko analiza bakarnih ruda u Srbiji. (Rud. Glasnik 111). Beograd 1905.
Jovičič Z. Mil. dr. Izveštaj o radu u rudarskoj-hemiskoj laboratoriji. (Godiš-n j ar Rud. Odel. 11.). Beograd 19j9.
— Hromitit. (Glas LXXIX.). Beograd 1909.
Lozanič M. Sima. Analize novog hromnog minerala avalita. (Glasnik Srp. Učen. Društva knj. 57). Beograd 1884.
— Milošin, aleksandrolit, i avalit. (Glas XLI.). Beograd 1894.
Prejevič V. Analize staurolita iz manastira Miijkova. (Geol. Anali VI.). Beograd 1903.
Stanojevič Al. Hemiske analize nekoliko minerala iz Srbije. (Geol. Anali IV.). Beograd 1893.
Stefanovič P. Sv. dr. Analize nekih srpskih minerala-mimetesita, pikrosmina, amphibola, ortoklasa —. (Zapisnici Vlil.). Beograd 1898.
— O tarnovicitu iz Postenja. (Zapisnici XIII.). Beograd 1903.
— Prikaz raspravice svoje o auripigmentu iz Alšara u Mačedoniji. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904.
— Resultati ispitivanja bornita i enargita sa bakarnog rudišta u Boru. (Zapisnici XIV.). Beograd 1904.
Uroševič Sava. Nov način bližnjenja biotita. (Glas LIV.). Beograd 1897.
— Optičke osobine i klasifikacija avalita, milošina i aleksandrolita. (Glas LIV.). Beograd 1897.
— Pseudomorfoze azbesta po biotitu u potkopu „ispred Krša' na Rudniku. (Zapisnici IX.). Beograd 1899.
— Volastonit i idokras, dva nova minerala za Mineralogiji! Srbije. (Zapisnici IX.). Beograd 1899.
Putovanje slušatelja jestestvoslovnog odelenja K. S. liceja po jednom kraju Srbije godine 1859. (Srbske N o vi n e). Beograd 1860.
Popovič Kosta. Put licejskih pitomaca (jestastveničkog odelenja) po Srbiji 1863. Iz putničkih beležaka ekspedicije sastavio. Na svet izdala Ujedinjena Omladina Srpska. Beograd 1867.
Petrovič I. Nik dr., Miljkovič Ljub., Tipa A. P., Pavlovič S. P. i Jurišič I. Ž. Drugo putovanje naslavnika i učenika druge beogradske gimnazije po Srbiji i po Bosni 1890. Beograd 1891.
Prvo Pančičevo putovanje sa licejclma po Srbiji. Izdao Muzej Srbske Zemlje (kao 12. sv. svojih izdanja. Oštampano iz Nastavnika). Beograd 1914.
Melov plaz pri Zagorju 16. januarja
Uvod. V noči od 15. na 16. dan januarja 1. 1917. ob 1. uri 43 min. se je ob progi Južne železnice med postajama Zagorje in Trbovlje ob Savi pripetila težka železniška nesreča.
Noč je bila temna, iz gostih, nizkih oblakov je lilo in snežilo izdatno in neprestano. Narasla Sava je valila svoje vodovje in prodov.ie bobneč po ozki dolini. Vihar je šumel preko gozdov, ki pokrivajo strme rebri ob obeh straneh struge. Z napeto pozornostjo osobja so vozili železniški vlaki. Ponočni osebni vlak se je redno odpeljal od Zagorja proti Trbov-ljem in je že vozil s polno hitrostjo 50 km na uro. Kar zadene na oviro. Bila je večja skala, ki je ležala na tiru. Zastavila je pot s toliko upor-
5.
Ferd. Seidl.
nostjo, da sta obe lokomotivi skočili iz tira. Koj na to je s strašnim
treskom udarilo na vozove od zgoraj, in usula se je na vlak silna truma
kamenja in skalovja in ploha vode. Po presledku nekolikih sekund je
zagrmelo drugič in potem še tretjič. Kamenje je zasulo vozove in progo,
obilno	vodovje jo je preplavilo. Službeni voz in oba vozova s	prtljago
sta se	pod nenadnim bremenom popolnoma	zrušila; poštni	voz	je nari-
nilo na tender, sledeči voz je zasuknilo počez, da je legel preko obeh
tirov; za njim priklopljeni voz se je vrinil vanj; še nadaljnja dva vozova,
ki sta bila zasedena s potniki, je plaz zasul. Drugi vozovi so bili samo	i
nekoliko poškodovani ali sploh nič.
Ob toli silovitem razdevanju, žal, ni ostalo brez človeških žrtev.
Usmrtilo je 11 oseb iz vojaštva in enega sprevodnika, močno ranilo 26 oseb (med njimi 19 vojakov), manje ranjenih je bilo 8 oseb (3 vojaki).
Škoda na vozilih je znesla v denarju 160.000 K, na progi 10.000 K.
Uradništvo sosednjih postaj je brez odloga uvedlo reševalno delo.
Posebni vlaki so pripeljali zdravnikov, sanitetnih vojakov in vojnih ujetnikov kot delavcev. Odigrala se je grozna tragedija človeške usode.
Železniška proga je bila na gorski strani nič manj kot 5 m na debelo	zasuta s kameni in balvani, gruščem	in peskom; in	še na drugi,
savski	strani je ležal razval 1 m na debelo	nasut.
Ker je pospravljanje trajalo več dni in sta bila oba tira zastavljena, je promet od Maribora proti Gorici in Trstu šel deloma preko Celovca in Jesenic, deloma preko Zagreba in Karlovca. Prekinba na glavni progi Južne železnice je bila zaradi vojnega stanja ob Soči tudi z vojaškega stališča usodna. Zatorej je bilo časnikom zabranjeno, da bi
o	dogodku poročali.
Imel sem kesneje priliko, da sem posetil kraj nesreče in proučil prirodni dogodek, ki jo je povzročil. Očitno je bilo, da je bil povod nesreči plaz drobnejšega in debelejšega kamenja, ki je ležal na strmem pobočju nad železniško progo; izprožila pa je nagomiljeni plaz izredna množina dežja, ki je padel tisto noč.
Manjši kameni plazovi so v gorskem svetu ob nalivih yobče neredki pojavi; ob neugodnih okoliščinah pa narastejo plazovi do tolikega obsega, da prekrijejo s kamenjem plodno zemljo na večjem prostoru in zasujejo prometna pota ter porušijo cele človeške naselbine, tako da so prizadetim prebivalcem pogubonosni, strašni pojavi gorske prirode.
Plaz, ki je povzročil omenjeno železniško nesrečo, je nastal ob posebnih okoliščinah, da vzbuja kot prirodni dogodek izredno pozornost, in je kot opomin in kažipot za pravočasno zabrambo pretečih sličnih dogodkov vreden, da ga podrobno proučimo.
Kraj nesreče. Reka Sava dospeva na svojem potu od Ljubljanskega polja proti vzhodu pri vasi Savi do mogočne ploče iz dolomita in apnenca, ki leži med to vasjo in Zidanim mostom. Vanjo je zarezala reka 400—500 m globoko, ozko dolino s strmima, vendar vobče z drev-
jem in grmovjem porastlima pobočjema. Tako dolino imenujemo deber. Dno te divje Savske debri zavzema šumeča reka; poleg nje ni bilo prostora za državno cesto, ki bi vodila od Ljubljane ob Savi proti Zagrebu in Celju. Šele novodobna velikopotezna železniška gradbena tehnika je bila dovolj smela, da je izdelala v strmem pobočju tik nad reko dvotirno glavno železniško progo s postajami: Sava, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Zidani most.
Kraj, kjer se je nesreča zgodila, leži med Zagorjem in Trbovljami. Omenjena skalnata ploča tvori ondi nad levim bregom Save goro Konec, ki ima vrli v nadmorski višini 673 m blizu Zagorja, dočim nje hrbet spremlja Savo še do Trbovelj. Sava teče ondi v približni višini 215 m (glej podobo 1.).
Podoba 1. Zemljepisni položaj na kraju nesreče v merilu 1: 75.000 Pu- | ščica znači grapo G in njeno smer, P = ’ propust v železniškem nasipu. —Podoba 2. kaže kraj nesreče v nekoliko večjem merilu. Označena je železniška proga, ki prihaja od Zagorja na desno pobočje grape G mimo označene čuvajnice, se nadaljuje na nasipu, ki ima pred strugo grape propust P, in stopa odhajajoč proti Trbovljam na levo pobočje grape. Strma, plitva dolina grape je vdolbena v gorsko pobočje, ki je zgrajeno iz prepočenega dolomita.
Hudournikova grapa. V jugoizhodno pobočje Konca je izdolbena v pobočje plitva žlebasta grapa (drča, drasta), ki začenja Va km vzhodno od vrha visoko gori ter teče strmo viseč (za 40°) naravnost proti Savi.
Prvi povod, da se je zasnovala grapa, je bila razpoka, ki je ondi nekdaj razklala kameno gorsko gmoto. Razpoka sega od Save v smeri grape proti gorskemu grebenu. V spodnjem, golem skalnatem oddelku je razpoka (slična razpoki v prepoceni šipi) očitna veščemu opazovalcu. Prelomina je čudno gladka. To svedoči, da sta se razcepljena oddelka gorske gmote tikoma premikala in pri tem ob silnem trenju prelomino tigladila.
Grapa je skoro vzporedna zarezi v gorovje, skozi katero prihaja potok Medija od vasi Zagorje proti jugu, da doseže Savo pri železniški postaji istega imena (glej podobo 1.). S to razpoko je gora Konec odrezana na zapadni strani. Na vzhodni je odrezana po enako usmerjeni zarezi, ki vodi potok Kotnico mimo Trbovelj proti jugu do Save. Vse troje razpoke je bržkone ustvarila ista geološka sila.
Razpoka v Koncu je bila dežnici dobro došla pot, in odtekajoča voda je polagoma poglobila in razširila ob razpoki svojo strugo ter tako izdolbla sedanjo strmo dolinico in ob nje dnu žlebu podobno grapo. Trajnega mirnega odtoka si seveda ob strmem in samo kakih 450 m
3*
\22
dolgem bregu ne moremo misliti. Le ob močnejših nalivih se je vodotok mogel pojaviti; torej kot hudournik.
Gora Konec je zgrajena do precejšnje višine iz jasno sivega ne-skladovitega dolomita, ki je močno prepočen. Vrhnji del gore pa je iz apnenca. Iz njega je skalnata stena pod vrhom in grebenom, ki jo vidimo že iz doline (glej podobo 3.).
lJodoba 3. Navpični in podolžni prerez črez melišče ležeče na gorskem pobočju v hudournikovi strugi. D = dolomit, A = apnenec, g = grio, s = spodnji del hudournikove struge. Ž = železniški nasip, poleg njega struga reke Save, oboje v prečnem prerezu. Na dnu Save prod, b kamenje, ki je bržkone ostanek nekdanjega melovega stožca ob izlivu hudournika v Savo, b‘ = skoro sredi Save ležeči kameni balvani, ki so prileteli z grebena A. — = spodnji del melišča, ki se je utrgal 29. jan 1917. in povzročil nesrečo.
Dolomit se močno kruši (drobi, meli ali melini) — to je znano svojstvo te kamenine. Od njegovega pobočja se ob menjajoči toplini in * vlagi in zlasti ob zmrzali trgajo kosovi razne velikosti: drobna peščena zrna, večji kameni in celo obsežni balvani, ter se kotalijo po pobočja navzdol. Dežnica jih odplakuje in napeljuje v hudournikovo grapo in po njej dalje. Iz ostajajočega pobočja se pri tem oblikujejo iz slučajno trdnejših oddelkov dolomita čudni roglji in piramidasti nastavki. Tudi grapa pod Koncem je ozaljšana nad svojim levim pobočjem z dvema smelo nastavljenima, in čudno oblikovanima skalnatima rogljema, ki obračata na-se poglede potnikov, ko se mimo vozijo v železniškem vlaku.
Železniška proga prihaja iz Zagorja do območja hudournikove grape prav tam, kjer stoji na desni strani grape na skalnatem pomolu hišica za železniškega čuvaja (podoba 2.), prekoraka območje grape, ki se kaže v gorskem pobočju kot plitev žleb (in v naši podobi 2. kot usločena črta), na obzidanem nasipu in na levi strani grape zopet prehaja na skalnata tla.
Pred grapo je v nasipu izdelan propust (P v podobi 1 in 2), da skozenj odteka dežnica in snežnica, ki prihaja iz grape in hiti v Savo.
Trije oddelki hudournikove struge. V njej ležeče melišče. Grapa začenja visoko pod obvrhnjimi stenami Konca in je v višini 70 m nad železniškim tirom že toliko široka, da je ondi preko nje postavljena palisadna stena 25 m dolga. Stena naj zaustavlja kamenje in skalovje, ki bi se prikotalilo z višave. Dolžina stene izpričuje, da je hudournik ondi skalnato podlago že precej na široko izgrebel. Splavljeni dolomitov m el (grušč) pa je ondi na dnu struge naložil tako, da leži v njej hudournikovo melišče, ki visi kakor struga strmo nagnjeno (za 40°). Niže
doli je grapa nekoliko ožja in seveda tudi v njej ležeče melišče. Obkratu pa melišče pridobiva na debelosti, ker se grapa navdol širi in mu tudi iz okolice omenjenih čudnih skalnatih rogljev dohaja mel. Tako naraste melišču debelost do zneska 5 ///. Prav ta spodnji oddelek melišča (tv podobi 3..!, sestavljen iz rjasto preperelega peščenem mela z obilnimi vloženimi Kameni in balvani, se je v noči 15./16. januarja 1917 utrgal in je navalil na železniško progo ter povzročil nesrečo. Pobočje ob straneli melišča z melovo strugo vred je nabirališče hudournikovo- ali njegov lijak. ako ta čler. njegovega območja označimo s posebnim nazivom. Tik ob izhodu nabirališča je vklesan nadaljnji del struge kot kratek, zelo strm. samo 3 m širok žleb; to je drugi oddelek hudournikov, njegova odtočnica ali njegovo grlo (g v podobi 3.).
Ko hudournikovo vodovje prišumi skozi grlo, mu nadaljnjo pot odreže skoro navpična skalnata stena (s v podobi 3.). Vodovje mora čez njo skočiti v malem slapu, da doseže ob Savi ležeči tretji ali spodnji oddelek hudournikove struge.
Kako je nastala strmina pod grlom, si lahko predočitimo. Tekoče vode dolbejo strugo pod seboj in jo poglabljajo, pa tudi stranske stene ji razširjajo. Sava je s svojim obilnim, trajno delujočim vodovjem svojo dolino izdatneje poglobila kakor slabotni, le ob nalivih in po dalje časa trajajočem deževju nastopajoči hudournik. Le-ta je zaostal v višini svojega sedanjega grla, Sava pa je izdolbla strugo še niže in ji pri tem urezala strmino pod grlom, ki jo mora hudournik, da Savo doseže, preskočiti s slapom.
V	spodnjem oddelku hudournikove poti pričakujemo hudournikov mel nakopičen ob izlivu v Savo v obliki stožca, ki se bolj in bolj pomika v Savo. Ta za hudournike značilni melov stožec v našem slučaju pogrešamo. Na njegovem mestu je železniški nasip (Ž v podobi 3.).
Bivši melov stožec ob izlivu hudournikovem je segal v območje poplav ob povodnjih; zatorej ga je Sava ob takih prilikah večidel odnesla. Pač pa so se ohranili debelejši skalni kosovi in vidimo jih ob nizki vodi; to so tiste kleči blizo obali, ki so v smeri reke izleknjene (b v podobi 3.); Sava se vanje zaletava šumeč in peneč. Med njimi tičijo pač tudi kosovi, ki so v vodo padli ob nesreči 16. januarja 1917 ali bili vanjo vrženi pri pospravljanju tirov. Večji del groblje pa je starejši; to svedočijo grmi in drevesca, ki rastejo na njej. Skale, ki so se trgale še pred gradbo železnice z apnenčevih sten pod vrhom Konca v območju grape, so priletele še pred znožje melovega stožca tja do rečnega stržena; v istini vidimo ondi balvane, ki so bržkone takega izvora (&' v podobi 3.). V tem naziranju nas potrjuje dejstvo, da se nahaja kamena groblja v Savski strugi edino le pred Končevo grapo in nikjer drugje v soseščini.
Ko je bil melišču v grapi odnešen znožni stožec, mu je bila odvzeta prirodna poglavitna opora; njegov spodnji konec je obtičal nad grlom
hudournikove struge prost, zgolj zadržan po notranji zveznosti drobcev in po sprijemnosti s skalno podlago in morda kolikor toliko zaklinjen nad grlovo ožino.
Oni dogodek je odločno vplival na nadaljnjo usodo melišča.
Kajti ako imenovani trije činiteljj (zveznost, sprijemnost in morebitna zaklinjenost) popustijo, se lahko dogodi, da stopi v veljavo težnost, ki je na strmo naklonjeni podlagi dokaj močnejša nego na položni, in melišče zdrkne navzdol proti Savi. To tem laže, ker je skoro tik pod spodnjim koncem melišča gorsko pobočje skoro navpično odrezano in torej ondi sploh neha vsaka podlaga, ki bi melišče na potu navzdol zadrževala.
Ta dogodek je v istini nastopil.
Ker visi plaz v gorenjem oddelku grape za približno 40°, strmina v spodnjem oddelku za železniškim propustom pa skoro navpično pada proti Savi, tedaj se vidi hudournikova struga v grlu (g v podobi 3.) kakor nalomljena, in profilna črta struge je ondi izbočena (konveksna). Zaradi tega se vidi melišče s tira v zelo poševni projekciji, skoro v smeri pogleda. Melišče je zatorej, ko se je utrgalo, zdrknilo naravnost na tir.
Mirujoči hudournik. Melišče požira kolikor toliko vode, ki teče preko njega. Ker hudournik na primeroma kratkem srednjegorskem pobočju med Zagorjem in Trbovljem ne more biti obilen, se je njegovo vodovje sčasoma bolj in bolj premestilo s površja v notranjščino melišča. Ko je melišče bilo manj izročeno navalu hudournika, je postalo njegovo površje mirnejše in se je ob manj deževni dobi odelo z rastlinstvom: s travami, grmovjem in drevjem, zlasti ker je melišče od dolomitovega drobirja močno peščeno, in ne prevladujejo v njem samo debeli kameni. Hudournik se je torej umiril ali je — človek bi rekel — zaspal. Prav na spodnjem oddelku melišča, ki se je 16. januarja 1917 utrgal, je vzrastel šop mladega borovja — ki je bilo menda namenoma zasajeno, da zadržuje odkotaljeno kamenje.
Kdor je hodil po Alpah, je imel priliko, spoznavati visokogorske hudourniške struge. V taki, navadno suhi strugi teži brez reda nagro-madeno kamenje vseh velikosti, ki ga je privalil z neverjetno močjo nebrzdani hudournik, ko je ob nalivu mahoma oživel. Vmes ležijo s korenino izruvana drevesa in grmi in izpopolnjujejo podobo divjega raz-devanja. Ob izlivu v dolino izgubi hudournik nosilno moč, in ves s seboj prinešeni razval naloži v stožec, ki se razprostre kakor razprto pahalo. Ob daljši mirni dobi se stožčevo pusto kamenato površje pre-perevši pokrije s prsteno odejo in ozeleni, ker mu z vetrom naletavajo semena raznih rastlin. Gladko, le malo nagnjeno površje nekaterih takih stožcev je v gorskem svetu dostikrat privabilo človeka, in v mnogi!; dolinah ležijo vasi in polja na takih gruščevih stožcih (na primer v gorenji Ziljski in Dravski dolini na Koroškem).
V	Alpah je tudi dovolj melišč, ki se nabirajo ob znožju strmih pobočij brez sodelovanja vode, zgolj ker težnost proži kamene odkruške s
sten. Tudi taka melišča se polagoma ustalijo in ozelene. Njih mirno površje se nato tem ostreje razlikuje od hrapave, gole skalne okolice. Dobro došla so dostikrat turistu, ker so preko takega melišča po zložni stezi pristopne više ležeče strmine (n. pr. Turski žleb v Kamniških Alpah). Taka melišča torej olajšujejo prohcdnost v gorskem svetu.
Nasprotni vpliv se pojavi, če naj se preko melišča napravi namesto skromne steze za večji promet pripravna cesta ali celo železnica. Kdor se je vozil z Bohinjsko železnico od Podbrda proti naši nesrečni Gorici, ie iznenadjen opazil, da železniška proga med Podmelcem in Sv. Lucijo brez očitnega povoda zapusti levo pobočje doline ob gorskem potoku Bači, krene preko mosta na desno pobočje, a se takoj vrne na levo pobočje zopet preko mosta. Med obema mostoma je le pol kilometra razdalje. Vmes je na levem pobočju gladko, z bujno trato porastlo melišče — in prav temu, dasi po vnanjosti vabljivemu oddelku pobočja so se graditelji proge izognili in so raje izvršili dvakratno premostitev potoka. Zavedali so se, da ni varno zarezati progo v melišče; kajti le-to bi se pod njo in ob njej prepogostoma rušilo ter s tem promet ovira’o in ogrožalo.
Zal, da se je pa uglajeno in zeleno preraslo melišče pri Zagorju ueopaženo prikrilo pozornosti i graditeljev i poznejših nadzorovatcljev železniške proge. Njegovo enakomerno viseče, skoro gladko površje se značilno razlikuje od hrapavega skalnatega površja v bližnji soseščini. Prav to mirno površje melišča je veščaku znak in opomin, vara pa ne-veščaka, ki se mu dozdevajo taka tla mirna in trdna.
Melišče v strmi grapi miruje le navidezno. Ozelenelo melišče prosto ležeče v strmi hudournikovi grapi miruje samo na videz. Poleg čini-teljev, ki ga vzdržujejo in hranijo, delujejo tudi taki, ki ga izkušajo pokončati, to je pahniti z ležišča navzdol v dolino in sicer ali celotno melišče ali pa vsaj njega spodnji oddelek. Ozelenelo melišče še nadalje preskrbljujeta težnost in voda. Težnost proži odkrušene kamene, da se valijo in odletavajo po pobočjih, živa sila odtekajoče izpodnebne vode pa jih jemlje s seboj in razprostira po površju melišča, kjer obležijo v ploskvi, ki jo določa poševnost grape, ako jih vodovje ne odnese proti Savi. V notranjščini melišča drži odkruške medsebojno trenje skupaj. Na površju pa jih vežejo korenine trav, grmovja in dreves ter množijo upor zoper deročo moč vodovja, kadar ob nalivu naraste hudournik. Odkruške, ki padajo melišču na drn, preraščajo rastline v svoji neumorni življenski sili in melišče tako bolj in bolj debeli.
Na drugi strani pa delujejo izpodnebna voda, premembe v zračni toplini in zmrzal soglasno na to, da melišče naposled pokončajo. Kadar je melišče premočeno, opolzi voda drobce v njem liki mazilo; slabi torej njegovo zveznost (kohezijo), to se pravi trenje, ki veže kose med seboj. Voda pa slabi tudi trenje ali sprijemnost (adhezijo) med meliščem in njegovo podlago na gorskem pobočju. Kadar voda odteka iz melišča, tedaj pere iz njega prstene in peščene drobec, jih odnaša s seboj in ga
s tem rahlja. Če se je na te načine povečala polzkost in rahlost, je melišče bolj gibko in laže sledi težnosti, ki ga vleče navzdol. Kadar je melišče prepojeno, je obremenjeno še z vodo, da tem bolj rine in sili navzdol. Toplinske premembe delujejo v istem smislu. Kadar toplina raste, se kameni drobci raztezajo in razmikajo, toda, ker težnost vleče navzdol, se razmaknejo vsakokrat bolj navzdol nego navzgor; ob padajoči toplini se istotako krčijo bolj navdol nego navbreg. Rastline sicer vežejo melišče s svojimi koreninami, pa tudi rahljajo ga, ko rastejo korenine 'iied drobci, in le-te razganjajo kakor klin. Korenine tudi še kemijsko razkrajajo rudninske odkruške in rahljajo tla. Ako raste drevje na melišču, tedaj ob .vetru zamajane krošnje stresajo in miketajo tudi korenine in s tem trgajo melišče, delajo v njem razpoke in ga rahljajo.
Melišče se naposled ob priliki utrga in potegne navdol. Omenjeni neznatni premaki v melišču se,'ako govorimo splošno, lahko vršijo desetletja in desetletja tiho in neopaženo, se zlagajo in seštevajo in naraščajo na znatne zneske. Ako se je naposled melišče po večdnevnem obilnem dežji dovolj napojilo z vodo, in se z njo obtežilo, obkratu pa se je dovolj zmanjkala notranja zveznost (kohezija) in tudi sprijemnost (adhezija) na podlagi — tedaj se melišče utrga bodisi visoko gori ob začetku, bodisi niže doli nad spodnjim koncem, se zagiblje potegnjeno od težnosti in ali zdrči ali pa se zažene v prostem metu navzdol ter povzroči človeku zlo in nesrečo.
Ako nam stopi v zavest, da navedeni činitelji delujejo splošno vserod: tisti, ki melišče vzdržujejo in hranijo, in tisti, ki mu strežejo po življenju - tedaj priznamo, da poteka prosto ležečim meliščem bitek vobče na enak način. Melišče na nagnjeni podlagi raste desetletja in desetletja, težnost pa ga kanj spraviti navdol in ga razrušiti. Premembe v toplini ga polagoma odrivajo navdol, korenine rastlin ga rahljajo mehansko in kemijsko, vsak dež ga izpira, narahlja in opolzi. Vsi ti činitelji podpirajo nakano težnosti. Prav kakor neizogibne poškodbe na ustroju naposled končajo življenje človeku, prav tako težnost ukonča na gorskem pobočju prosto ležeče melišče, ker z imenovanimi činitelji vred nepretrgoma deluje na to, da ga strmoglavi.
Takisto se je utrgal spodnji konec melišča v hudournikovi grapi pri Zagorju po zelo deževnih dnevih in je povzročil težko železniško nesrečo. Morebiti je tudi v viharju zamajano borovje, ki je rastlo na utrganem koncu, pospešilo usodni trenotek.
Po dogodku odtekajoča voda. Dežnica, ki je bila melišče v tistih dneh prepojila, narahljala in opolzila, kolikor je tega še treba bilo, in izredno obtežila, da se je naposled ob celotnem vplivu vseh teh činite-Ijev sprožilo in utrgalo, je odtekala po tem nesrečnem dogodku še več dni. Pridružila se je seveda tudi še dežnica sledečih dni, ker je deževalo še do 21. januarja. Ko je potem nastopilo lepo vreme, je odtok usahnil -- prav po običaju hudournikov. Voda je odtekala izpred spodnjega roba
melišča, kolikor ga je še ostalo v grapi. To je bil na novo oživeli hudournik.
Odtok je kake štiri ure po nesreči bil približno 1 m širok in 20 etn visok. V prejšnji dobi, ko je bilo melišče še celo, je odtekala voda izpred njegovega prejšnjega spodnjega roba, potem pa ko se je bil spodnji oddelek utrgal in je kot plaz (hudournikov plaz) strmoglavil, je bilo utrgališče novi spodnji rob melišča, in voda je odtekala od ondod. Delovna sila hudournikova je bila tolika, da je njegovo vodovje odnašalo grušč in kamenje, ki je padši obtičalo pod grlom. Pri pospravljanju razvala so odtok celo namenoma tako napeljavah, da je sodelovalo. Velikost odtoka in njegovo kratko življenje sta, kolikor moremo vobče presoditi, v skladu s.primeroma skromno velikostjo grape in obilico tedanje izpodnebne padavine.
Odkod je prišla vodo. Ako uinemo nesrečni dogodek tako, kakor smo ga pravkar pojasnili, tedaj je odtok vode pojav, ki je nastopil v prirodnein razvoju dogodkov. To pojasnilo zadostuje, ker ne pušča nepojasnjenega ostanka.
Med onimi pa, ki so nenavadni odtok prvi opazovali, je ta »nenavadni, zagonetni, na tem kraju nepričakovani izbruh vode« pobudil strmenje. Nastalo je mnenje, da je na kraju, kjer se je plaz utrgal, mahoma izstopil močen izvirek iz trdnega kamenega gorskega pobočja. Izvirek bj bil potemtakem ali izvirek talne vode ali pa kraški izvirek. Prvi se izključuje, ker v trdnem, četudi prepočenem dolomitu ni talne vode. Drugi bi bil mogoč. Tedaj bi bila voda privrela iz rova v dolomitovem pobočju in sicer iz 1 m širokega in 20 cm visokega rova. V rovu bi se zbirala voda podzemeljsko, pritekajoča po razpokali, ki jih je v dolomitu dovolj. Rov bi bil do nesrečne noči 16. januarja zamašen z zemljo in kameni. V nenavadnem obilju pritiskajoča voda tedanje deževne dobe pa bi bila zamaš pahnila vun in si s tem odprla iztok. Ako bi se bilo tako dogodilo, bi bila odprtina v dolomitovem pobočju očitna že tačas, ko je izvirala voda iz nje. Toda nikdo je ni videl. In ko je izvirek usahnil, bi je ne bil mogel brez sledu za seboj zapreti. Sicer pa — ako bi kdo sodil, da je mahoma iz gorskega pobočja izbruhli izvirek sprožil melov plaz, tisti bi zanikal obilno izpodnebno vodovje, ki je v odločilni noči nedvojbeno prepajalo in oblivalo v grapi ležeče melišče.
Vprašanje o prihodu vode važno s pravnega stališča. Pobavili smo se obširneje z vprašanjem, odkod je prišla voda, ki je melov plaz sprožila, ker je to vprašanje važno in celo odločevalno s pravnega stališča, ko gre za to, ali spadajo nesrečne posledice dogodka v obseg človeške odgovornosti. Ako se je pojavila voda kot dogodek v prirodnein poteku dogajanja, ki določa melišču ali nadaljnje bivanje ali konec, tedaj je človeški razum mogel ta dogodek zaznati naprej in poizkusiti, da se mu stavi v bran. Ako pa je bil povod nesrečnemu dogodku iznenaden izbruh vode, ki ga ni bilo mogoče zaznati ali »videti« naprej, nego je bil zgolj zlokoben »slučaj« in človeški previdnosti nepristopen čin »višje sile«
(vis major) — tedaj ne zadeva odgovornost za nesrečne posledice nikoga.
Izredna množina padavine pred sprožitvijo. Po naziranju, ki smo ga prej razložili, izpodnebna padavina odločevalno vpliva na sprožitev melišča. Treba je torej, da pozorno premotrimo padavino ob dneh sprožitve.
Spomnimo se, da leži Srednja Evropa med še pozimi toplim Atlantskim oceanom, ki ji je poglavitni vir padavine in pa jedrom velikega Evrazijskega kontinenta, ki pozimi silno omrzne in odbija vlagonosne oceanske vetrove. Zatorej je Srednja Evropa ali v območju oceana ali v območju kontinentovega jedra in ima ali milo in deževno oceansko zimo, ali pa mrzlo in suho kontinentalno, ali pa zmes obeh dveh značilnih oblik, ako se obe v isti zimi menjavata. Na več ali manj te ali one vladavine moramo biti vsako zimo pripravljeni. Zima ob koncu 1. 1916. in začetku !. 1917. je bila pretežno oceanskega značaja. Že november I. 1916 je imel na južni strani Vzhodnih Alp (Kranjska i. dr.) obilno padavine, december še več. December je prinesel v Ljubljani 204 mm padavine nasproti normalnemu znesku 101 mm.1 Še obilnejša je bila padavina januarja: 229 mm nasproti povprečku 78 mm. Vendar je bilo na Kranjskem nekaj zimskih mesecev še bogatejših na padavini: v Ljubljani december 1. 1869. 300 mm, januar 1. 1867. 249 mm. Meseca december in januar v zimi 1916/17 torej nista prinesla padavine, ki bi presegala svoto, ki se sme pričakovati. V bližini Zagorja je meteorološki opazovalec v Trbovljah izkazal za mesec december 1916 202 mm padavine, in v sledečem januarju celo 282 mm (podatki hidrografskega zavoda). To sta zelo obilna, naduormalna zneska. Dne 14. januarja 1917 je padlo v Trbovljah 28-5 mm dežja, in sledečega kritičnega dne celo 94 mm (to je 94 litrov na vsak 1 m- zemeljskega površja), in v nadaljnjih 4 dneh še skupaj 96 mm. To so v istini prav nenavadno veliki zneski za zimski mesec; kajti v Ljubljani je bila doslej najvišja dnevna padavina v decembru 73 mm in v januarju 53 mm. Vendar ne smemo prezreti, da dosedaj znani maksimalni zneski, čeprav so posneti iz 37 let obsegajoče dobe opazovanja, nikakor niso skrajni zneski, ki jih priroda ne prekorači, nego nadaljnje opazovanje utegne izkazati še višje zneske. Ta sodba o začasnih maksimalnih zneskih je med meteorologi dobro znana in priznana.
Navedeni zneski za Trbovlje svedočijo, da je v noči od 15. na 16. januarja 1917 teklo preko melišča v hudournikovi grapi pri Zagorju obilno dežnice, ki ga je tudi prepajala. Ni bilo torej treba nobenega drugega nepričakovanega povoda (n. pr. izbruha vode iz gorskega pobočja pod meliščem), ki bi bil melišče sprožil, ako so drugi pogoji za to v njem že bili dozoreli.
•) Podatki za !. 1916. in 1917. so posneti iz „Monatsiibersichten der Witterung in Osterreich, ki jih je izdajal Osred iji zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, normalni zneski pa so posneti iz monografije Ferd. Seidl KMma von Krain Mitteil. d. Musealv. Laibaih 1891 -1902.
Koliko kamenja se je v plazu zrušilo. Omenili še nismo, kolika množina kamenja je v plazu padla na železniško progo. Cenili so jo na IR00 m3. Dosti večja sta bila plazova, ki sta se bila izprožila v bližini Zidanega mosta meseca januarja 1. 1877. Takrat je 15. dne v mesecu ob 3’A uri zjutraj zdrknilo trdno gorsko pobočje ob železniški progi in navalilo je 118.000 m3 kamenega razvala skoro tik do železniškega nasipa. Tri dni potem se je zganila 500.000 m3 obsegajoča kamena gmota in je prigrmela za že mirujočo. Pri tem je železniški nasip popolnoma odrinilo in strugo Savinje zajezilo. Malo časa poprej je še vlak ondi drdral preko proge.1) Najboljši poznavalec kamenih plazov v Švici, A. Heim, šteje med največje melove (gruščeve) plazove onega, ki se je bil izprožil 29. aprila 1. 1868. pri kraju Bilten (kanton Glarus); ondi je strmoglavilo 180.000 m3 kamenega razvala.
Kako se zabranjujejo kameni plazovi? Ako smemo poudariti, da nam je nesrečni kameni plaz pri Zagorju v fizikalnem bistvu povsem, jasen, tedaj se nam nadovezuje vprašanje, je li znanstveni vpogled tudi sposoben, da nam nudi pota in sredstva, kako bi se bil gonobni dogodek zabranil.
Pomoč najti, ni težko. Ako prepojitev z vodo odpravi melišče na pot navdol, tedaj je umno odvajanje vode iz melišča najgotovejše sredstvo, da se zadrži nevarni' pokret. To sredstvo deluje kar na tri strani: prvič veča notranje trenje v melišču, drugič veča trenje ob njegovi podlagi in tretjič osilianje manjša težo premakljive kamene gmote. A. Heim- (1. cit.) je z osihanjem dosegel v Švici več zelo zadovoljivih uspehov. Poleg tega uporabljajo tehniki še druge ukrenitve: ali kameni drobir vežejo, ali mu zabranjujejo nastajanje in nabiranje, ali pa s krepkimi zidanimi jezovi, ki se v malih razdaljah ponavljajo, lomijo hudourniku strmec in tako krotijo njegovo silo. Važno sredstvo je tudi pogozdovanje v nabirališču hudoumikovem. Melišče tudi ozelenjujejo s travo in nizkim grmovjem, izključujejo pa drevje na njem.
Še drugo sredstvo je uporabila uprava Južne železnice. Dostikrat namreč opozarjajo predhodna znamenja, da se kameni plaz (bodi melov plaz, bodi gorski plaz ali usad) pripravlja na gonobno pot. Ali regnejo (včasih ob glasnih pokih) razpoke v utrgališču, ali pa odletavajo poedini kameni. Drevesa, ki rastejo na plazovini, se nagnejo proti nižavi. Uprava .lužne železnice je zatorej na takih oddelkih proge, ki vzbujajo nezaupanje, zasnovala skrbno straženje in pregledovanje. Taka služba je bila uvedena tudi ob progi med Zagorjem in Trbovljem in se je v deževnem mesecu januarju 1. 1917. v hvalevrednem namenu vestno izpolnjevala. Žal, da to obrambeno sredstvo odpove, ako predhodni znaki izostanejo, ali ako jih ljudje ne opazijo ali pa ne uvažijo* ali pa ako se
2) Ržiha, D. Bergsturz bei Steinbriick. Mitteil. d. Geogr. Ges. Wien 1877 sl. 172—178. Rumpf Gcbirgsniedergange m. Riicksicht auf d. Ereign. b. StcinbrUck am 15 u. 18. Jan. 1877. Mitteil. d. Natw. Ver. t. Steierm. Graz, 1877, stran XXXVIII. —
3)	A Heim. Uber Bergstiirze, Ztirich 1F82, stran 10.
pojavijo prepozno, ali celo vplivajo škodljivo. V našem slučaju takih znakov stražarji niso lehko opazili, ako so se pojavili šele ponoči, in pa ker je bilo melišče porastlo z drevjem, in ker niti podnevi ni moč pregledati strmo melišče s proge. Stražarji so menda le bolj pazili na skale, ki bi z bregov priletele na progo.
Hudournikov plaz pri Zagorju 16. januarja sc je naznanjal z na tir padlo skalo, obsegajočo 1 m3, ki je menda bil zadnji, a ne prvi predhodnik. Ta skala je vlak vrgla s tira, da se je poškodoval in ustavil in se nastavil prav plazu v lučaj, ki je nekaj sekund potem prigrmel s tremi zaporednimi gonobnimi meti. Ako bi ne bilo predhodnega skalnega balvana, ki ga skrbni stražar na svojem malo časa poprej izvršenem zadnjem pregledovanju še ni našel, bi bil menda vlak ušel bridki nezgodi.
Straženje ob progi z namenom, da se zapazijo svarilni predhodniki grozečega plaza torej ne zagotavlja zaželenega uspeha. Tudi v našem slučaju se ni obneslo.
Sklep. Uspešno obrambo nudi vobče samo novodobno zagrajevanic hudournikov, ki se izvaja zlasti po hudourniški katastrofi, ki je zadela jugovzhodne alpske dežele v jeseni leta 1882. Zagraditev z zidanimi jezovi, umna odpeljava vode in druga pomožna sredstva bi bila plaz v mali hudournikovi grapi pri Zagorju ustalila in veliki osebni in blagovni promet, ki se vrši neprenehoma v njeni bližini, umaknila nevarnosti. Žal, da je priroda nevarnost zakrivala, ker je hudournik bil malo znaten, plaz v njegovi strugi pa goljufivo prekrit s trato, grmovjem iti drevjem in na videz ustaljen, ker je miroval vso dolgo vrsto let, odkar železnica vozi. Veščemu očesu pa je bilo očito, da se pripravlja nevaren prirodni dogodek. Edino le čas napovedati, kdaj strmoglavi nabrano melišče, ni bilo v človeški moči.
Po nesrečnem dogodku so iiiženjerji brez odloga izvršili začasno obrambo zoper oni del melišča, ki je še ostal nad utrgališčem.
Prispevek o ilirsko-pontiški flori v ljubljanski okolici.
Dr. Fr. Dolšak.
Pred tremi leti je objavil Paulin1) dvoje novih nahajališč za Ceterach officinarum Lam. et D. C. v ljubljanski okolici; eno izmed njih je v obližju postajališča južne železnice Preserje, drugo pa je hrib Rašica na levem bregu Save. Po tej objavi opozorjen, sem obiskal v lanski pomladi obojno nahajališče. Ker je bil pri Preserju rastlino svoj čas
') Paulin A., Ueber einige fiir Krain neue oder seltene Pflanzen und Formationen ihrer Standorte; v .Carnioli” zvezek, 3. in 4. (V separ. ponatisu p. 13.).
nabiral botanični vrtnar Juvan, sem se dal od njega spremljati na pristojni kraj in našel v neposredni bližini vijadukta južne železnice ob cesti, ki pelje na Žalostno goro ,in sicer na obzidanem cestnem nasipu dva kosa omenjene rastline. Povsod naokoli po pečinah ob vznožju Žalostne gore pa sva jo opetovano zaman iskala. Zatorej lahko trdim, da je na tukajšnjem nahajališču rastlina skrajno redka in dvom, če je Ceteracli officinarum na tem kraju samorasel zastopnik naše flore, se mi ne zdi neutemeljen. Neposredna bližina važne prometne poti, ki veže južne kraje s severom, naselitev na umetno zgrajenem cestnem nasipu, dočim jo na naravnih tleh v celi okolici zaman iščeš, vse to bi govorilo preje za to, da je bila rastlina slučajno sem zanesena. Opombe vredna je tudi okolnost, da raste tukaj Ceterach officinarum skupno s Sedam ucre L. in Sedum boloniense Lois., izmed katerih prvoimenovane rastline v okrožju Žalostne gore drugače skoraj gotovo sploh ni. Vsaj v bližini našega nahajališča in na skalah okoli preserskega postajališča je nisem nikdar opazil, in tudi ni to nahajališče v literaturi nikjer zabeleženo.
Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da se nahaja pri vasi Podpeč, zlasti po gričevju mej enako imenovanim kamenolomom, odnosno hribom Sv. Ane in Žalostno goro, precej pogosto Potentilla micrantha Ram. (majhnocvetni prstnik); raztresena je povsod ob potih, po zidovih in skalah ter-po ne preveč senčnatem grmovju. Paulin2) navaja, da je to rastlino svojedobno našel Justin v dolini Reke kot za Kranjsko novo vrsto. »Tukaj raste precej pogosto na travnatih mestih in mej grmičevjem v okolici vasi Gorenje' Ležeče, Spodnje Vreme, Buje itd., in sicer le na peščencu kredne formacije, takozvanem Flysch-u.«3) Glede geognostične kakovosti tal, na katerih Potentilla micrantha pri vasi Podpeč vspeva, je treba pripomniti, da sem jo opazil skoraj izključno le na lijadnem apniku, ki je jurske tvorbe, mestoma, toda le ob robovih tega pasa, tudi na glavnem dolomitu. Nahajališče pri Podpeči ni bilo dosedaj objavljeno, in se torej lahko smatra kot novo, dasi je gotovo, da to nista edini nahajališči na Kranjskem, in po ustmenem sporočilu Paulinovem vem, da so to vrsto prstnika našli tudi na Dolenjskem in sicer v krajini, ki leži mej Krko in Gorjanci, tako n. pr. ne daleč od Hrušice pri Žabji vasi blizu Novega mesta (leg. Zupančič). Ker je Potentilla micrantha na južnem Notranjskem izključno le na plasti kredne dobe, in pri Podpeči le na'jursko tvorbo omejena, ter se trijad-nim in starejšim skladom skrbno izogiblje, je vsekako zanimivo, in bi se utegnila ta okolnost morda vpoštevati pri spoznavanju nje sorodstvenega razmerja s Potentilla carniolica Kern. (kranjski prstnik), ki raste skoraj vedno le na trijadnem apniku in dolomitu, in je le na nekatere dele slovenskega ozemlja omejena, endemična vrsta.
2)	Paulin A., Beitrage zur Kennlnis der Vcgelationsveihiiltnisse Krain’s 1902,
2.	Heft, p. 158. — 3) Pavlin I. c.
Bistveno drugačne pa so razmere, ki sem jih našel na drugoime-novanem naliajališču, namreč na Rašici (641 m), ki leži na severnem bregu Save, in je eden izmed takozvanih otočnih hribov ljubljanske kotline, ne daleč od vasi, ki nosi enako ime. Ko prispeš na konec vasi, se obrni v zahodno smer in prideš z nekaterimi koraki do južnega pobočja, ki je samo spodaj nekoliko bolj položno, navzgor pa v strme pečine prehaja. Ob vznožju greš preko male skupine nagromadenega skalovja; v ostalem je celo južno pobočje izvzemši nekaj golih pečin, katere je mogoče iz ljubljanskega polja razločno opaziti, porastlo z nizko hosto, bolj proti zapadu pa z mešanim, listnatim in iglatim gozdom. Tukaj obstoji gorska gmota iz školjkovitega apnika, dočim imamo v nižjih legah formacijo karbonskega skrivalca.4) Na onih golili, skalnatih mestih, zlasti na skupini, ki je najbolj proti zapadu, se nahaja Ceterach officinarum še v nepričakovano veliki množini in v krepkih, bujno vspe-vajočih oblikah. V neposredni bližini pa rastejo Iris gerrnanica L., Sem-pervivum teetorum L. in Suxilraga petraea L.
Poleg tega nudi južna stran Rašice na tem mestu podobo še sledečega rastja.
A. L e sov j e:
Juniperus communis L., Picea excelsa (Lam.) Lk., Salix caprea L., Carpinus betulus L., Ostrya carpinifolia Scop., Corylus avellana L., Alnus rotundifolia Mili., Fagus silvatica L., Castanea sativa Mili., Quer-cus lanuginosa (Lam.) Thuill., Quercus sessiliflora Salisb., Ulmus scabra Mili., Berberis vulgaris L., Pirus piraster (L.) Borkh., Sorbus torminalis (L.) Cr., Sorbus aria (L.) Cr„ Crataegus monogyna Jacq., Mespilus ger-manica L., Rubus bifrona Vest., Rubus caesius L., Rubus corylifolius Sm., Rosa arvensis Huds., Rosa gallica L., Rosa canina L., Rosa dume-torum Thuill., Prunus spinosa L., Cytisus supinus L., Evonymus verru-cosa Scop., Evonymus vulgaris Mili., Acer pseudoplatanus L., Acer pla-tanoides L., Acer campestre L., Rhammus cathartca L., Rhammus saxa-tilis L., Tilia platyphylla Scop., Corpus sanguinea L., Fraxinus Ornus L., Ligustrun vulgare L., Viburnum lantana L4, Viburnum Opulus L., Loui-cera caprifolium L., Lonicera xylosteum L.
B. Ovij alke:
Clematis vitalba L., Humulus lupulus L., Vitis vinifera L., Hedera
helix.
C. Pritalno rastje:
Nephrodium filix mas (L.), Rich, var. crenatum Milde., Asplenium trichomanes L., Asplenium ruta muraria L., Agrostis vulgaris With„ Melica uniflora Retz., Dactylis glomerata L., Festnca heterophylla Lam.,
4)	Kossmat F., Ueber tektonische Stellung der Laibacher Ebene. Vrhdl. der geol. Reisanstalt 1905 p. 77.
Brornus aspcr Murr., Bromus stcrilis L., Majanthemum bifolium (L.), Selim. Pariš quadrifolia L., Orcliis pallens L., Anacamptis pvramidalis (L.) Rich., Platanthera chlorantlia (Cust.) Rchb., Cephalanthera alba (Cr.) Simk., Epipactis latifolia (L.) Ali., Neottia nidus avis (L.) Rich., Asarum europaeum L. Aristolochia pallida Wild., Polygonum convol-vnlus L., Silene nutans L., Dianthus monspessulanuš L., Helleborus vi ridis L., Anemone hepatica L., Arabis turrita L., Arabis hirsuta Scop., Sedum maximum (L.) Hoffm., Sedum hispanieum L., Sedum album L„ Sed um boloniense Lois., Genista tinetoria L., liippocrepis comosa L., Ononis spinosa L., Medicago carstiensis Wulf., Astragalus glyciphyllos L., Coronilla varia L., Vicia oroboides L., Lathyrus vernus (L.) Bernli., Latliyrus niger (L.) Bernh., Geranium sanguineum L., Geranium colum-binum L., Euphorbia carniolica Jacq., Euphorbia amygdaloides L., Viola alba Bes., Viola hirta L., Viola mirabilis L., Haquetia epipactis (Scop.) DC., Peucedanum červaria (L.) Cuss., Peucedanum austriacum (Jacq.) Koch., Primula vulgaris Huds., Cyclamen europaeum L., Lithospermum purpureo - coeruleum L., Ajuga genevensis L., Veronica pseudoclia-maedrys Jacq., Teucrium chamaedrys L., Scrophularia vernalis, La-mium orvala L., Larnium luteum (Huds) Krock., Salvia glutinosa L., Origanum vulgare L., Verbascum nigrum L., Digitalis ambigua Murr., Orobanche teuerii Holandre, Gallium molugo L., Asperula odorata L., Campanula persicifolia L., Campanula trachelium L., Inula hirta L., Achillea distans W. K., Achillea collina Becker., Carlina vulgaris L., Carduus nutans L., Aposeris foetida (L.) Less., Lactuca muralis (L.) Fres., Lapsana communis L., Hieracium murorum L.
Za razmeroma ozko omejeni prostor res velika izbira rastlinskih vrst; celotna slika tamošnjega rastlinja, ki je označeno s krepko poudarjenim zastopstvom mnogih ilirskih tipov, nudi spremembe v obilni meri. Pred vsem prevladuje črni gaber, mali jesen in puhasti hrast, torej nizko drevje, ki je značilno za kraško hosto. Nešpljo, katero vaški prebivalci radi goje, je smatrati za podivjano. Isto velja tudi o vinski trti, ki raste le ob vznožju hriba in ki ne odgovarja pravi gozdni trti, Vitis silvestris Gmel.; ta je namreč dvodomna, dočim imajo trte na Rašici povsod dvospolne cvete. Sicer se pa po F1 e i s c h m a 11-novi5) trditvi gozdna trta (Vitis labrusca Scop., syn. Vitis silvestris Gmel.) resnično na Kranjskem dobi, namreč na Krimu pri Ljubljani, na Friedrichsteinu ter na Babni gori, ki se dviguje iznad ljubljanskega barja. V koliko da je potrjeno, ne vem, vsaj na Babni gori je še nisem videl. Ua je vinska trta na Rašici podivjala, izvira bržkone odtod, ker je bil pred leti v obližju vasi majhen vinograd; tako vsaj mi je pravil prileten mož.
Razun naštetih vrst raste še izven hoste, po bregovitih travnikih in mejah Campula Rapunculus L. (zvončica zajklja) v družbi z mnogo-
5)	Fleischmann A. Uebersicht der Flora Krain’s 1844, p. 94.
številno zastopanim Peucedanum venetum Koch. To nahajališče zasluži pozornost, ker je sicer Campanula Rapunculus v okvirju mej Kranjske dežele znana le iz torišča pontiške flore na Notranjskem, približno do črte Razdrto - Postojna, in iz južnega Dolenjskega, tako n. pr. od Koprivnika, Novega sela in Borovca v Kočevskem okraju; povsod drugod na Kranjskem pa to vrsto zvončic zastopa Campanula patula L.“) Tudi v sosedni deželi štajerski je ni. Fleischmann-ovo naziranje, češ da je Campanula Rapunculus po celem Kranjskem razširjena, je že P a u-1 i n7) ovrgel. Peucedanum venetum ni na ljubljanskem polju redka rastlina, zlasti ob progi južne železnice jo dostikrat lahko opazujemo; od tam se seli v smeri proti Savi v gozde pri Šmartnem, Tomačevem, Sto-žicali in Klečali; zdi se pa, da je na pravih posavskih livadah ni; severno od Save je že precej redka prikazen. Glede zvončice Campanula Rapunculus je gotovo, da je to nahajališče osamljenemu otoku podoben ostanek iz prejšnjih dob. Tudi glede praproti Ceterach officinarum ni dvoma, da je ta zastopnica sredozemske flore spontanno naseljena prebivalka Rašice. Za to govori oddaljeno, približno 600 m nad morsko gladino dvignjeno, od ljudi malo obiskovano nahajališče na strmih pečinah. Ta na Kranjskem najbolj proti severu pomaknjeni otok je ostanek iz toplejše dobe, v kateri je ta praprot bila znatno bolj proti severu razširjena nego dandanašnji. V mrzlih časih ledene dobe, kakor tudi mordn še v osornem podnebju postglacijalnih mrzlih oddelkov, pa so se meje skrčile in pomaknile proti jugu; le na redkih, krajevno tesno omejenih mestih je bilo južni, na solnčno gorkoto vajeni praproti omogočeno’, da se je prilagodila spremenjenimi razmeram. To dejstvo je tim lažje umljivo, če pomislimo, da so se tukaj, kakor je razvidno iz prejšnjega opisa, tudi druge južne, čeprav ne sredozemskemu, pa vsaj ilirskemu, odnosno pontiškemu vegetacijskemu ozemlju pripadajoče rastline mogle ohraniti.
Iris germanica L. Sp. pl. ed. 2. 55. (nemška perunika) raste po strmem in prisojnem skalovju v prav znatni množini; na podlagi lanskega opazovanja se je zdelo, da rastlina tukaj ne cvete posebno rada, kakor so bili redki tudi dozoreli plodovi, vendar se je našlo tudi zrelo seme. Drugače je bilo letos, ko je obilica vijoličastih in temnorvijoličastih cvetov — barva ni bila povsod popolnoma enaka —, krasila višje lege gorskega pobočja; od sredine nižje doli je namreč ni več, ali pa je redka.
Vprašanje je, ali je perunika na Rašici v resnici pristno domača, ali pa se je priselila iz kulturnih nasadov, se tukaj udomačila in podivjala. Znano je, da Iris germanica L. navzlic nemškemu imenu ni prvotna srednjeevropejska prebivalka, marveč so jo prinesli iz južno-vzhodne Evrope, torej iz območja pontiške flore, — bila je radi tega že svoječasno trdi označena kot Iris illyrica Bubani, Fl. Pyr. IV. 139 (1901)
6)	Paulin A., Beitrage zur Kenntnis der Vegetationsverhaltnisse Krains, 1. Heft
1901,	p. 85. — 7) Paulin I. c
ne Tomm! — tako, da se je razširila tudi po srednji Evropi do srednje Nemčije. Kot prava domovina, kjer še divja raste, se imenujejo dežele ob obakih sredozemskega morja, Španija, Francija, Italija, severna Afrika, balkanski polotok, Mala Azija, Krim in Perzija.*) Pri nas in višje ;/roti severu do srednje Nemčije jo deloma goje po vrtovih kot priljubljeno kulturno rastlino, deloma pa se nahaja po alpskih deželah, v Sudetih in južni Nemčiji tudi izven vrtnih nasadov po zidovih, skalah fr. suhih pristojnih strminah. Navidezno vzbujajo taka nahajališča marsikje vtis samoniklosti, vendar je rastlina tam, kamor se je pred nedavnim časom, morda komaj pred par stoletji priselila, le v podivjanem, r,e v divjem stanju. Taka nahajališča iz pokrajin, ki leže na severni strani Alp, se pogosto omenjajo, tako n. pr. na Nižjeavstrijskem (Kahlenberg pri Dunaju, Kalvarienberg pri Badenu, Modling); po vrtovih, odkoder je zašla, jo sade na Dunaju in v okolici še le izza časa botanika Clusija, ki jo je baje tam udomačil.9) Na Moravskem pokriva pečine v dolini Leske pri Znojmu v veliki množini, dasi gotovo ni divja.10) Sploh se lahko trdi,11) da je Iris germanica L. na vseh nahajališčih, ki ne leže na južni strani Alp, le begunka, ki je po tem ali onem naključju ušla iz neposrednega obližja človeških bivališč in na ugodnih ji mestih podivjala. Na južni strani Alp pa možnost indigennega bivanja ni izključena in v slovenskem Primorju raste tudi popolnoma divja. Pospichal12) jo kot tako izrecno omenja iz več nahajališč bivšega avstrijskega Primorja (Cittanova, Vižnjan itd.). Z ozirom na ta dejstva se ne more a priori odr klanjati možnosti, da bi tudi Iris germanica L. na Rašici ne bila resnično divja. Sicer jo omenja tudi Fleischmann1*) mej kranjskimi rastlinami, ker jo je našel na Friedrichsteinu (grajske razvaline!) v kočevskem okrožju. V bližini kapelic, pokopališč, razvalin in drugih ostankov človeških bivališč jo namreč neredkokrat opazujejo, toda podivjano, kar velja tudi za Iris pri Friedrichsteinskih razvalinah.14) Nahajališče na Rašici je drugačno; ostankov kakega gradu, znamenja, kapelice ali kaj podobnega, kjer na podivjane perunike lahko naletiš, tukaj ni. Izvzemši male vasi enakega imena so tudi vsa najbližja selišča tako oddaljena, da ni misliti, da bi se bila rastlina od tam zanesla. V poštev prihaja torej le vas Rašica, ker je od vasi do nahajališča le en četrt ure hoda. Višina, ki se dviguje nad vasjo, je zelo strma, ponekod malo da ne navpična, in radi tega tudi ne prav lahko dostopna, količkaj zložna steza, tako, da je le s težavo mogoče priti skozi grm in trn na omenjeni kraj. Skratka, krajevne razmere so take, da se mi ne zdi verjetno, da bi bila rastlina, priseli vši se iz vasi, na tem kraju le podivjala. Tudi okolnost, da raste tukaj
8) Ascherson u. Graebncr, SynopsU der miUeleurop. Flora III., p. 486 — 9) Neil-
reicli, Flora von VVien 184-i, p. 118. - l0) Obor:iy, Flora vt.n Mahren etc. 1883. I.,
p. 262.	") Asclierson n. Gracbner I. c. — >2) Pospichal, Flora des osterr. Kiisten-
landes 1897. I., p. 266.	13) Fleischmann, Uebcrsicht der Flora Krains, p. 21. —
14)	Paulin, Iris Cengialti Ambrosi ctc. „Carnio!n“ 1917, 1. i. 2., p. 99.
v družbi z drugimi južnimi vrstami, s Ceterach officinarum, Aristolocliia pallida, Sempervivum tectorum, Saxifraga petraea, Campanula Rapimcu-lus, ki so vse brez dvoma divje, govori v prilog temu naziranju in misel, da je Iris germanica na Rašici članica celotne ilirsko-pontiške kolonije, ki se je tukaj mogla do današnjega dne ohraniti, ima torej nekaj razlogov za se. Ti termofilni rastlinski preostanki — za Iris velja to vsaj s precejšnjo verjetnostjo, za druge pa ni dvoma — so ali iz kake milejše post-glacijalne dobe, ki se je odlikovala s toplejšimi in daljšimi poletji, in katero smemo tudi za vzhodne Alpe smatrati kot dokazano, tako, kakor je za zapadne Alpe dognana Briquct-ova »periode xerothermique«,15) ali pa so še starejšega izvora. Ker se lahko sodi, da so se ilirske rastline v predplaninskem pasu izven območja ledniških grobelj za časa ledene dobe vsaj deloma ohranile,18) in ni bila ljubljanska okolica, kakor tudi ne večji del Gorenjske, poledenela, ni izključeno, da imamo opraviti celo z interglacijalnimi relikti, ki so najmanj zadtiji glavni (Wiirm-ovi) ledni-ški perij odi kljubovali.
Druga možnost se nam mora zdeti celo verjetnejša, ako vpošte-vamo lokalna svojstva nahajališča ter starost in značaj ohranjenih rastlin. Iris germanica L. je očividno starejšega izvora, kakor druge na sorazmerno ozko ozemlje omejene perunike, kakor n. pr. kraška Iris illy-rica Tomm., južnoalpske vrste Iris Cengialti Ambr. s. str., in po Paulinu odkrita bohinjska perunika Iris Cengialti Ambr. f. vochinensis Paulin, o katerih dveh je imenovani avtor mnenja, da so se še le v postglacialni dobi na sedanjih nahajališčih naselile. Tudi Ceterach officinarum je kot monotipna vrsta razmeroma starega pokolenja. Krajevne klimatične razmere — varstvo napram severnim vetrovom, proti jugu odprta lega, močno toplotno žarenje — so tako ugodne, da vspeva tukaj na pustem skalovju podivjana vinska trta v nadmorski višini 550 m in ima jeseni dozorele plodove, kar se v ljubljanski okolici in na Gorenjskem, v kolikor jaz vem, ne dogaja, izvzemši seveda umetno gojene vinske trte ob hišah. Vse te okolnosti podpirajo verjetnost domnevanja, da so se mogle naše termofiine rastline na Rašici marsikaterim mrzlim spremembam diluvi-jalnega časa vspešno upirati.
Iz stalšča sistematike so se pojavile pri določanju te perunike sprva težave; dokler ni bila rastlina v cvetju, je celotni habitus spominjal na Iris illyrica Tomm. Cvetja je bilo, kakor rečeno lansko leto malo, in ni bilo mogoče dobiti cvetov v raznih stadijih razvoja. Cvetne nožnice so bile povsod že popolnoma suhe, kakor pri skupini, kamor spadajo kraška perunika in vse forme Iris Cengialti Ambr. s. 1. Letos še le je bilo možno z gotovostjo dognati, da so cvetne nožnice vsaj v začetku v spodnji polovici več ali manj zelnate, dočim so pri drugih prej imenovanih vrstah
l5)	Hayek A. v. Die xerothermen Pflanzenrelikte in den Ostalpen. Verlidl. der
zool. botan. Ges. in Wien. Jahrg. 1908 B. L. Vlil., p. 318. — IG) Krebs N. Lander-
kunde der Osterr. Alpen. Stuttgart 1913, p. 67.
že takrat popolnoma suhokožnate. Tedaj tud ni bilo več dvoma, da je to Iris germanica L. Je pa na njej ta morfologična posebnost, da se cvetne nožnice veliko preje posuše — kar- je dalo tudi povod zamenjavi — kakor pa sem to opazoval na nemški peruniki, v kulturnih nasadili in v tukajšnjem botaničnem vrtu, in da so tudi znatne ožje in krajše, tako, da se zdi, kakor bi bila to prehodna oblika, bližajoča se vrsti Iris illy-rica Tomm. Če in v koliko da predstavlja rastlina na Rašici posebno formo nemške perunike, mora ostati za enkrat odprto vprašanje, ker nimam v svrho primerjanja divjih rastlin iz glavne domovine na razpolago.
Da je Saxifraga petraea L. (skalni kamenokreč) tudi na Rašici doma, je znano že izza Plemljevih časov in floristi to nahajališče tudi povsod omenjajo.17) Dočim pa ta rastlina pri Medvodah in Kranju na konglomeratnih (Nagelfluh) skalah skupno z Heliosperma Veselskyi Ika. (syn. Heliosperma eriophorum Jur.) prebiva in bi človek tudi tukaj to silenejo pričakoval, je vendar na Rašici ni. Da sta Saxifraga petraea in Ceterach officinarum neposredna soseda, ni presenetljivo, ker so tudi iz nekaterih drugih nahajališč o tej soseščini poročali, tako n. pr. v dolinski soteski pri Škocjanu ob Krki pri Trstu, pri izvirku Slunjščice v obližju Slunjskega grada.,N) Ker so nadalje Ceterach officinarum tudi pri Polhovem Gradcu našli, in ker se tudi Saxifraga petraea na gori Sv. Lovrenca pri Polhovem Gradcu nahaja, se lahko tudi v tem slučaju misli na sorodno krajevno razmerje.
Sempervivum tectoriim L. (strešni netresk) je bodisi glede zemljepisne razširjenosti, kakor tudi v drugih ozirih še premalo znana rastlina.
V	delih, ki so mi tačas na razpolago, berem objave, ki le malo soglašajo druga z drugo. Fritsch19) omenja, da je izmed dežel, na katere se njegova flora nanaša, prav za prav le na Tirolskem doma, drugače pa je po njegovem mnenju le gojena ali podivjana. V W i 11 k o m m o v i*°) »Schulflora« so nahajališča takole označena: »Skalovje apneniških Alp; goje jo na zidovih in strehah, odkoder podivja«. Scopoli21) jo ima pod imenom Sedum tectorum Scop. (Fl. Carniol. Fd. 1. p. 490), syn. Sempervivum tectorum L. (Syst. nat. p. 335., FI. snec. 2. 428) mej kranjskimi rastlinami navedeno z opazko: »habitat ad rupes et muros«, ne da bi posamezna nahajališča posebej imenoval. Logično bi morali iz tega sklepati, da jo je večkrat in na več krajih opazoval. Z ozirom na dijagno-stiko piše Scopoli: »Flores dodecandri. Folia ciliata, Scapus
17) Paulin A. Beitrage zur Kenntnis der Vegetationsverhaitnisse Krains, 2. Heft.
1902,	p. 156. — 18) Derganc L. Geographische Verbreitung der Saxifraga petraea (L.) Wulfen. Separatdruck aus „Allg. botan. Zeitschrift Nr. 3. u. 4. Jalirg. 1910, p. 5*. — >9) Fritsch K. Excursionsflora fiir Oesterr. 2. Ausg. p. 286. — 20) Willkomni. M. Schulflora von Oesterr. 2. Ausg. 1892, š. 230.	21)	Scopoli	Flora	Carniolica	1771,	ed.	2.
I, p. 325.
foliosus, apice ramosus; ramis patulis; floribus secundis«. Kake druge vrste plemena Sempervivum Scopoli v svojem delu ne omenja. Pomisliti pa je treba, da Scopolijev popis za Sempervivum tectorum L. ne velja; kajti ta netresk ima povprečno 20 prašnikov in 12 plodnic; toliko jih ima tudi naš Sempervivum na Rašici. Ker pa Scopoli svojo rastlino kot izrecno dodekandrično označuje, ostaja stvar seveda nejasna. F1 e i s c h m a n n22) ima že štiri, po njegovem mnenju na Kranjskem domače vrste netreskov zabeležene, in med njimi tudi Sempervivum tectorum L., ki raste »na skalah pri Plati, v Bohinju in pri Otelci poleg Ajdovščine«. Tem podatkom smemo verjeti, ker ga je v Bohinju in na Nanosu, nadalje na apnikovih skalah pri Zagorju ob Savi našel tudi P a u-
1	i n. (Po ustnem sporočilu). Nadalje ga navaja Pospichal23) na Nanosu, na Čavnu in na Gabrovem hribu 406 m (Monte Spaccato), tukaj pa v obliki, ki odgovarja Sempervivum acuminatum Schott. V deželnem muzeju v Ljubljani hrani Plemljeva zbirka eksikat iz leta 1841, ki je bil nabran na Blejskem Gradu; drugi pa se nahaja v R a s t e r - n o v e m herbariju z opombo »nad Kamnikom«. Na ta kraj je bila rastlina bržkone zanesena, kajti kamniška okolica, kakor tudi kamniške Alpe sploh, je v florističnem oziru dobro preiskana, in je težko misliti, da bi bila dosedanja floristika spontanno bivanje te rastline prezrla. Nahajališče na Bledu potrjuje tudi Vos s24) in z upoštevanjem te beležke izrecno navaja Beck2S) Sempervivum tectorum L., med ilirskim rastlinjem gorenje savske doline. Lansko leto sem videl strešni netresk na skalali ob novozgrajeni cesti, ki vodi iz Mrzle Rupe v dolino Gorenje Tribuše na gori-ško-kranjski meji, toda le v malo komadih. Po dosedanjih objavali soditi, je bilo indigenno bivanje strešnega netreska na Kranjskem sicer znano, toda le, z redkimi dokazili podprto in morda Fr it sc h prav zategadelj nahajališč na Kranjskem ne omenja. Konečno se je morda tudi mislilo, da šo bile to sprva gojene rastline, ki so pa pozneje podivjale, kakoršno naziranje tudi Hayek26) za Štajersko zastopa. Po njegovem mnenju goje v deželi rastlino po strehah in zidovju, in sama sebi prepuščena, raste in vspeva dalje, kakor n. pr. na bazaltnih skalah riegersburških, kjer Sempervivum tectorum v obilni množini, toda le v podivjanem stanju prebiva. Taka sodba vtegne biti za Štajersko pravilna, za Kranjsko pa gotovo ne. Kajti vse okolščine, ki so nahajališču na Rašici lastne, izključujejo pomisleke, ki bi govorili zoper samoraslost rastline na tem mestu. Poleg tega bodi še pripomnjeno, da strešni netresk v ljubljanski okolici prav redko kje goje. Zatorej lahko velja kot neoporečno doka-
22)	Fleischmann A.	Ueb.rsicht der Flora Krains 1844,	p. 94. —	23) Fleisch-
mann A.	Uebersicht	der	Flora Krains 1841, p. 94. — 24)	Voss. K.	Florenbilder
aus der Umgcbung Laibach's. Jahrcsbtr. der Staatsoberrealscliule in Laibach 1889, p. 38. —	25) Beck G.	R. v. Vegetatnnsstudieu in den Ostalpen II. Sitzber. der k. k.
Akad. d.	Wissenscli.	in	Wien, matliem. naturw. KI. 1908,	Bd. 117,	p. 485. —
26) Hayek A. v. Flora von Steiermark 1909, I. B 9. Heft. p. 687.
zano, da ta rastlina v resnici na ozemlju bivše Kranjske spontanno prebiva in sicer poleg drugih že znanih nahajališč tudi na Rašici, kjer je staroroden član tamošnje ilirsko pontiške, odnosno mediteranske rastlinske naselbine.
Ob sklepu se čutim dolžnega, da izrekam gospodu šolskemu svetniku Paulin u za marsikak podatek in nasvet najtoplejšo zahvalo.
Naše ujede.
Spisal dr. Janko Ponebšek.
Lunj dolgorepec, circus maerurus (Gm ).
(Dalje.)
Mojsisovics ni mogel dognati, če so ga opazovali ozir. razločevali od lunja beloritca v baranjski županiji, v močvirnem kolu med Donavo in Dravo, kjer se je po drugih virih nekdaj gotovo nahajal.3)
V	Banatu je precej pogost. Okoli Bele cerkve ga je opazoval Anton Fritsch zadnje dni marca 1852 (J. f. O. 1853, Extrh. 33—38; 1918, 10). V ogrski nižavi, torej tudi v srbskih pokrajinah, je precej pogost, nekateri trdijo, da celo pogostejši kakor pepclasti splinec, posebno jeseni; semtertje tudi prezimuje.4) Včasih se zaleti v severne pokrajine; tako so ga opazovali večkrat pri Stolnem Belem gradu.5) Spomladi se povrne z juga navadno v prvi polovici aprila ter preleti deželo v 61 dneh. (Aquila'1895, 1896, 1899, 1902, 1903, 1905—1910 in 1914).
V Dalmaciji je po Kolombatoviču najredkejši lunj ob pomladanski selitvi.6) Habsburžan Rudolf ga je opazoval prav pogosto v severni Dalmaciji sredi aprila; ob viharnih deževnih dneh jih je prišlo večkrat 5—6 na otok Gruš, kjer so krožili ob severnem griču (M. O. V. W. 1886, 146). Po drugih novejših virih je ob selitvi zelo pogost ter se jih pred uharico lahko prav mnogo ustreli.7) Tudi v Črn i gori so ga dozdaj opazovali ob selitvi in semtertja pozimi. Teh posameznih opazovanj pa ne smemo posplošiti, ker ni izključeno, da lunj dolgorepec na prikladnih krajih v Črni gori morda tudi gnezdi.
V Hercegovini ga je prvi opazoval Habsburžan Rudolf nad nizkim grmovjem in po kamenitih ravninah, v Bosni pa O. R e i-
3)	Mittcil. d. natutw. Ver. f. Sleierin. 1882, 176; 1888, 260. — Aquila 1908,
219. — 4) O. J. 1896, 215. Ornis 1885, 273, štev. 30. — V. Jahrcsber. (1886) itd., 66.
št. 32. Aquila 1911, 128, štev. 24. — 5) La d. Kcnessey v. Kenese: Voriau-
fige Ubersicht der Ornis des WeiCenburgcr Koinitatcs in Ungarn. M. O. V. W. 1891, 262, štev. 5. - ?) I. Jahresber. (1882) itd., 37, štev. 30. — 7) Aquila 1903, 84. J. f.
O. 1904, 85, štev. 6.
ser v sarajevski ravnini dne 30. avgusta 1887.8) Opazovala sta ga večkrat tudi prof. Pichler in Seunig.9) V deželnem muzeju v Sarajevu je šest mladih ptic, 2 samca in 4 samice. Zato O. Reiser po vsej pravici trdi, da je lunj dolgorepec ob selitvi v Bosni in Hercegovini naj-pogostejši lunj; ni pa dozdaj dokazano, da bi ondi gnezdil. Večina opazovanih ali ustreljenih ptic je na spodnji strani svetlorumcne (cha-mois) barve; veliko redkejše so ptice v perju srednje starosti.
V Srbiji so ga doslej, kolikor morem posneti iz pičlega ornito-logičnega slovstva, opazovali samo 2. aprila 1894 pri Oritu v severo-zapadnem kotu (Wissenschaftl. Mitteil. 1897, 536, štev. 24). Tudi v muzeju srpske zemlje ni nobene ptice te vrste.
Na Bolgarskem, posebno v južni Dobrudži, je pogost. Ondi tudi pogosto gnezdi, kar je splošno znano.
V Romuniji je najpogostejši lunj, ki ondi tudi gnezdi, posamezni celo prezimujejo v deželi.
Na Grškem se nahaja ob vsakem letnem času, samo ob gnezditvi ne; najpogostejši je ob selitvi spomladi (J. f. O. 1905, 530 — 31, 664). O. R e i s e r ga našteva med pticami, ki so jih opazovali na Kri n. (Glasnik zem. muzeja u Bosni in Hercegovini 1906, 213, štev. 114). Na otoku Cipru je ob selitvi spomladi in jeseni pogost.
V južni Rusiji, v stepah med Kavkazom in Donom, kjer jih nekaj tudi prezimuje, potem v južni A z i j i, v Dekanu, kjer so ga najprej opazovali in kot dobro vrsto spoznali, je navaden.10) Na južni strani Kavkaza se tudi nahaja ter živi po gričastih pokrajinah s stepnastim površjem, kjer se razmakne gorovje, ki obdaja stepo od strani. V Mali Aziji se pa prikaže le ob selitvi.11) Tudi v Mezopotamiji (J. f. O, 1913, 21, štev. 92; 191 , 120), v	S i r i j i (J. f. O. 1913, 21, štev. 92. O.	J.	1892,
13), v Palestini	(O. J.	1911, 211; 1913, 88) in ob Suezu (J. f.	O.	1912,
346, štev. 29) so ga opazovali le ob selitvi. V severovzhodni Afriki in v Egiptu je zelo pogost in prezimuje.12) V Tunisu18) je mnogoštevilen ob selitvi in se nahaja semtertje tudi pozimi, v A 1 ž i r u pa sta opazujejo le ob selitvi. Da bi v teh dveh pokrajinah tudi gnezdil, kakor nekateri trdijo, ni nikjer dokazano. Sicer pa prezimuje po celi Afriki noter do juga.
Na Balearskih otokih se nahaja, kakor raziskovalci domnevajo, zelo redko ob selitvi.14) — V Italiji ga opazujejo baje ob vseh letnih časih in povsod, posebno v južni Italiji.15) Da bi pa v Italiji gnezdil,
8) J. f. O. 1888	42. O.	M. Seli. 1898, 322.	») M O. V. W. 1887,	77.	O. M.
Seli. 1906, 394.	'«)	J. f O	1*08, 100; 1910, 63; 1914, 321. O. J. 1897,	122	210,
216; 1904, 187. — ") J. f. O. 1908, 563. O. J. 1892, 1892, štev. 24. — '2) J. f. O.
1904, 160; 1907, 579, štev. 38; 1910, 367, štev. 102. Oinis 1890, 512, štev. 101. —
'3) J. f. O. 1888, 131, 160, štev. 17; 1892, 348, štev. 22; 1898, 432, štev. 12; 1900,
80; 1909, 254. — i<) J. i. O. 1862, 251 — F.ilco 1914, 113. — >5) J. f. O 1881, 190.
O J. 1893, 233.
ni dokazano. Tudi na otokih Malta in Go z o so ga redko opazovali ob selitvi jeseni in spomladi.
Lunj dolgorepec ljubi pregledne pokrajine z ravninami, kjer se vrste travniki, žitna polja in grmovje ali z razprostranimi dolinami. Drevja in gozdov se ogiblje. V vzhodni Evropi in zapadni Aziji živi po stepah. V Tunisu krožijo pogosto nad žitnimi polji in drkajo skozi olj-kine nasade. V prezimovališčih v severovzhodni Afriki se drži najrajši rek, stepnih pokrajin, preplavljenih travnikov in preplavljenih močvirij; zvečer pa leta večkrat nad posejanim poljem blizu naselbin. Pri Adis-Abebi so ga opazovali okoli 2600 m visoko leteti čez pašnik za živežem (J. f. O. 1904, 160). Tudi v Egiptu leta pozimi drseč za plenom nad žitnim poljem, kjer ga že od daleč spoznajo lahko po značilnem gugavem letanju. V zapadni Sahari blizu povratnika so ga opazovali zelo pogosto 1400 m visoko (J. f. O. 1917, I. del, 48).
*	*
O lastnostih lunja dolgorepca ne moremo kaj posebno zanimivega povedati, ker je še premalo znan in je njegovo življenje še prepovršno raziskano. Letanje je skoraj do pičice podobno letanju pepelastega splinca ali lunja beloritca. Zato se zadovoljimo s tem, kar je o letanju prejšnjih treh vrst znanega. Omenim le, da je za letanje lunja dolgorepca po prof. J. Thienemannu značilno, da drži kreljuti kvišku, da se nestanovitno kreta in da se leteč mahoma ustavi. Seveda je treba še nadalnjih raziskavanj, če se smejo ta slučajna opazovanja ob invaziji 1. 1901 posplošiti. Tudi ne vem, če bi se smelo to, kar pripoveduje J e r-don o načinu življenja lunja dolgorepca v Indiji,18 brez vsakega pomisleka prenesti na evropske ptice. Lete drži noge s sklenjenimi kremplji naprej, vedno trdno k životu stisnjene, pod perjem skrite, kakor skoraj vse evropske ujede. Smrtno zadet heheče kakor kragulj, ob paritvi spomladi nekako mekeče kakor lunj beloritec. Tudi žvižgati so ga že slišali. K veliki uharici ne prileti prav visoko od tal, potem se nekoliko dvigne, obletava sovo ter obstane nad njo včasih mirno s kreljutmi mahajoč in navadno keketajoč. Thienemann ni opazil, da bi se zaletaval strastno vanjo kakor mišar, in uharica se tudi dosti ne zmeni zanj; zato ga ni težko ustreliti. Nasprotno trdijo drugi ptičeslovci, da se zaletava v veliko uharico, posebno ob solnčnem zatonu, srdito. Useda se rad na visoke kamne in kopice, nikoli ne na drevje. Tudi prenočuje na samih tleli med visoko travo ali v žitu. Po stepah v Transkavkaziji se useda le na gričke. Včasih je zelo predrzen in primerilo se je že večkrat, da je odnesel obstreljeno prepelico izpred lovca. Njegova tenka ušesa ga obvarujejo v mnogih nevarnostih; vendar ga ponoči včasih zaloti šakal ali lisica. Prezimujoči lunji dolgorepci sede ob Nilu v družbi z lunjem beloritcem (J. f. O. 1853, 77).
16)	Prof. dr. R. Blas ius : Die Steppenweihe (Circus paliidus, Sykes) in Deutsdi-
land. O. M. Sch. 1891, 465—482 (z eno tab).
Hrana je v bistvu enaka ali podobna živežu prvih treh vrst.. Poglavitno žre glodalce, male ptice in njihovo zalego, dvoživke in žuželke. Vztrajno in neprestano leta mlahavo, gugavo ali zibaje se na zemljo uprtega pogleda. Če zapazi miš, hrčka, zajčka, žabo, martinčka, kobilico, kačjega pastirja ali kakega brzca, mu le malokdaj uide. Ako mu uteče ptica na gnezdu, zapade tem gotoveje poginu njena zalega. Da lahko takoj dalje lovi, razkosa in požre plen na mestu. Tako preleti in preišče na dan velike daljave ter se odpočije navadno o poldanskih urah, ko se je do sitega nažrl. L. 1852 ob Renu ustreljen mladič je imel zgolj martinčke v želodcu (J. f. O. 1861, 235); ob stepnih požarih v notranji Afriki pa lovi lunj dolgorepec kobilice (J. f. O. 1868, 212). Ob selitvi 19. aprila 1913 ustreljeni samec je imel golšo in želodec napolnjen s ptičjim mesom, perjem in lobanjo (J. f. O. 1917, II. del, 243); v Afriki «o ga pa opazovali, da je lovil male ptice, med njimi pogorelčke (J. f. O. 1918, 132, štev. 33). 9. septembra 1892 v Bukovini ustreljeni samec je imel v želodcu mišje in ptičje ostanke (O. J. 1894, 142); na Ogrskem isti letni čas ustreljene ptice pa mišje ostanke, kosti in lobanje, potem večje (jerebice) in manjše (strnade) ptice (Aquila 1909, 148; 1914, 230). Višnjegorska samica ki jo imam v svoji zbirki, je pa prišla na dvorišče po piščanca. Tudi Thienemann pripoveduje, da je ujeta ptica te vrste umorila kuro, ki je bila z njo obenem v kletki zaprta. Seveda se ne sme iz obnašanja v jetništvu prestrogo sklepati na vedenje v prosti naravi. Svoj plen požre na mestu.
❖
*	*
Lunj dolgorepec gnezdi na Ogrskem, v Dobrudži, Bolgariji, na južnem Ruskem, na Krimu in v Turkestanu. Glede srednje Evrope ozir. Nemčije si prirodoslovci zelo nasprotujejo; starejši samo domnevajo, da morda gnezdi v srednji Evropi (J. f. O. 1878, 70); dr. Hennicke pa po dr. R. Blasiusu odločno trdi, da gnezdi ta vrsta na Nemškem. Po bar. Loudonu je gnezdil 1. 1896 v večjem številu tudi v baltskih pokrajinah, v poznejših letih se je pa število zelo skrčilo (O. J. 1900, 230).
Gnezdo je vedno na suhem na tleli v visoki travi, v grmovju, seni-tertje tudi v žitu, znešeno za silo in zanikrno iz suhih rastlinskih bilk, trstja, slame, trave ali rese. Včasih je gnezdo samo kupec pomendrane trave. Samica, ki gnezdi samo enkrat na leto, znese od srede aprila do srede maja 4—5 jajc, ki so skoraj vedno bolj ali manj marogasta in, ki jih izvali v 21—22 dneh. Jajca merijo največja 48	34-2 mm, najmanjša
40-1 X 35 mm, in tehtajo najtežja 3-39 g, najlažja l-762 j?. 69 jajc (37 R e y in 32 J o u r d a i n) meri poprečno 44-63 X 34-71 mm, največje 50 X 37 mm, najmanjši 40' 1	35	in 43-2	32-6 mm. Obe zbirki imata pa
malo znanstvene vrednosti, ker so jajca nabrana v pokrajinah, kjer gnezdijo tudi druge vrste lunjev in, ker se jajca te vrste težko ločijo zanesljivo od jajc drugih treh vrst. Podolgasta so enakomerno in špička y
se prav težko razloči. Lupina je tanka in brez bleska, finega zrna, z neznatnimi vozaljčki in lepo zelenomodro prozorna. Dognano ni, kdaj postane samica za plojenje sposobna. Zato opozorim na višnjegorsko samico, ki jo imam v svoji zbirki in ki so jo nesparjeno in neoplojeno ustrelili prihodnjo spomlad po rojstvu, kar morda vendar le ni golo naklučje.
*
* ' *
Nadlegujejo ga najbrže isti zajedalci, ki jih imajo tudi drugi lunji. Prof. Tli i enem ann je dognal v perju neko vrsto uši. Najnevarnejša njegova sovražnika sta človek in napredujoča kultura z vsemi posred-njimi in neposrednjimi posledicami. Pribe ga nadlegujejo, če se prikaže preblizu njihovih gnezdišč, ker jih je neprijetna izkušnja izučila, kako nevaren sovražnik je njihovim mladičem.
Streljajo in love ga na zanke pri gnezdu, kjer je iz ljubezni do mladičev drznejši in zaupljivejši. Pred uharico streljati moremo samo na letečega, moramo se pa podvizati, ker se usede le redkokdaj na drevo, kjer se tudi ne mudi dolgo.
Lunj dolgorepec preišče in pokonča ob gnezditvi nešteta gnezda pritlešnih gnezdilcev. V Egiptu baje izpodriva iz svojega okoliša nmogo redkejšega pepelastega splinca (J. f. O. 1853, 77). To bi bilo vse, kar bi se dalo škodljivega o njem povedati. Nasprotno pa uniči neštevilne množine miši, kobilic in drugih škodljivcev. Ogrska ornit. centrala v Budimpešti je preiskalo 23 želodcev lunjev dolgorepcev, ustreljenih večinoma izven gnezdilnega časa jeseni, ko se hranijo z glodalci; zato se iz teh raziskavanj ne da posneti nobena nepristranska sodba (Aquila 1914, 230—231). Kljub temu so dolgorepec in drugi lunji po mednarodnem dogovoru z dne 19. marca 1902, potem po zakonodaji vseh evropskih kulturnih držav, škodljive ptice, ki jih sme vsakdo ob vsakem času z vsemi dopustnimi sredstvi, razen s pastmi, loviti in pokončevati. Isto določa deželni zakon za vojvodino Kranjsko z dne 20. julja 1910, dež. zak. štev. 27. Tudi po lovskem zakonu kraljevine Srbije z dne 16. julija 1898 so lunji škodljive ptice, ki jih sme vsakdo ob vsakem času na poljuben način, razen s strupom, pokončevati. Večje varstvo pa uživa dolgorepec in druge tri vrste v pokrajinah, kjer spadajo med lovne ptico s prepovedanim lovskim časom, n. pr. na prejšnjem Ogrskem (O. M. Seli. 1895, 129). Navedenih strogih določb ne morem nikakor odobravati, ker so lun.ii primeroma tako malo razširjeni in tako redki, da bi še tolika škoda ne mogla priti resno v poštev. Poleg tega moramo estetični pomen teh letalcev-umetnikov višje ceniti kakor njih namišljeno škodo. Očividci namreč pripovedujejo o lunju dolgorepcu in njegovih prej navedenih dveh sorodnikih, kako zelo oživljajo enolično močvirno Poljesje (J. f. O. 1918, 298). Nezadostno zakonito varstvo, posebno pa, ker se pravi lovci za te vrste ptic premalo zanimajo in jih prepovršno poznajo, bo lunje v doglednem času tako zatrlo, da bo moralo vzeti stvar v roke
domovinska varstvo ali pa varstvo prirodnih spomenikov. Odsek za varstvo jugoslovanske prirode Muzejskega društva za Slovenijo priporoča v svoji spomenici na pokrajinsko vlado, da se naj lunji v Jugoslaviji ščitijo kot prirodni spomeniki in naj uživajo popolno varstvo.
*
*	*
%
Ko košar ji — Astur, L a c e p e d e. Krak zmerno krepek, malo daljši kot srednji prst, spredaj Vi pernat, zadaj gol, pokrit s širokimi deščicami. Nosnice okroglaste ali podolgaste, brez vzbokline. Krak in golenica skoraj enako dolga. Zunanji prst brez kremplja daljši kakor notranji prst brez kremplja; notranji prst 's krempljem sega do konca srednjega prsta brez kremplja. 3. in 4. ali 3., 4. in 5. letalno pero najdaljše. Ravni ali zaokroženi rep meri 3A zaokrožene kreljuti. Strnjene peruti ne segajo čisto do polovice repa.
Pri kokošarjih ima široko perje na golenicah obliko razločnih hlač.
Kratki kljun od širokega korena zakrivljen; gornja čeljust z razločnim plitvim zobom, ki se ujema z zarezo spodnje čeljusti. Prsti od začetka mrežasti. — Kokošarji so velike ali srednje velike ptice krepkega, zastavnega života. V spretnosti in hitrosti se morejo primerjati samo s svojimi najbližnjimi sorodniki, s pravimi skobci. Kakor sokoli ne zgreše zlepa svojega plena, če se v zraku zakade nanj, tako so kokošarji mojstri v gibčnosti, če se je treba naglo okreniti, ali kadar dreve v bliskovem letu skoz gosto grmovje in vejevje enako kakor v neoviranem prostoru za izbranim plenom, ali pa, če zgrabijo svoj rop na tleh ali na vodi.
Plena ne razmesarijo in ne požro skoraj nikdar na planem, marveč skoraj vedno na kakem skritem mestu. Kokošarji gnezdijo radi na samem, v gostem gozdovju, in sicer ni gnezdo nikdar v vrhu, nego na stranskih vejah, blizu debla. Tudi ozaljšajo rob svojega gnezda radi z zelenjem.
Samice zneso 2—4 bela, zelenkasto prozorna jajca.
Kokošarjev živi kakih 60 vrst v vseh delih sveta.
Kragulj, astur palumbarius (L.).
N a v a d n a imena. Slovensko: golobar, golobji jastreb, kokošar, kragulj (Erjavec), mršnjik, piščenik, veliki kragulj (Schulz); srbo-hrvaško: jastrieb kokošar, kanješ, kanjo, kanjur, kokošar, kravujac, labar, lovac, orlič, sokol pat-kar, tič, tičarica, veliki jastrieb; češko: holubar, jestrab, pochop, slepičak, sle-pinaf; poljsko: jastrzgb golebiarz, sokol jastrz^b, jastrziib kurnik, gol^bnik, go-tcbiaiz, kuropatvviarz, kokosznik; rusko: jastreb tetervjatnik, jastreb utjatnik, šulak, golubjatnik; nemško: Hiihnerhabicht, Habicht, groBer, gemeiner Gansc-und Taubenhabicht, Tauben-, Hiihner-, St&rn- und Stockfalke, Sperberfalke, Doppelspferber, groBer graugesperberter Falke, groBer gesperberter oder ge-	*
pfeilter Falke, Aar, Stockaar, Taubengeier, brauner Taubengeier; mladič: Hiihnerfalke, gefleekter Hiihnerfalke, Hiihnerweihe, Hiihnergeier, dunkler Hiilmer-geier, Stechvogel; stara ptica: Sperberfalk und Doppelsperber, Repliiiliner-
stosser; italijansko: astore, sparviere da cofombi, sparviere terzuolo, terzolo; francosko: autour, autour ordinaire; angleško: Qoshawk, Hawk.
Znanstvene soznačnice:	Astur palumbarius, Linne. Astur
gcntilis. Linne. Astur gallinarum, Brehm. Astur brachyrhynchus, Brehm. Astur paradoxus, Bre.hm. Astur indicus, Hodgson. Falco palumbarius, Linne. Falco marginatus, Latham. Falco Incertus, Latham. Falco albescens, Boddaert. Falco dubius, Sparrmann. Falco gallinarius, Gmelin. Falco naevius, Gmelin.1) Daedalion palumbarius, Savigny. Accipeter astur, Pallas. Sparvius palumbarius, Vieillot. Buteo palumbarius, Fleming.
Linne, Syst. nat., ed. X. p. 91. — J. G. Kramer, Elenchus vegetabilium et animalium per Austriam inferiorem observatorum, 328, štev. 8. — Scopoli, 15, štev. 3. — Keyserling - Blasius, Die Wirbeltiere Europas, XXXI., štev. 34, 140, štev 34. — Freyer, 9, štev. 15. — H. Graf v. der Miihle, Beitrage zur Ornitho-logie Griechenlandf, 22, štev 25. — J. Hinterberger, Die Vogel von Osterreich ob der Enns itd., 10, štev. 10. — Dr. R. A. Lindermayer, Die Vogel Griechen-lauds, 30, št. 30. — Dr. Jos. Pančič, Ptice« u Srbiji, 1867, 27. — Erjavec, IV. del, 218—220. — Fritsch, 43—44 (tab. 9, sl. 3, tab. 10, sl. 4). — Fritsch, Die Vogel Bohmens. J. f. O. 1871, 181, štev. 22. — V. R. v. Tschusi zu Schmidhoffen, Die Vogel Salzburgs, 11, štev. 20. — Muzeum imenia Dzieduszyckich we Lwowie 1880, 16—17. — Erjavec, Naše škodljive živali v podobi in besedi, 1880, 82—84 (s podobo). — Ornis Vindobonensis, 22. — G. Kolombatovič:	Osservazioni
sugli uccelli della Dalmazia. Settimo programma deli’ i. r. scuola reale superiore in Spalato per 1’ anno scolastico 1879—80, 10. — Isti: Catalogus vertebratorum dalmaticorum. Godišnje izvješče c. k. velike realke u Splitu za školsku godinu 1887—88, 10, štev. 18. — Dr. Bern. Schiavuzzi: Materiali per un’ avifauna del territcrio di Trieste fino a Monfalcone e deli’ Istria, Bolliettino, itd. 1883, 7, štev. 10 (d’ estratto). — Isti: Materiali per un’ avifauna del Litorale austro-ungarko. Bollettino itd. 1887,, 11, štev. 10 (d’ estratto). — I. Jahresber. (1882) itd., 27—28, štev. 16. — V. Jahresber. (1886) itd., 49—51, štev. 15. — Madarasz: J. f. O. 1884, 247. — J. Talsky: Die Raubvogel Mahrens. Z. f. O. 1885, 80, štev. 10. — Ornis, I. Icitn., 249—252, štev. 15; III. letn., 36—38, štev. 14; IV. letn., 42—44, štev. 15; V. letn., 418—421, štev. 15. — Dr. G. Radde: Ornis caucasica, 104—106, štev. 31. — Schulz, 2, štev. 12. — Ornis Carinthiae, 29—30. štev. 14.
—	J. Frivaldszky, Aves Hungariae, 5, štev. 8. — A. J. Jackel, 1,. c., 47—49, štev. 26 — H VVilbers: Zur Naturgeschichte des Hiihnerhabichts (Astur palumbarius L.). O M. Sch. 1893, 406—409. — H. Gliick, Uber Astur palumbarius u. Astur nisus. M. O. V. W. 1893, 84—87. — Ornis balcanica, II. zv., 128; III. zv., 384—385; IV. zv., 107—108. — F. Schulz: Verzeichniss der in Krain beobachteten Vogel vom Jahre 1890—1895. M. O. V. W. 1895, 82. — Mojsisovics: Das Tier-leben der osterreichisch - ungarlschen Tiefebenen, 77, 104, 204. — H. Holewa: Die Vogelfauna in Schlesien, 26, štev. 273. — Naumann, V. zv„ 261—266, tab. 54 in 55. — Brehm, 3. zv., 381—390. — Gjurašin, dio II., 95—99. — Reicheno\v, 72, št&v. 177. — Georg von Otterfels: Die Huttenjagd, 87—88, štev. 24. — Hen-nicke, Die Vogel Mitteleuropas, 178—186, tab. 49, 50 in 51. — C. Dott. E. Arri-goni Degli Oddi, Manuale di ornltologia italiana, 10—11, štev. 5 (posebnega dela). — Hennicke, 56-57, tab. 26. — C. G. Friderich - Bau: Naturgeschichte
0 ne: falco naevius, Linne.
der dcutschen Vogel itd,, 435—440, tab. 28, sl. 4 in 5. — Dr. E. Schaff: Ornithci-logisches Taschenbuch fur Jager und Jagdfreunde, 31—32, z dvema slikama. —
Dr. E. Schaff: Gefiederte Raubritter und Strauchdiebe. 1. Der Hiihnerhabieht.
Pas Waid\verk in Wort und Bild, 16. zv., 245—246, s sliko. — Schaff, 350—352.
-	Rob. Eder, Dic Vogel Niederosterreichs, 5. — Dr. E. Klein, Naši ptici, 84,	*
štev. 173. — K. Knežourek, Velky prirodopis ptaku, I. dfl, 625—633. — Hutten-vogc.1, Die Htittenjagd mit dem Uliu, 105—109, s štirimi slikami. — Juraj Lubie:
Kragulj. Lovec 1910, 98—100, 116—121, 142—145. — Hennicke, Handbuch des Vogelschutzes, 151, 373 in 382. — Ornis Romaniae, 571—574. — Hartert,
1146 -1148, štev. 1578. — Reichenow, Die Vogel, I. zv., 377—378. — W. Hagen,
Die Vogel des Freistaates und Fiirstentums Liibeck, 64—65, štev. 127. — F Tischler, Die Vogel der Provinz OstpreuBen, 156—157, štev. 139. — Jul. Michel:
Unser jagdbares Federwild. XLI. De.r Hiihnerhabieht (Astur palumbarius, Linne) Waidmannsheil 1917, 363—366. — H. Schalow: Beitrage zur Vogelfauna der Mark Brandenburg. Materialien zu einer Ornithologie der Norddeutschen Tief-ebene auf Grutid eigener Beobachtungen und darauf gegriindeter Studien. Berlin 1919, 263, št. 129. — Dr. J. Gengle.r, Balkanvogel, 164, štev. 171.
Rey, 46—47. tab. 13, sl. 1—2. — G. Krause, Oologia universalis palae-arctica, seš. 64 — A. Szielasko: Die Bedeutung der Eischalenstruktur itd., J. i.
O.	1913,-289 290, štev. 223. — R. Zimmermann, Vom Hiihnerhabieht, Z. f. O. u. O. XVI., 54—56. — H. Gubel, Vcrgl. Mass- u. Gewichtstabelle fiir Eier vom Astur palumbarius u. Aijuila pennata s. minuta. Z. f. O. u. O. XIX., 36—41.
Vnsčenica, punčica in velike močne noge rumene. Nad očmi bela lisa. Zgoraj temno pepelastosiv ali temnorjav; zdolaj in pod perutnicami bel s črnorjavimi valovitimi prečnicami; mlade ptice spodaj, rdeč kastobele s temnorjavimi podolgastimi lisami ob tulcih. Zaokroženi rep ima 5 (redkeje 4 ali 6) temnih pasov. Krak do V* dolžine pernat Na tilniku temen brez bele lise.
Kragulj je velik skoraj kakor črna vrana; zdi se natn pa večji, ker imajo kreljuti daljše perje. Na precej vitkem telesu je značilna ne posebno velika ploščata glava. Peruti so razmeroma kratke, noge, prsti in kremplji pa nenavadno veliki in močni. Odrasli samec je dolg 570 mm, peruti merijo 315—335 mm, rep pa 235—243 mm. Samica je navadno veliko večja in njene krcljuti merijo 350—380 mm, rep pa 260—290 mm; pri mladičih pa večkrat ni nobene razlike med obema spoloma. Črni kljun se krivi takoj od višnjevkastega korena v kljuko in je v gornji čeljusti malo izrezan; poprečno je dolg 30 mm. čez kljuko pa meri 42 mm. Nad očmi so dlaki podobne ščetine. Nosnice so okroglaste, velike, žrelo modro, ustni kot in voščenica rumena, do-žica žareeerumena, noge pa citronastorumene. Voščenina, dožica in noge so pri starih, odraslih pticah živahneje rumene kakor pri mladih. Svetlo citronastorumeni krak meri 70—90 mm.
Zelo močni in krepki prsti so na polovici korena in na 'sklepih fino mrežasti, ostali del ima več velikih prečnih deščic, in sicer srednji
prst 6 -10, zunanji 6—8, notranji 5—6 in zadnji 5. Na podplatih imajo velike peščaje.
Črni kremplji so zelo veliki in močno zakrivljeni, zdolaj ploščati z ostrimi robovi ob straneh. Mere so nastopne:
brez kremplja	krempelj	v	loku	krempelj	v	tetivi
zunanji	prst	35—40	mn	18—20	mm	11	—12	mm
srednji	»	40—50	»	22—24	»	lo	-	lo	»
/notranji	»	30—35	»	33--37	»	18'5	22	»
zadnji	»	30—35	»	33—38	»	20	-	23	»
Naslikana noga (tab. XV.) je neke na Finskem ustreljene samice.
Stare ptice so zgoraj temno pepelastosive; žive, posebno takoj po končani golitvi, so nežno višnievkasto nadahnjene, kar pa pri nagačenih pticah hitro izpuhti. Grlo je belo, vsako pero je ob rebrcih po dolgem počrkano, semtertje povprek pisano. Te podolga-ste črte se nadaljujejo po vsej svetli spodnji strani in se združijo z lepimi črnorjavimi povprečnimi črtami.
Podrepno perje je belo, temno-rjave pa kreljuti in rep, ki je nerazločno pasast in na koncu belo obrobljen.
Mladiči so spodaj rdečkasto-beli s temnorjavimi podolgastimi lisami, ki so ob bokih srčaste. Vsa zgornja krovna peresa so svetlorjavo obrobljena; lisa nad očesom je rumenkasto-bela. Orlo je belo, rjavo počrkano.
Rep ima 5 črnor javili in 5 pe-pelastosivih pasov ter na koncu belkast rob. — To perje nosijo mladiči do novembra drugega leta po rojstvu, semtertje se pa goiitev v starostno perje začne šele pozneje in traja do spomladi tako, da lahko trdimo, da nosijo nekateri mladiči mladostno perje celih 7 četrtletij. Veliko lovcev ne pozna tega perja, zato j i h n a n j izrecno opozorim.
Iz slovstva je znana 1 bela ptica (Deutsche Jager-Zeitung, 44. zv., 613), 1 delni albino (Verh. der zool.-bot. Ges. 1865, 929) 1 svinčenosiva (O. J. 1^0, 19), 1 svetlo premena (O. J. 1893, 154, štev. 4), 1 melanistična ptica (O. J. 1896, 215) in 4 premene (O. M. Seli. 1884, 242), ki pa niso natančneje popisane, ter neka nenavadno barvana ptica (M. O. V. W. 1892, 161 do 162).
Gjurašin, Ptice II. Kragulj, astur pnlumbnrius (L ).
(rt) mladič - b) stara ptica).
Sl ovstvo.
Seidl Ferd., Kod najj se potegne pravična državna ineja med Jugoslavijo in Italijo? Z geološkim zemljevidom. Ljubljana februarja 1919. Založil odsek za zasedeno ozemlje. 8°, 12 str. Cena 1 K.
Razprava je pisana v obrambo pravičnih zahtev domovine nasproti Italiji in razinotruje vprašanje z narodopisnega, geološko-geografskega, prometnega in strategijskega stališča.
A. Ozemlje, ki naj se deli, leži med slovensko Ljubljano in laškim Vidmom. Sestavljajo ga: 1. Julske Alpe, 2. Dinarsko gorovje, 3. Beneška ravnina.
1. Julske Alpe teko od zapada proti vzhodu (alpska smer) in so po prelomih, označenih s strmimi brežinami, odrezane ob črti Humin (Gemona) - Kobarid - Podbrdo - Kranj.
2. Na južni strani te črte začenja Dinarsko gorovje, ki mu teko slemena in planote v vzporednih vrstah v smeri od severozapada proti jugovzhodu (NW SE) in se prostira v tej značilni dinarski smeri daleč doli preko Dalmacije. Bosne in Hercegovine na Balkanski polotok. Ob oni mejni črti začenja torej Balkanski polotok. Na dinarsko zgrajenih tleh našega Krasa in naše Istre je poglavitno gradivo gorovju apnenec, ki ustvarja pusta kraška tla. Vmes pa tvori peščenjak v družbi z laporjem blagodejne zelene oaze, prostirajoče se v smeri NVV -SE. Take oaze so Vipavska dolina. Postojnska kotlina, dolina Notranjske Reke in Tržaško-Pazinska kadunja. Nahajajo se istotako še daleč doli v Dalmaciji. Mesto Gorica je nastalo na »gorici«, ki je člen gričevja Vipavske doline, mesto Trst stoji na enakih tleh na podaljšku Pazinske kadunje. Gorica in Trst stojita torej na dinarsko zgrajenih tleh balkanskega polotoka. Mesti Rulj in Reka pa stojita na dinarsko-kraškem kamenu. Da stojijo vsa ta mesta na balkanskih tleh in ne na tleh Italije, to je v tej razpravi menda prvikrat v javnosti poudarjeno. Razpravi dodani zemljevid kaže te odnošaje neizpodbitno. Ako velja geslo: Italija Italiji, tedaj tudi: Balkan Balkancem!
3. Beneška ravnina je mlada geološka tvorba (iz diluvialne in aluvialne dobe) in je v vsakem oziru (prebivalstvo, favna, flora, podnebje) gorovju ostro nasprotje. Mejna črta med obema je ostro začrtana prirodna ločnica — ondi je prirodna meja Italije. Tudi to dejstvo se tu menda prvikrat odločno poudarja
B„ Prebivalstvo na ozemlju, ki naj se deli. Po gorovju stanujejo že nad tisoč let strnjeno Slovenci, na Beneški ravnini pa vštevši bivšo avstrijsko Furlanijo Italijani — narodnostna meja se torej čudno ujema z orografsko in geološko.
C. Za bodočo državno mejo prihajajo na izbero trije* predlogi: 1. narodnostna meja, 2. glavna razvodnica med Savo in Sočo (Triglavova črta), 3. stara meja med Italijo in bivšo avstro-ogrsko monarhijo (Kaninova črta).
Pisatelj premotruje vse tri predloge z narodnostnega, z geološko-geografskega, s prometnega in z vojaškega stališča in prihaja do teh-le zaključkov: Prvi predlog je najpravičnejši in ustreza novodobnim nazorom. Drugi je v narodnostnem oziru najnepravičnejši, ker odtrga več stotisoč Jugoslovanov od njih rojakov in jih izroča neprijaznemu tujemu gospodstvu. Ta predlog ustvarja
v Italiji iredento in polaga kal bodoči novi vojni. Glavna razvodnica na kraškein planotnem ozemlju tudi nima pričakovane vojaške vrednosti, ker nima oblike gorskega grebena, železnica jo prekoračuje na odprti progi. Da je ta razvodnica prirodna meja Italije, je samo varajoč dozdevek, kajti ozemlje na jugu črte Kobarid - Podbrdo z Gorico, Trstom, Puljem in Peko spada k Balkanskemu polotoku in ne k Italiji.
Razprava je izšla v bistveno enakem besedilu tudi v francoskem jeziku.
F. S.
Julij Bučar, Slovenski metuljar. Navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko. Z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. S 15. slikami. Risal D an i 1 o B u č a r. V Novem mestu 1919. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 8°. 103 str.
Pisatelj je namenil svojo knjigo v prvi vrsti učeči se mladini, potem pa vsakomur, ki želi svoj prosti čas porabiti s študijem prirode. Ta namen bo kiiiiga, prva te vrste v našem prirodoslovnem slovstvu, gotovo tudi dosegla. Glavna vrednost tega dela je brezdvomno v tem, da je pisatelj v tako malem obsegu spretno sprejel in opisal vse, kar mora entomolog vedeti o literaturi, lovu, roji in pripravljanju metuljev. Mojstrsko je prvo poglavje: lov na metulje. Kako zanimivo in šegavo opisuje pisatelj svoj izlet združen z lovom na metulje na Gorjancih	Kot pravi naravoslovec občuduje in ljubi naravo, ščiti njene
otroke, vzbuja zanimanje in veselje do tega športa oziroma študija. Zato bodi to delo najtopleje priporočeno učnim zavodom in učeči se mladini, ki bo mnogo pripomoglo, da ne bi noben teli nepokvarenih mladih ljudi gledal brez zanimanja večne lepe narave. — Velike težkoče s strokovnotehniškimi izrazi je pisatelj večinoma srečno premagal; Endromis versicolora L. bi bilo umestneje imenovati »jelšni prelec«, kakor pa »pestrokrilca« (str. 49.)	A.	Bulovec.
Glasnik hrvatskoga prirodoslovnoga društva. Godina XXIX. Za odbor uredjuje: dr. Fran Bubanovič. Zagreb 1917. 261 str., 12 slik v tekstu in 1 tabla. — Godina XXX. Ur. prof. Ferdo Koch 1918. 181 str., 7 sl. v tekstu in 1 tabla.
Sredi vojnih grozot je proslavilo Hrvatsko prirodoslovno društvo tridesetletnico svojega obstanka (1915) — ne z zunanjimi slavnostmi, temveč z notranjim prerojenjem. Pomlajenje v društvu se je pokazalo zlasti v reformi njegovega poljudno-znanstvenega delovanja. Popularnemu listu »Priroda«, ki izhaja od 1. 1911, je povečalo obseg in mu poskrbelo dobro vsebino v obliki znanstveno temeljitih, pa poljudno pisanih člankov in krajših beležk iz različnih panog pri-rodosliovja. Da bi čim bolj razširilo poznavanje rezultatov moderne vede, je pričelo v »Popularni biblioteki« izdajati vrsto poljudnih knjižic (Flammarion, Pripovijest o repatici in Propast svijeta; Thompson, Arno; Ewald, Dvonožac; Fabre. Iz života kukaca; Gjaja, Biološki lističi), v seriji »Odabrana djela iz prirodoslovja« pa večja splošno zanimiva dela (Maeterlinck, 2ivot pčela; De-lage-Goldsmith, Teorije o razvoju). Društvo prireja tudi predavanja in izlete ter vzdržuje lastno zvezdarnico. Ta je izdala lepo urejena astronomska koledarja »Boškovič« za leti 1918 in 1919 ter premično karto zvezdnega neba. Živahno delo prirodoslovnega društva — duša mu je prof. dr. Fr. Tučan — je našlo v hrvatski javnosti radosten odziv in zasluženo priznanje. Zanimanje za
društvo se kaže v hitro naraščajočem številu članov. Skozi trideset let je štelo komaj 200 članov, 1. 1914 267, a 1918 že 600. »Priroda« je imela 1. 1914 8 resničnih naročnikov, a sedaj se tiska že v 7000 izvodih.
Nas zanima predvsem društveni znanstveni organ »Glasnik«. V letniku 1917 priobčuje'na prvem mestu VI. Hribar prirodnofilozofske fragmente »Priroda kao sredstvo i predmet spoznaje«. J. Lončar objavlja matematično razpravo »Monogene neanalitičke funkcije«. K■ Babič navaja v kratkem sistematičnem seznamu »Zur Fauna Kroatiens. Branchiopodidae« hrvatska najdišča treh redkih sladkovodnih račičev (Branchipus schafferi Fischer, Chirocephalus diaphanus Prevost, Streptocephalus auritus [Koch]). N. Finkova razprava »O djelovanju temperature na kornjaša Bidessus geminus F.« je novo potrdilo za veljavnost vaif t Hoffovega temperaturnega pravila v biologiji (ako se poviša temperatura za 10°, postanejo kemični procesi 2—3krat hitrejši). Majhni vodni hrošč Bidessus, ki živi v vodah s srednjo temperaturo 10°—15°, komaj prenese temperaturo 30° in pogine takoj pri 40°. Oni hrošči pa, ki so živeli že dalje časa v toplih bazenih stekljenaka v botaničnem vrtu, so se privadili temperaturi 30°; 40° prenesejo brez škode in poginejo šele pri 43° do 45°. Fink je opazoval pospešek brzine dihanja vsiled povišanja temperature. Dognal je, da znaša pri omenjenem hrošču poprečno trajanje dihljaja pri 30° 61-56 sec, a pri 40° 30-2 see. Med 30° in 40“ je torej kvocijent temperature Qio = 2'04, t. j. proces dihanja je postal vsled povišanja temperature za 10° dvakrat hitrejši. Med 10° in 20° ju Qio = 3-1 in med 20° in 30° je Qio = 2-76. Ti rezultati se lepo ujemajo s tozadevnimi opazovanji na drugih živalih. B. Gussich je obdelal v sestavku »Ein Beitrag zur Schmetterlingsfauna Kroatiens« metulje-dnevnike (razen rodov Colias in l.vcaena) in zbirke M. Taborski. Opisal je 17 novih aberacij. A. Lang-hoffer objavlja v »Beitrage zur Dipteren-Fauna Kroatiens« seznam svoje zbirke dvokrilcev. V tem letniku našteva mušice (Nematocera). E. Rossler poroča v »Ornithologisches aus dem Papuk-, Krndija- und Dilj-Gebirge« o izletu v slavonska gorovja in o pticah, ki jih je tam opazoval. Prinaša dosti biologičnih podatkov. — V članku »Nochmals iiber Russtau und Honigtau« podaja A. Heinz nekaj opazovanj o pojavljanju zagonetne medene in sajaste rose v hrv. Zagorju in v Zagrebški gori. Do trdnih zaključkov ni prišel. V nekaterih slučajih je mogoče razlagati medeno roso kot izločino listnih uši, v drugih ne; tudi ni mogoče dokazati, da je medena rosa funkcija rastline same. Medena rosa je za razvoj sajaste rose dober substrat, a slednja nastopa lahko v velikih množinah tudi na rastlinah, na katerih ni bilo nikdar medene rose. Glive, ki povzroča sajasto roso, ni mogel pisatelj zanesljivo določiti. D. Hirc opisuje pod naslovom »Novi priloži h.vatskoj flori« floro otoka Lošinja in ono gore Kleka. F. Koch našteva v razpravi ><Levantinska fauna Vukomeričkih gorica« polže In školjke, ki jih je našel v skladih gričevja, ki se razprostira južno od Zagreba med Savsko nižino (do Siska) in Kolpo. Sklade tvori levantinski pesek (mladi pliocen), v katerega so vložene sive gline, apneni peščenjaki in tanke vrste lignita. Nova oblika je polž Amphimelania Heckneri F. Koch. Isti pisatelj razpravlja v »Die pliocanen Kon-gerienschichten von Drvar in Westbosnien« o nekih okameninah iz okolice Drvara (Congeria Drvarensis Toula označuje kot C. dalmatica var. Drvarensis Toula; Drvarske školjke, ki so jih drugi prištevali skupini C. triangularis, določuje kot C. croatica Brus.) in o postanku Drvarske kotline. M. Kišpatič preiskuje v članku »Angeblicher Serpentin- und Gabbro-Durchbruch in der Nahe von Kostajnica bel Doboj in Bosnien« veljavnost Katzerjeve trditve, da sta ser-
pcntin in gabro prodrla mlajše kamenine pri Kostajnici. V nasprotju z mnogimi drugimi petrografi ne prišteva serpentina in gabra eruptivnemu kamenju, temveč kristaliničnim skrilavcem. Katzerjev »prodor« razlaga kot sekundarno ležišče naplavljenega serpentinovega proda. — VI. Dvornikovičev referat »VVies-nerov doprinos prirodoznanstvenoj i filozofskoj teoriji razviča« nas seznanja z zadnjimi, prirodnofilozofskimi deli slovitega dunajskega botanika, V. Voukov referat »Serodiagnostika u botanici« pa z metodami in novejšimi rezultati serodiagnostičnih raziskovanj v sistematiki rastlin. M. Šenoa je objavil geografsko bibliografijo za Hrvatsko in Slavonijo. Krajši referati poročajo o botaničnih in geologičnih razpravah. V društvenih vesteh čitamo zanimivo poročilo o društvenem delovanju v vojnih letih in nekak program za nadaljnje delo.
Letnik 1918 uvaja Af. Kišpatič z razpravo »Die Eruptivgesteine und kri-stallinischen Schiefer des Agramer Gebirges«. M. Šenoa (»Altimetrijske študije^) je preiskal razmerje med številom prebivalstva in naselbin ter višino in površino bivališč na Hrvatskem in v Slavoniji. Razprava je zlasti radi preiskovalne metode važna tudi za naše geografe. Glavni rezultati teh študij so: Od vse površine Hrvatske in Slavonije zavzema 68'6% višavje, dočim odpada 31-4% na nižavje, torej manj kakor Vi. V višavju je raztresenih 8()-2°/o vseh naselbin, dočim pripada nižavju samo 19-8%, torej manj kakor V*. Tudi na prebivalstvu je višavje številnejše (71-l°/o), dočim odpada na nižavje 23'9'Vo, torej manj kakor Vi. Na eno naselbino pride v višavju 4-8 km2, v nižavju 94 km2. Zato je relativno prebivalstvo v višavju 63'3; v nižavju prebiva samo 56 7 ljudi na 1 km2. Toda v višavju pride samo 320 prebivalcev na eno naselbino, dočim V nižavju 528. Hrvatska in Slavonija je višavska dežela, ima mnogo majhnih naselbin v višavju, a malo številnih naselbin v nižavju. P. Kodi razmotriva v razpravi »Die oberen Kreideschichten des Kalnik - Gebirges in Kroatien« geologično zgradbo Kalniške gore in našteva fauno ondotnih kredniii apnencev, pretežno koral in rudistov. — A. Grurid nadaljuje »Beitrage zur kroatischen Lepidopteren - Fauna« (prvi del je izšel v Glasniku 1916). Navaja najdišča metuljev iz družin Sphingidae do Thyrididae. Ž. Kovačevič je napisal »Prilog fauni Myriapoda Hrvatske«. Našteva 101 vrsto in 11 varietet. V. Vogrin je sestavil obsežen »Pregled faune Apida Hrv. - Slav. i Hrv. Primorja s obzirom na faunu Apida Dalmacije«. /. GJaja (»Zimaza i alkoholno vrenje«; raz-rava je natisnjena v cirilici, ima franc, resume) se ne strinja z znano Bucii-nerjevo razlago, da je treba pripisovati delovanje kvasa, t. j. njegovo zmožnost pretvarjanja sladkorja v alkohol in ogljikov dvokis, samo fermentu zimazi. Da bi razjasnil to vsled novejših raziskovanj (Rubner, Euler) sporno vprašanje, je proučeval delovanje toluola na kvas. Toluol usmrti kvasno stanico, a ne vpliva znatno na zimazo. Toluolizovan kvas (mirujoč) ima komaj 5% fermen-tativne moči živega kvasa. Kvas, toluolizovan v polni moči prevrevanja, izgubi fermentativno moč do iste nizke stopnje. To se ne zgodi hipoma, ker toluol težje deluje na kvas, ki je v tekočini suspendiran, pač pa tekom 30 minut. Živ kvas doseže maksimum svoje moči šele čez 20 do 60 minut (reakcija se polagoma »vpelje«). Nenadnega upadka fermentativne moči ni mogoče razlagati z vplivom toulola ali z vplivom endotripsina, fermenta, ki uničuje zimazo. Cisto drugačni so pojavi pri drugem fermentu kvasa, pri invertinu Moč inverzije (hidrollze saharoze) invertina je ista v živem in v toluolizovanem kvasu. Moč inverzije živega kvasa, ki je v polnem fermentativnem delovanju, ne pade vsled toluolizovanja kakor se to zgodi pri alkoholnem vrenju. Na podlagi teh
dejstev prihaja pisatelj do sicer negativnega, a za razumevanje alkoholnega vrenja in za nadaljnja raziskovanja zelo važnega zaključka: dosedaj ni nikakor dokazano, da pripada fermentativno delovanje živega kvasa povsem zimazi. Na račun zlmaze odpada le majhen del tega delovanja. Pisatelj nikakor noče zagovarjati stare vitalistične razlage alkoholnega vrenja; poudariti hoče le, da je treba fermentativno naravo onega večjega dela kvasovega delovanja šele dokazati. A. Langhoffer nadaljuje seznam dvokrilcev. Našteva zastopnike družin Stratiomyidae, Xylophagidae, Coenomyidae, Tabanidae, Leptidiae, Acroceridae in Nemestrinidae. O nekaterih vrstah prinaša biologične beležke. V bibliogra-fičnem seznamu »Literarni podaci za faunu Hrvatske II.« navaja literaturo o žuželkah za 1. 1911—1915. D. Hirc je napisal razen članka »Novi priloži hrvat-skoj flori. III. Bijele st i j ene.« manjši sistematični seznam »Priloži malakofauni hrvatskog Zagorja«. V njem.se spominja tudi Erjavčevega malakologičnega ~ delovanja na Hrvatskem. M. Kiseljak objavlja matematični članek »Einige Be-merkungen fiber Pythagoraische Dreiecke«, N. Gussič floristično beležko »Nova nalazišta Primulae auriculae L. u Hrvatskoj« — Jezikoslovec T. Maretič se spotika v članku »Tri priloška prirodoslovno) našj terminologiji« nad pisavo »pelud — pestič — tulanj«. Piše naj se: cvjetni prah (prašak), tučak, tulenj ali čulenj (gen. tulenja, čulenja) oz. foka (iz grščine) ali nerpa (iz ruščine). Te opombe so važne tudi za slovensko terminologijo.
Vrhnika, aprila 1919.
Albin Seliškar.
Zapiski.
Julij Bučar je bi!; rojen leta 1857. v Novem mestu, kjer je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo. Po dovršeni maturi leta 1876. se je posvetil pravnim študijam, katere je absolviral leta 1880. Nato je stopil v državno službo in je deloval kot avskultant v Novem mestu in v Ribnici, od 1885 kot sodnik in pozneje kot okrajni sodnik in predstojnik v Črnomlju. Leta 1899 je bil premeščen v Novo mesto, kjer je služboval pri okrožnem sodišču kot sodni tajnik, pozneje pa kot svetnik do svoje smrti.
Spisal je mnogo črtic in humoresk, ki so izšle v »Slov. Narodu«, »Domovini«, humorističnem listu »Ježu« in v »Dolenjskih novicah«. Nekaj jih je še v rokopisu.
Njegovi prirodoslovni spisi, ki so izšli v »Lovcu«, so: leta 1910: »Kragulj«, »Iz lovskega nahrbtnika«; oboje pod psevdonimom Juraj Lubič;
leta 1911: »Volk«, »Podlasica«, »Vodomec«, — lovsko zoološke razprave: »Redka ptica« (Lov. nahrbtnik): »Ob košu«, »Matevževa osveta« — humoreski;
leta 1912: »Jazbec«, »Po belokranjskih vodah«, »Sulci v Krki« — lov.-zool. razprave; »Sračja predrznost«, »Sloke« (nahrbtnik);
leta 1913: »Velika divja raca«, »Pasja trakulja«, »Ali so žabe škodljive ribarstvu« — razprave; Listek: »Božična pečenka«, »Iz Postovega gozda«, »Brakada v potovškem kremenjaku«.
Njegovo glavno delo pa je »Slovenski m&tuljar«, o katerem poročamo na drugem mestu. Knjiga je ležala v rokopisu dovršena skoro 10 let, (gotovo ker ni našla založnika) in je bila dotiskana šele par tednov pred pisateljevo smrtjo.
Vse njegove spise preveva topla ljubezen do prirode, kakor je bil pokojnik sploh velik njen prijatelj.
Zadnjih 12 let se je mnogo ukvarjal z lepidopterologijo in v tem oziru pridno eksploariral zlasti novomeško okolico ter Gorjance. Zbirka, ki jo je ostavil, je pravi izraz lokalne novomeške favne in je radi jako vestnega etiketiranja velike vrednosti in za domačo favnistiko velikega pomena. Kako marljiv entoinolog je bil pokojnik, kaže dejstvo, da je našel v svojem okraju dve vrsti, ki jih do sedaj nihče še ni našel na Kranjskem in sicer sta to:
Vanessa L-alb um Esp. v Gorjancih v bližini tovarne (v mnogih eksemplarih) in pa L a r e n t i a unangulata Hrv., katero je ujel v Luknji dne 5. maja 1911.
Poleg teh so posebno znamenite te njegove najdbe:
Pieris manni Mayer. V	Julij Bučar, metuljar.
Gorjancih, cesta proti tovarni.
Vanessa lanthomelas Esp., Gorjanci.
Odezia tibiale v. eversmannaria H S (trans.) Gorjanci.
Gaophos variegata Dup. Novo mesto.
Pokojnik je bil v občevanju jako ljubeznjiv, zabaven, povsod priljubljen in znan po celi Dolenjski.	Ivan	Hafner.
Paronska detelja (Trifolium pannonlcum) na Gorjancih. Naši Gorjanci so srednje gorovje, ki se prostira med Novim mestom in Samoborom in doseza najvišjo točko’v Vrhu sv. Jere (1185 m). Rastlinsko odejo jim tvori prostrano gozdovje — primerno ugodnim pogojem, ki jih nudijo tla in podnebje. Dočim je poglavitno gozdno drevo v nižini ob Krki pred znožjem Gorjancev poletni hrast ali dob (Ouercus Robur r= Q. pedunculata), ki ljubi vlažna tla obreških nižin z visoko stoječo talno vodo, je v Gorjancih poglavitno gozdno drevo bukev (Fagus silvatica), najlepše drevo naših listnatih gozdov. Zdi se* da po Gorjancih najbolje uspeva v višini okoli 900 m. Ondi gledamo zadivljeni bukve do 20 m visoke, z ravnim gladkim, srebrno sivim deblom In bujno krošnjo. Tako stojijo pr-nosno, druga poleg druge v nepreglednem številu. Ob Vrhu sv. Jere pa izgubljajo bukve visoki stas, skromnejše postajajo in tršaste, kažejo gole, neusmiljeno odkleščene veje. Tako so kakor v Julsklh Alpah ob gozdni meji, v višini 1600 m. To je neusmiljeni učinek viharjev, ki udarjajo ob osamljeni gorski vrh prepogostoma in z neodoljivo silo, ki je vetru dana v prostem ozračju.
Tu in tam je človek iztrebil del gozda in ga prepustil travam in drugim nizkim želim v naselitev. Tako so nastale po pobočjih in ob vrhih Gorjancev (kakor po drugih gorovjih) tu manjše, tam prostranejše trate, ki jih kosijo (po enkrat v letu), in zato zovejo košenice. Gorjanske košenice so spričo ugodnega podnebja in plodnih tal vse poletje bogate cvetja, ki je v pestrih barvah vpleteno v zeleno travnato osnovo.
Po domovinstvu spada rastlinstvo Gorjancev povečini pod baltsko floro, ki se Siri od Baltskega morja proti jugu preko Srednje Evrope in zavzema tudi še gozdni pas gorovja v Bosni, Hercegovini in Črni gori. Vendar je vmes tudi priseljencev iz pontske ali panonske flore, ki se od središča ob črnem moriu prostira preko Balkanskega polotoka skoro tik do obali Adrijanskega morja in ondi zadeva v Istri in Dalmaciji ob toploto ljubečo mediteransko floro. Nasprotno je nekaj malega mediteranskih rastlin prišlo spričo zmagovite življenske sile rastlinstva iz svoje prave domovine celo do Gorjancev (adraš = Ouereus ilex, bljust = Tamus communis). Tako se širijo in naseljavajo rastlinski narodi. Še tik pred znožjem Gorjancev tvori pontska flora krepko drevesno naselbino, že imenovani hrastov gozd ob Krki (Krakovski gozd), ki je skrajni zapadni odrastek hrastovih gozdov Slavonije. Poedina drevesa poletnega hrasta in sorodnega, istotako pontskega cera (Ouereus cerris) vidimo tudi še v bukovem go-zdovju na Gorjancih. Pa tudi na košenicah se javljajo nekatere pontske priseljenke Najznačilnejša med njimi je panonska detelja (Trifolium pannonieum), in prav nanjo opozriti je namen teh vrstic.
Panonska detelja ima pokončno do nad pol metra visoko steblo in primerno velike listke na trojnatih listih za detelje običajnih. Zlasti pa opozarjajo nase velike, do nad 5 cm visoke, podolgaste cvetne glavice ki združujejo velike metuljčaste cvete bledo rumene barve. Cveti se odpirajo že sredi junija. Zaradi njih je vredna, da bi se gojila kot lepotna rastlina. Najugledneje se razvija panonska detelja na najvišjem oddelku Gorjancev, na-veliki košenici, ki se prostira ob deželni meji že na tleh Hrvatske tik pod Vrhom sv. Jere viseč proti jugu. V manjšem številu jo nahajamo tudi še na odsojnih in niže (v višini 600/«) ležečih košenicah po severnozapadnem pobočju gorovja nad vasjo Jugorje pri Gabrju. Ondi pa je vsa rastlina manjša in vidi se ji, da živi ob pogojih, ki jej manje prijajo. Tla so na nižjih kakor na višjih košenicah ista, namreč zemlja, ki se dela iz laporja in peščenca kredne tvorbe — ista, ki tudi najbolje prija vinski trti. Zanimivo je, da so kmetovalci skoro dosledno poiskali to geološko podlago, da so si na njej priredili v višjih legah košenice, v nižjih vinograde.
Domovina panonski detelji je severni del Balkanskega polotoka, Južna Rusija in Mala Azija. Ta rastlina je torej pravi predstavnik pontske flore. Razširila se je že do Galicije in dospela tudi v severno Italijo.1) Nahajališče na Gorjancih je najsevernejša točka njenega prostranstva v Jugoslaviji in edina v Sloveniji.
Rastlinoslovec, ki je prvi zasledil panonsko deteljo na Gorjancih, je bil Henrik Freyer, ki je kot ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani (v letih
‘) Po podatkih, ki jih navaja Adainovič, Flora jugoiztočne Srbije, Rad. Jugosl. akad. v Zagrebu zv. 181., 1. 1910, in izpopolnjuje V. Vouk prof. botanike na vseuč. v Zagrebu v prijaznem pismenem naznanilu pisatelju teh vrstic.
1832 1853) prepotoval I. 1838 Gorjance, dotlej v botaniškem oziru nepoznane. Navaja jo tudi za njim Fleischmann, vrtnar na botaniškem vrtu v Ljubljani v svoji Obersicht der Flora Krains 1844. Omenja jo tudi najodličnejši poznavalec kranjske flore, šolski svetnik, prof. A. Pavlin v svojih Beitrage zur Kenntnis der Vegetationsverhaltnisse Krains, 1901, I. pag. 57.	Verd. Seidl.
Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov.
Spomenica,
ki jo je predložil odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov 20. januarja 1920. pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani.
Skoraj vse kulturne države so uvidele potrebo ohranitve prirodnih spomenikov in so v ta namen ustanovile same ali pomagale ustanoviti z večjimi de uarnimi prispevki ali z odstopom zemljiških kompleksov prirodovarstvene parke (rezervate, Naturschutzparke), kjer uživa vse živalstvo in rastlinstvo popolno varstvo, dalje ustvarile zakone za absolutno varstvo gotovih živali in rastlin, tipičnih za dotične pokrajine ali izpostavljenih uničenju ter končno neposredno ali posredno po društvih za varstvo prirode poučevalo ljudstvo, da se omeji zatiranje tudi onih živali in rastlin, ki jih zakon imenoma ne ščiti.
Da je tudi v naši državi, ki prednjači ostalim evropskim državam tako v florističnem kakor v favnističnem in geološkem oziru, nujna potreba v enakem smislu započeti resno delo, oteti znanstvenemu raziskovanju, kar se še oteti da, je jasno, ako se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in ne-pojmovanja važnosti prirodnega varstva.
Z namenom, koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države, sc je v področju Muzejskega društva za Slovenijo osnoval poseben odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, obstoječ iz naslednjih znanstvenikov in strokovnjakov: gimn. ravnatelj dr. Stanislav Beuk, sodni nadsvetnik Anion Bulovec, profesor Ivan Franke, tehnik Josip vitez Gorup, nadgeometer Alfons pl. Gspan, notar Mate Hafner, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, muzej, ravnatelj prof. dr. Jos. Maniuani, profesor Alfons Paulin, v. šol. nadzornik dr. Leopold Poljanec, fin. nadsvetnik dr. Janko Ponebšek, profesor dr. Gvidon Sajovic in prof. Ferdinand Seidl, Ta odsek je v svojih sejah svojemu delu zarisal točen načrt, katerega glavni deli so ti-le:
I. Ustanovijo naj se alpski, sredogorski (gozdni) in barski varstveni parki po zgledu enakih parkov v drugih državah.
II. Potom zakona naj se prepove pokončavanje redkih ali za naše kraje tipičnih ter zndnstveno znamenitih živali in rastlin. Strogo naj se pazi, da se izvršujejo določila lovskega in ribarskega zakona ter zakona z dne 20. julija 1910, dež. z. št. 27 o varstvu ptic.
III. Podzemeljske jame z interesantno jamsko favno in floro naj se postavijo pod nadzorstvo; vstop vanje naj se dovoli samo v znanstvene svrhe.
IV. Zainteresirati je najširšo javnost za varstvo prirode sploh.
Za dosego stavljenih si smotrov potrebuje odsek v prvi vrsti naklonjenosti vlade, ki bi obstajala v tem, da se odseku dovolijo primerna denarna sredstva za nakup ali zakup zemljišč, oziroma da se odstopijo za njegove namene zemljiški kompleksi, ki so državna last.
Sicer je sklenil odsek, da se preustroji v posebno društvo za varstvo prirode,	kakor	so	taka	društva tudi	po drugih državah, ter pobirati od društve-
ttikov	denarne doneske za dosego	svojih namenov, toda na ta način bi se izvr-
šitev stavljenih nalog preveč zavlekla ali sploh ne dosegla svojega namena popolnoma. Zadeva je nujna in ne prenese nikakega odlašanja, kajti skoraj vse, kar hočemo oteti pogina, je prav blizu svojega groba.
Kako	si podpisani	predstavljajo konkretno izvršitev svojega	načrta, naj
se	razbere	iz naslednjih	pojasnil k gorenjim točkam:
Ad I.	A. 1.) Vlada	naj da odseku, oziroma društvu za varstvo	prirode na
razpolago posestvo barona Friderika Borna v občini Sv. Ana pod Ljubeljem. To posestvo meri 1334-1747 ha. Njiv 1-5321 ha, travnikov 37-8562 ha, vrta 0-2472 ha, pašnikov 76-9626 ha, planin 49-3516 ha, gozda 653-5690 ha, 47 a stavbe in 444 ha neplodnega sveta.
Za alpski varstveni park je posebno pripravno, kajti: a) obsega vsakovrstni aljrski svet, na katerem bi se moglo vse alpsko živalstvo in rastlinstvo prosto razvijati; h) bi se dal z malimi stroški prirediti alpski botanični vrt;
c)	ima naravne	meje, je vsled tega razen po javni cesti in
2—3 stezah	za nepoklicance skoraj nedostopno ter tvori
nekakšno zemljiško enoto;
č) je v višino 1400 m po dobro nadelani poti dostopno tudi takim znanstvenikom, ki niso turisti;
d) ni daleč od železnice ter ima že pripravna poslopja za stanovanja uslužbencev in prenočišča obiskovalcev.
Posestvo je last inozemca in bi se ob izvršitvi agrarne reforme prav lahko dobilo v državno last. V skrajnem južnem delu je okoli 400 ha velik gozd, ki bi se dal brez škode pravemu namenu posestva tako izkoriščati, da bi se krili vsi upravni in večina drugih stroškov, 1 i bi jih zahtevalo urejeno varstvo prirode v naših okrajinah.
Kot visoko - planinski alpski park prideta še nadalje v poštev:
2.	V Kamniških Planinah vse neplodno ozemlje ob glavnem slemenu od Babe pri Kamniškem sedlu do Velikega Vrha.
Meje, ki bi se pred ustanovitvijo parka še natančneje določile, bi sledile približno obsegu neplodnega ozemlja od Babe pri Kamniškem sedlu do vrha Konja, odtod bi segale v dolino Lučanske Bele, vključivšl tu majhen del visoko-lcžečega gozda, potem čez Lastovec, Dleskovec na Veliki Vrh in odtod ob vznožju severnih strmin nazaj do Kamniškega sedla.
Del tega ozemlja spada v politični okraj Kamnik in je last Kamniške korporacije, ostali del pa leži v političnem okraju Gornjigrad in je last graščine Gornjigrad ljubljanske škofije, parcela št. 418. Le majhen del od Ojstrice do Velikega Vrha, parcela št. 419, z 68 ha 26 a, je last zasebnosti. Ta parcela bi se prikupila ali z drugim graščinskim svetom zamenjala.
Razlogi, ki govore za ustanovitev naravnega parka v Kamniških Planinah, so: 1.) Mogočna višina do 2400 m. 2.) Velezanimiva alpska favna In flora, ki
reprezentira tu znatno število posebnih vrst, kakoršnih drugod ne najdemo. 3.) Imenitna geotektonska zgradba. 4.) Ugodna lega sredi naše domovine.
3.) Dolina Sedmih jezer pod Triglavom. Ta park naj bi obsega! na južni strani steno Komarčo, odtod bi šla meja proti zapadu do vrha Kola (2001 m), zapadno in severno mejo bi tvoril glavni gorski greben, ki je svoj čas mejil Kranjsko od Kola do Kanjevca (2568 m). Vključivši ves masiv Ka-njevca, bi obsegal ta park visoko planoto Hriberce do sedla, Id vodi v Kotliče, Mišelsko glavo (2448 m), nadalje Veliko Tičarico (2320m), Malo Tičarico in greben čez Kopico (2091 m) do Komarče.
To ozemlje je velepomembno v geotektonskem, geološkem, paleontolo-škem, zoološkem in botaničnem oziru. Alpska favna in flora sta razvili lu celo množico posebnih vrst in varijant, ki drugod niso zastopane.
Pred leti je predlagal prof. Albin Belar, podpiran po Nemškem Planinskem Društvu, to ozemlje za aljpski park osrednji vladi na Dunaju.
Ker je očrtani kompleks last verskega zaklada, uresničenje tega načrta ne bi našlo težav. Ovirala bi ga le morebitna neugodna določitev državnih mej, ker bi varstveni park neposredno ob meji na tujo državo ne imel zaželjentga pomena.
Ad B. Za sredogorski (gozdni) varstveni park naj se določijo:
1.) Pragozd kneza Windischgraetza nad Lokanjo pri Oplotnici, železnica Konjice; 2.) deli Kočevskih gozdov in 3.) vrh Snežnika.
Ad 1.) VVindischgraetzov pragozd naj ostane še nadalje n e-izkoriščan pragozd, ki postane s tem varstveni park.
Ad	2.) V	Kočevskih gozdih naj se nadalje	popolnoma varujejo	tisti	deli,	ki so ostali doslej po naročilu	posestnika Karla
Auersperga v svrho ohranitve prvotnega značaja nedotaknjeni. Ti deli so: V Gotenici del revirja Karlshiitten z 28-90 ha in del revirja Merleinsraut s 36-85 ha; na Friedrichsteinu del revirjev Kočevje in Masern z 21-24 ha,', v Horawaldu del revirjev Steinwand z 96-14 ha in del revirja Scherenbrunn s 47-78 ha, nadalje 3-471 km dolg in 100 m širok pas ob takozvanem Brennosteigu. — Razentega obstoja nalog, ohraniti pri sekanju gozda vsa posebno velika ali čudovito	zrasla	drevesa, bodisi z okolico vred,	bodisi posamezna
kot	spominska	drevesa. Varovana pred sekiro	so tudi okolišča
gozdnih studencev. Natančno lego navedenih krajev in njih izmero je razvideti iz kart v Auerspergovem gozdnem uradu v Kočevju.
Ad	3. Na	Snežniku, ki je velepomemben zato, ker	se tu
zadevajo	alpska,	kraška in mediteranska flora	ter prehajajo	druga
v drugo, naj se določi za varstveni park ozemlje od vrha do višine 1300 m, ako, oziroma kadar bo to dopustila ureditev državnih mej.
Ad C. Za barski varstveni park je na vsem Barju edino še pripraven prostor (povsod drugod sta izsuševanje in kultura povsem izpodrinila barski značaj) pod hribčkom Grmeč. Ta prostor je oddaljen od Ljubljane 1 xk ure, od Laverce 'k, od Babne gorice Vi in od Iga-Studenca l1/* ure; leži v kat. občini Rudnik, skoraj ob kat. meji	občine	Studenec, oziroma Karlovško	predmestje, na parcelah št.	2032 in	2033. Ti parceli, spadajoči k	zemljišču vi.	št. 77
kat. občine Rudnik, sta zemljekniižna lastnina Marije Babšek, po-
sestnice iz Babne gorice št. 2 in se na tein delu, kjer naj bi bi! barski park, še nista poljedelsko izkoriščali, oziroma na teni prostoru še nikdo ni sveta na ta aji drug način užival.
Začetkoma je popolno z značilnim barskim mahovjem in drugimi rastli nami pokrit prostor, za tem pa grmičevje, gosta jelševina. Prvi prostor je pripraven za mahove in višje rastline, drugi pa za mal umeten bajer in gnezdišča barskih ptičev, zlasti škurhov.
Parcela 2032 je 2 bon. vrste ter meri 31 a 54 m, čisti donos 2 K 08 h, parcela 2033 je 2 bon. vrste ter meri 72 a 36 m s čistim donosom 4 K. 78 //. Kupila bi se cela parcela št. 2032, od parcele št. 2033 pa le en del. Izsuševanje bi bilo po mnenju izvedencev izključeno in ohranitev barskega značaja zagotovljena, ako bi se za slučaj potrebe napravil iz kakih 3—400 m oddaljene Išče primeren jarek; stroški za to bi bili prav neznatni, ker so tu deloma taki jarki že izkopani in bi jih bilo treba le popraviti in zvezati.
Po mnenju krajevnih cenilcev bi znašala vrednost sveta na ha ali 1-737 oral 300 K in bi lastnica ta svet gotovo radovoljno prodala, zlasti ako se ji obrazloži nameravana znanstvena uporaba; posestnici ta prostor sedaj itak ne daje nobenega užitka.
Na tem prostoru bi se dale ohraniti sledeče barske rastline, ki jim sicer prej ali slej preti popolni pogin: Utricularia vulgaris Lehm., minor L., Drosera intermedia Hayne, rotundifolia L., Darcinium oxicoccus L., Andromeda poli-folia L., Castalia alba L., Nuphar luteum L., Calla palustris L., Hidrocharis morsus ranae L., Lemna trisulca L., minor L., Spirodela polyrihiza L., Spar-ganium erectum L., minimum Fr., simpleoc Huds., Potamogeton crispus L, perioliatus L., natans L., pusillus L., lucens L., Ludwigia palustris L., Hottonia palustris L., Myriophyllum verticillatum L., spicatum L., Hippuris vulgaris L., Ranunculus aauatilis L., circinatus Sibth., lingua L., Acorus calamus L., Hydro-cotyle vulgaris L., Carex Davaljiana Sm., Godenoghii Saj., gracilis Curt., limosa L., pseudocyperus L.,	vesicaria L., flava L., rostrata Stokes, Oederi Retz	ter
različni	mahovi in	praproti, posebno še znameniti Nephrodium	cristatum	L.,
spinulosum Muell.
Tudi barski ptiči: race, povodne piške in orjaški škurh bi imeli tu nekaj zavetja.
Ad II. Vlada naj zagotovi potom zakona absolutno varstvo razen onim živalim, ki jih varujejo lovski zakon, oziroma naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 25. decembra 1919, št. 827, ribarski zakon in zakon o varstvu koristnih ptic z dne 20. julija 1910, dež. zak št. 27,	še	sledečim živalim in rastlinam:
a)	Živali:	1.)	Sesalci: Kozorogi, divji kozel C. cretensis	in C. ibex	L.,
marmotica ter jelen in medved v dopustnem številu v Kočevskili gozdih: kočevski medved ni nič nevaren in jeleni ne napravljajo nobene škode.
2.	Ptiči: Vir ali velika uharica (Bubo bubo L.), sokol selec (Falco peregrinus Tunst), rjasti škarnjak (Milvus milvus L.), kostanjasti škarnjak (Milvus korschun Gmel.), ribji orel (Pandion haliaetus L.), belorepec (Haliaetus albicilla L.), sršenar (Pernis apivorus L.), kraljevi orel (Aquila inalanaetus L.), planinski orel (Aquila chrysaetus L.), klinkač ali ruski orel (Aquila pomarina Brehm.), mišar (Buteo buteo L.), kocasta kanja (Archibuteo lago-
pus Br.), rjavi lunj (Circus aeruginosus L.), pepelasti splinec (Cir-cus cyaneus L.), lunj dolgorepec (Circus macrourus Om.) lunj bdoritec (Circus pygargus L.), orehar (Nucifraga caryocatactes L.), krokar (Corvns corax L.), siva čaplja (Ardea cinerea L.), rjava čaplja (Ardea purpurea L.), čapljica (Ardetta minuta L.), bobnarica (Botaurus stellaris L.), in kvakač (Nycticorax nycticorax L ),
3.) Popolno varstvo naj uživa tudi želva s k 1 e d n ic a (Emys orbicularis L.), zastopnica družine želv na našem barju, za domačo favno zelo interesantna, a zefo redka, morda že zatrta plazilka. Nadalje varujmo tudi vse kuščarje (kuščar, martinčki, slepič) i n vse vrste krastač (pri nas predvsem navadna in zelena krastača), ker so za poljedelstvo in vrtnarstvo neprecenljive važnosti.
4.) Brezvretenčarji: Razen vseh jamskih hroščev, pajkovcev in mehkužcev, ki so več ali manj vsi znameniti in jih zato ne naštevamo z imeni, naj se varujeta hrošča planinski kozliček (Rosalia alpina L.), in orjaški k r e š i C (Procerus gigas Creutz). Prepovedano naj bo jih loviti, prodajati in izvažati, kakor se je to doslej godilo in zaradi česar so postali mnogi že. prav redki. Istotako naj se ščiti metulj apolon (Parnassius apollo L.), ki je v Kamniških planinah, kjer je letal še pred 6 let! v obilnem številu, popolnoma zatrt. Redek je postal tudi že v Karavankah, v Triglavskem pogorju in na Kumu. Lovili so ga domačini in tujci. Nekateri manj izobraženi entomologi, ki so imelli žal več smisla za kupčijo kakor za pravo znanstveno delo, so izvažali leto za letom velike množine tega metulja, ki je pravi kras naših planin.
Varuje naj se tudi kranjska čebela kot naravni spomenik, dokler ne izide nov čebelarski zakon, ki naj zadošča potrebam varstva te pasme. Na Kranjskem in sosednjem delu Koroške se je razvila tekom stoletij posebna pasma vrste Apis mellifica L., ki ima stalne bistvene llastnorti in ki jo znatno razlikujejo in tudi odlikujejo od vseh drugih krajevnih pasem. S prirodopisnega in narodnogospodarskega stališča je potrebno, da se kranjska pasma ohrani. Nevarnost, ki preti tej pasmi, ne obstoji v tem, da bi se čebelarstvo v naših krajih opustilo, marveč le v tem, da bi se ta pasma ne pomešala s krvjo drugih pasem in bi izgubila na ta način svoje specifične vrline. Zato naj se prepove uvoz živih čebel in matic v kraje, kjer je doma kranjska čebela. Ker se naša pasma najbolj množi (roji), tudi potrebe po uvozu ni, tudi če bi se čebelarstvo še tako razširilo.
b)	Rastline:	1. Gentiana lutea L. 2. Gentiana symphyandra Murb.
3.	Gentiana froelichii Hladn. 4. NigriteiJa nigra L. 5. Nigritella an-gustifolia (rubra) Wettst. 6. Cypripedilum calceolus L. 7. Daphne blagayana Freyer. 8. Daphne cneorum L. 9. Daphne striata Tratt. 10. Eryngium alpinum L. 11. Viola cornuta L. 12. Peucedanum ostruthium L. 13. Ilex aquifo!ium L.
Prepovedano bodi pod strogo kaznijo te vrste trgati, ruvati, prodajati.
Ad 1 in 2. Ti visokostebleni svišči so postali skrajno redki. Lovci,, pastirji in drugi kopljejo in prodajajo lekarnam mogočne korenine teh prekrasnih rastlin.
Ad 3. Ta nizki svitlomodri krasni svišč raste edino v Kamniških planinah, in tudi tam je že precej redek.
Ad 7, 8, 9, 13. Teh l|epih in znamenitih rastlin se potrga in proda na ljubljanskem trgu neverjetne množine. Preti jim pogin.
Ad 10. Ta veličastna rastlina raste samo na Črni prsti in še tam je redka.
Ad 12. Ta znamenita rastlina raste samo na Begunjščici, kamor jo hodijo trgat Nemci iz Gradca, Dunaja in drugod. Težko jo bo ohraniti, če jo ne bo varoval zakon.
Ad 6. Ta najkrasnejša kukavica se je v Kamniških planinah že po večini zatrla. Gozdarji, lovci in drugi jo prodajajo na debelo; preti ji po-polen pogin.
Zaradi kontrole naj bi se obrt nagatilcev (preparatorjev) kon-cesijonirala; nagatilci bi morali voditi zanesljive seznamke vseli živali, ki jih prejmejo v prepariranje.
Ad 111. Jame, špilje naj pridejo v državno last in v oskrbo odseku (društvu) za varstvo prirode- in prirodnih spomenikov, ki bo vhode najbolj znamenitih zavarovalo in dovoljevalo vstop le v znanstvene svrhe.
Jamska flora, posebno pa favna se je v zadnjem času močno izkoriščala v posebno-dobičkarske namene, tako da preti mnogim interesantnim in za naše kraje specifičnim tipom raznih vrst popo-len pogin. Po živalicah, ki se jih sicer ne dobi nikjer na svetu, so zaslovele naše jame v znanstvenem svetu; dokaz nekulturnosti bi bilo, če ne bi hoteli ali mogli ohraniti teh živalic znanstvu. To pa je mogoče le tedaj, če zabranimo nabiranje v kupčijske svrhe, kar se je žal doslej pogostno dogajalo. Nemoteno so prihajali razni tujci in sistematično ugonabljali našo jamsko favno. Pa tudi nekateri manj naobraženi domačini so izropali marsikako jamo popolnoma in za majhen dobiček prodajali to znanstveno dragoceno blago tujim trgovcem.
Ad IV. Odsek hoče razširiti svoje delovanje po celi kraljevini, potom predavanj in tiska pridobiti čim več članov in prijateljev. Posebej bo poizkušal pridobiti vse učiteljstvo in duhovništvo za svojo stvar, da pride zanimanje za varstvo prirode in umevanje potrebe varstva v najširše sloje. Za te in za varuhe zakona (orožnike, gozdne orožnike, lovske čuvaje, tržne nadzornike itd.), pa tudi za razumnike sploh se bo izdal tiskan seznam s podobami vseh onih rastlin in živali, ki naj uživajo varstvo. V svoj delokrog hočemo pritegniti tudi vsa turistovska društva, lovske družbe in podobne združitve, dobre spise o varstvu prirode in negovanju živali in rastlin pa spraviti v primerne, mladini in doraslim pristopne časopise ter v šolske knjige.
Nadzorstvo in znanstveno vodstvo i .d parki in jamami bi Imel odbor, ki bi bil v stalni zvezi z Muzejskim društvom, v znanstvenem oziru pa bi bili parki v zvezi z ljubljanskim vseučiliščem ter v svrhe znanstvenih raziskovanj temu kakor tudi vsem drugim visokim šolam ter znanstvenim institutom na razpo-
lago. Obenem bi služili za izpopolnjevanje muzejskih zbirk, za dobavljenje potrebnega materijala šolam in posameznim raziskovalcem tudi v inozemstvo.
Ustanovitev varstvenih parkov in ureditev varstva gotovih živali in rastlin potom zakona sta torej v znanstvenem pogledu eminentne važnosti. Gotovo je vredno, da jih vlada podpira v največji meri in uvažuje stavljene predlbge. Osnovo vsemu bi tvorilo posestvo barona Friderika Borna in bi zasiguralo dosego ciljev, ki stremimo za njimi. S tem, .da bi prepustila vlada Bornovo posestvo za varstveni park ter v isti namen določila ostala predlagana ozemlja, bi se sicer odrekla dohodkom, ki bi jih mogli dajati v teh ozemljih ležeči gozdi ali v zakup dana lovišča, toda vsi ti dohodki bi billi razmeroma majhni in malenkostno izgubo na državnih dohodkih bi popolnoma odtehtal ugled države, ki si ga pridobi v znanstvenem svetu s tem, da omogoči kulturno delo prirodnega varstva.
I.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1920.
Dr. St. Beuk,
kot t. č. predsednik Odseka za varstvo prirode Muz. dr. v Ljubljani.
INDEX.
Posvetitev.
Razprave.
Pavlovič P. S., Jestastvenička struka u Srbiji.
Seidl Ferd., Melov plaz pri Zagorju.
Dolšak dr. Fr., Prispevek o ilirsko-pontski flori v ljubljanski okolici.
Ponebšek dr. J., Naše ujede.
Slovstvo.
Seidl Ferd., Kod naj se potegne državna meja med Jugoslavijo in Italijo? (autoreferat).
Bučar J., Slovenski metuljar. (Bu-lovec Ant.).
Glasnik hrvat. prirodosl. društva. (Seliškar Albin).
Zapiski.
Hafner Iv., f Julij Bučar.
Seidl Ferd., Panonska detelja na Gorjancih.
Odsek za varstvo prirode.
Spomenica.
Podobe.
Melov plaz pri Zagorju.
Kragulj.
f Julij Bučar, metuljar.
Kraguljeva noga.
Dddication.
Dissertations.
— Histoire naturelle en Serbie.
— Eboulement de dčcombres pres de Zagorje.
— Contribution a la flore pontienne i!lyrienne dans les environs de Ljubljana.
—- Nos oisseaux de proie.
Chronique des livres.
— La future frontifere poiitique entre la Yougoslavie et 1’ Italie.
— Le lepidopterologiste slovfcne.
— Bulletin de la socidtč croate des sciences naturelles.
Melanges.
— Mr. Jules Bučar, lčdidopterologue.
— Trifolium pannonicum dans les montagnes de Gorjanci.
Section de la sauvegarde de nature.
Memorandum.
Illustrations.
Eboulement de ddcombres prfes de Zagorje.
Autour. (Astur palumbarius).
f Lepidopterologue Jul. Bučar.
Pied d’autour.
 «-<■
Pag.
3
4
33
44
53
62
63
63
66
67
69
35, 36 61 67
tab. 15
Tab. 15.
Noga kragulja, Astur palumbarius (L.)
»Muzejsko društvo za Slovenijo"
ima v zalogi še naslednje posebne odtise
pri rodopisn i h razprav:
Ferd. Seidl, Širokočelni los v starejši diluvijalnl naplavini
Ljubljanskega barja. S podobami .................. 3*— K
Dr. G v. Sajovic, Herpetološki zapiski	za	Kranjsko (popis
kranjskih kač in kuščaric). S podobami......................5*—	K
Dr. G v. Sajovic, Kranjski mehkužci.	S	podobami	.	3-—	„
Dr. J. Ponebšek, Naše ujede. I. del:	Sove	. .	.	7*—	„
»Naše ujede" se naročajo v knjigarni L. Schwentner, Ljubljana.
»Muzejsko društvo za Slovenijo"
oddaja stare letnike po naslednih cenah:
Iz vest j a VIL—XVII. in M i 11 c i 1 u n g e-n I.—III., X.—XIX.
po 5.— K
Izvest j a III., VI., in Mitteilungen V., VI., IX, XX.	po 8.— ,,
Carniola n. v. L, IV.—IX. . .  ....................po 15*
Nepopolni so letniki Izvestja: IV., V., XVIII., XIX. — Mitteilungen VI. (zgodovinski del, cena 4'— K). VIII. — Carniola L, Carniola n. v. III., IV. in VII. Posamezni zvezki teh letnikov, kakor tudi nadštevilni ostalih se oddajajo po 1*50 K,	dvojni	po	3*— K.	—
Sešitki Iz vesti j XVIII. in XIX. po 2*50 K,	dvojni	po	4'— K.	—
Carniola I. (seš. III./IV.) in Carniola n. v. posamezne številke po 4-— K, dvojne po 8-— K.
Razprodani so: Izvestja I., II., — Mitteilungen IV., VII.— Carniola II. — Kot separatni odtisi so v zalogi po naslednjih cenah : Gratzy, Repertorium zur 50jahrigen Geschichtsschrelbung
Krains......................................................3*— K
Gratzy, Repertorium zu Valvasors „Ehre des Herzogtums
Krain“  ....................................................2*— K
Dr. Jo s. Gruden, Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje
šolstvo po reformaciji......................................3-— K
Viktor Steska, Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom (umetnostnozgodovinska študija s 13 podobami in 1 umetniško prilogo) ......................................................5-— K