gospodars obrtniš naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za ćetert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto i fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 6. avgusta 1862. Poduk * pa tudi v silno nečistem zraku prebivati. Ni g a tedaj zdravju živine bolj škodljivega prebivanja, kakor v tacih zastran pravega gleštanja domače živine zavoljo tega, skrbno zapaženih hlevih. Kjer se živina neprenehoma pari, da ne zboli in zastran tega, kaj naj Stori kmetovavec, kjer gnoj in scavnica v hlevih ostajata, iu tudi zavoljo 80 m « v« . . 1 if • v • • I i I « • ». I v « • . kadar mn živina zboli Oddelek. Kako naj se domaća živina glešta, da bo prav. Na skrbnem gleštanju živine je veliko leze ce. Da se živina bolezni obvarje , se ji mora, kolikor je mogoče, vse privošiti, kar ji tekne , in pa tako , kakor je prav; tù sèm se steje: čist zrak in toplota, jéd in pijaca, prehajanje in snažnost. Kdor na to ne tr leda, mu bode živina večkrat zbolela in kmetovavcu ne bo toliko hasnila, kakor sme po pravici od nje upati. Se celó kužnih bolezen, ktere navadno največ živinčet pomore, bo kmetovavec svojo živino obvaroval, akojo srkbno zapera in loči, ali bo pa vsaj pripomogel, da se take bolezni dalje ne razširjajo. Ako kmetovavec svojo živino glešta in ji streže, kakor ji gré, ako ji klaje daje, kakor je prav, ako za njeno snažnost skrbi in dobre hleve ima , bo svojo živino marsi-kterih bolezen obvaroval, in ubránil bo , da se bolezen ne bo dalje sirila, ce bo na vse pažil, kar bi mu kakorsno koij tudi še tako majhno zboljenje razodevati utegnilo; toda skrbeti mora koj za potrebno pomoč. Življenje živine pod milim nebom in v hlevih. Pod milim nebom. Kadar živi živina pod milim nebom, ji tekne sapa in svitloba najbolje , in v tem oziru je vsaj v lepem vremenu najboljši pomoček, da se bolezen obvarje, to, da gré živina na pašo; tukaj je pa-treba pomniti, da se kaj rada mrzlo-mokrega zraka navzame živina , ktera je bila dolgo v hlevu zaprta; dobro je tedaj, o vlažném (mokrem) jesen skem in spo mlađan skem vremenu domačo v hlevu imeti. Tudi je menda postavimo, na lužnatih, moč- živino, kolikor je mogoce na nekterih krajih, kakor 7 virnih krajih, blizo godiš lanu, na pasnikih, kteri so delj časa pod vodo stali, zrak (luft) s posebno paro se zmešan, ktera je zdravju živine manj ko je moč v take kraje na pašo goni. škodljiva; živina naj Vreme, ktero V » V • se naglo premeni, je živini na pasi kakor uni, ki je v hlevih. veliko bolj škodljivo V hlevih. Ker mora pa živina vsaj pozimi in o hladnih, vlažnih, deževnih dnevih tudi v drugih letnih časih v hlevih ostati, morajo biti hlevi taki, da v njih živini čistega in frišnega zraka ne manjka. Ljudje mislijo , da hlevi posebno v bolj mrzlem letnem času niso dosti topli; zavoljo tega zamašé skrbno vsako luknjo, skozi ktero bi kaj sapice v hlev priti moglo ? tako f da je živina prisiljena , sicer v toplem hlevu *) Ministersk razgla®. penja živine se zrak tako zlo spridi V da živina dostikrat naglo pogine ali pa da za dolgo casa zboli. Prevetrovanje hlevov. Ako hoče tedaj gospodar svojo živino v hlevu zdravo ohraniti, mora pred vsem drugim čiste sape v hlev pustiti; zavoljo tega pa naj se ne odperajo vrata in okna ob enem, ker taka sapa preveč skoz-nje vleče in živinčeta lahko zbolé, na ktere vleče. Dostikrat se lahko vidi, da v preveč zapaženem hlevu posebno tište živinčeta rade bole-hajo, ktere so najbližeje vrat, ker vselej, kadar se vrata odpró, sapa ravno na-nje puhne; kolikor bolj so potem to-plote vajene, toliko bolj jim tudi mraz škoduje. Da hlevi vedno čistega zraka dobivajo, je najbolje d u š k o v napraviti, skozi ktere more topli nečisti zrak od-hajati, skozi druge pa čisti zrak prihajati. Taki duški se ť.ařejajo ali kot cevi na stropu ali pa se kot manje luknje med dvema oknama blizo tál na nasprotni strani v steni naredijo. Da bi se zavoljo tega hlevi preveč shladili treba bati; res je, da naj bodo hlevi topli, kar se dá do- če se vrata in okna skrbno zaperajo. Ce ima hlev se ni seči svoje duške, zaperanje vrat in okenj živini ne more škodo-vati; prevelika toplota v hlevih pa škodje živini že zavoljo tega, ker potem mraz preveč občuti. Treba je tudi, hleve včasi popolnoma prevetrati, ker skozi duške nečisti zrak vendar ne more popolnoma iz hlevov iti. Ako hoče kdo hleve popolnoma prevetrati, mora vrata in okna odpreti, kadar živine ni v hlevu. Ker je namreč sicer še dobro in zdravju živine tekne, da se ži vina o dobrem vremenu vsaj par ur pod milim nebom spre-hajati more, naj se takrat tudi hlevi prevetrujejo. Kmetovavec naj se tedaj nikoli preveč ne boji, da bi se živina premrazila in prevetruje naj ji hleve. So gospodarji, kteri se boje, svojo živino iz toplega hleva na mrzlo pustiti; o navadnih okolišinah imajo prav, posebno če krave v pretoplih hlevih živé. Ako pa kmetovavec tako , kakor je bilo rečeno » skrbi da hlevi niso pretopli, ne škoduje živini prav nič, da se iz hleva spusti. Al na to večidel nihče ne porajta , ker ima skoraj vsak prevelik strah pred prehladnimi hlevi, dasiravno prehlađen hlev gotovo menj škode prizadene živini, kakor pa pretopel in pa še pre-sopáren hlev. Zlasti jo v tacih hlevih o v cam zlo nevarno biti, ker rade zbolé ; pa tudi konji zlo zlo radi zbolé v ce so delj casa v zatuhlih hlevih. Pretopli hlevi so pa posebno še škodljivi, ker postane živina zlo zlo zavoljo tega tudi občutna , in lahko zbolí po prehlajenju, če se primeri, mora na mraz priti. da Treba je o mrzlem času za čist zrak v hlevih skrbeti; koliko bolj je tega poleti treba , ko vecja unanja toplota ne pustí toliko sopara iz hleva? Skrbeti se mora tedaj za to. Najbolj hasnejo mreže ali pa goste smrekove veje čez okna. Marsikdo bi utegnil reci, da tako še bolj škod- 264 ljiva sapa na živino vleče 9 temu se lahko v okom da se luknje hleva zapró , ktere so oknom nasproti. sebno dobro je pa hlev vsaki dan prevetrovati takrat pride Po 9 9 ko je živina zunaj hleva. (Dal. prih.) Gospodarske skušnje. mđf vedno skače od vrhunca na vrhunec, od veje do veje. Na tla pride le malokdaj, steče do bližnjega drevesa io po tem zopet v vrh. Veverico bi smeli imenovati „opieo naših gojzdov" ; popolnoma uno. Res malo je žival zmiraj tako živih, urn ih. njeno priljudno veselo gibanje nadomestoje nam ročnih ; ze po tleh tako urno teče, da tudi najuraišemu psu težko stane doteči jo; se bolj pa pokaže svojo ročnost (Kdaj naj se drevesa presajajo?) Večidel vse plezaje po drevesih. Neverjetno naglo se zažene po deblu « 1 1 t ^ f II 1 • • i « • t V t « m * « - _ _ __ tudi ■HH m^M ■ H ■■■■ po najgladkejem, zaderaje dolge ojstre krempeljce v bukve, kakor tudi veći del sadjorejeov trdi po skušnjah, daje bolje drevesa spomladi presajati kakor pa v jeseni, skorjo in prijemši se z vsemi stirimi nogami na enkrat. V poslednjih letih so jeli sadjorejci po raznih nasvetih Navadno pleza brez prenehanja do vrha, teče od tod po sadne drevesa v jeseni bolj kakor spomladi presajati. se pa držim svojih skusinj, ki sem jih na Nemškem Jez kaki dolgi veji in se zažene na kako bližnje drevo. 14 9 v cevljev deleć. Nikoli ji ne spodletí, nikoli ne pade. Posebno Avstrii in Erdelji zvedil, in trdim, da je bolje drevesa ji pri tem pomaga nje gosto poraseni in dolgi rep spomladi kakor v jeseni presajati. Da ste obe dôbi za presajanje dobre 9 ne tajim, al dati, Jcjer je vrt. Ce je Veverica navadno zmiraj krme isce; živi se s sadjem na vreme kraja se mora gle- (pri kterem pa le peške poje), z mnogovrstnimi semeni, z brstjem, semenom smrekovim in borovim in z drugim» rečmi. Kaj lepo jo je viditi, kadar ji kak lešnik ali češarek v pest v kakem kraji dolgo jasna in suha jesen in dolgo časa dež ne gré, da bi zemljo dobro pomočil in po- pride. Vsede se na zadnji bedri, prime s předníma češarek, vlažil, ni nikakor dobro, dreves jati; drevesca mu bodo in grmovja v jeseni presa ter urno ga krog in krog vrté peresčik za peresčkom komaj ozelenéle, in revno gnale m z ojstrimi zobci odjeda, dokler do jedra ne pride. Kaj rada sčasoma se mu bodo večidel posušile. Če nastopi na suho ima veverica tudi jajčica , ktere s ptičjih gnjezd pobera ; jesen rahla in mokra zima , bo še precej dobro opravil: če gorje potem je pa še celó ptičev samih se včasih loti. Od te strani nam je škodljivka. Grenke zerna1 so ji ima pa zima le nekoliko prav mrzlih dni, senskiui dreveseom. Ob kratkem tedaj rečem: zima pokončá mandeljnovih zrn ji je zadosti, da pogine veliko, čo vreme strupene ; malo grenkih ni ugodno, zato je sploh bolje , drevesa Vedno vesela živalica pa ne skrbi samo za vsakdanjo jed; ona si, kakor umen gospodar, tudi za slabe case za zgodaj spomladi presajati; če tudi včasih še spomladi mraz pritisne, ne bo škoda tolika. Ako je pa le mogoče, čase nevihte in sile jedi nabira in hranuje. Nanaša jo naj gospodar drevesom, ki jih bo spomladi zasadil, že v skupaj v votline in razpoke drevesne , pod korenine 9 ar r jeseni jame skoplje, da zemljo poduebni zrak prav dobro prešine in uplodí. Za hišne potrebe kaj drug (Cedit e stva b t d s o pet lep kup i n tle), se najbolj priporoča tako imenovani „parižki prah" (Pa Putz pulve rude žlic i u v • To světlilo je e (Eisenroth, tavlj iz ene žlice 1 movje ali kamnje , v prazne ^njezda ali na druge kraje. Ako nastane deževno vreme , pobegnejo veverice vsaka v svoje gnjezdo, ali se jih pa več v enega stisne ; tukaj skrčene cepijo in pričakujejo milejega časa , vratica varno geschlammtes zamasi vše, da mokrota do njih ne more. Ako le dolgo ne preneha deževati, posílí jih glad varne gnjezda popustiti in hrane si poiskati. Najprve pridejo na vrsto dupline, v kterih je hrana za zimo nakopičena. Veverci je grdo jesensko vreme kaj pogubljivo; za zimo hranjeno jéd namreč je dne magnezije (kohlensaure Magnesia) Eisenoxyd) in iz 50 primorana pojesti, in ko potem huda zima nastane, strada To revica; veliko hrarnov, polnih nabrane se vse dobro zmeša. Kadar želiš kaj čistiti s tem prahom, druge pozabi ; tako revica strada in pomoci cunjico v žganji ali vodi in potem jo pomoci v ..... hrane, sneg zamede, gladú strada, da zadnjič pogine. Najbolj se pozimi godí živečim med bukovjem iq v ■■■ w ^ ■ v ^ J ~ - J ------^ ^ ------g --------%P I p III V9 JL1 MJ MVIJ M V Util U! A ^ VUI M^M m W VVI «Ji A III V Vt menjeni prah , pa drgni ž njim nečisto stvar in nazadnje hrastovjem, te v sili še najložeje hrane dobijo. _ _i__í5.i ___LI.- i—.v._ f u tt r. _ ______ . M____i. ______________• _ jo obriši z mehko kožo Gosp. List Natoroznanske řečí. Veverica. Parijo se veverice prvikrat mesca sušca. Pri tem pa se unamejo včasih kaj hudi boji. Za eno babico leta in se bojuje po osem ali še več samcov; premagavcu se ona udá. Stiri tedue po tem vrže v mehkem gnjezdicu po tri do sedem mladićev; slepi so še prvih devet dni. Najraje ima Malo je žival med glodavci, s kterimi bi se bil člověk mladiče v kaki drevesni votlini, ako pa čuti, da jo kak so- tako sprijaznil kakor z veverico. Veseli se je otrok kakor vražnik zalezuje, prenese mladiče v drugo votlino , včasih odraščeu, viditi jo od veje do veje škakljati v zelenem lesu; daleč proč. Ko so mlade odvajene in nekoliko dorastejo, pa tudi domá v hiši nam je Ijub gost. Celó pesnik jo jim starka se nekaj casa hrane donasa, potem pa jih po-spoštuje; ljuba bila je pesnikom greškim, ljuba je tudi slo- polnoma lastni osodi prepusti. Nekaj dni mladici vesela skakljaje in igraje skupaj ostanejo, potem pa se po lesu Mesca rožnika ima vanskim. Sosebno jo pogosto nahajamo v národní pesmi Opisovati dobro znane živalice skoraj ni treba vsak razkropijo; starka se koj vdrugič pari jo je gotovo že vidil, vsak jo pozná, ■ ■ * taisti obleki; drugačna je zimska, drugačna sopet v južnih, drugačna v akoravno ni zmiraj v že večidel druge mladice, pa navadno manj kakor prvikrat. njena letna obleka, drugačna severnih Naša živalica je pa tudi posebno čedna in snažna. Če je v miru, se vedno liže in snaži; ravno tako čedna kot y • krajih. Njo pozná Spanjol kakor Grek, njo Sibirjak in živalica sama so tudi njene gnjezda. Zato jo imajo nekteri Laponec; kajti kjer drevje raste in se širijo lesovi, tamkaj kaj radi v hiši. Najprej se privadijo take, ki se na pol doživi tudi veverica. Najdeš jo po vsi Evropi in daleč daleč raščene z gnjezda vzamejo in z mlekom in kruhom krmijo. tjè v Azii. Košate , senčnate, vendar ne prevlažne lesove Čudno je, da tudi nektere mačke rade mlade veverice do- • « ^ v - - V m w m m m m • ft • • « • i i m ^ f 1 1 I V • 1 • V 11 m w ^ jyo Kaj lepo je viditi staro mačko, kako boža in liže mlade ravuo tako ljubi kot solnčne žarke in mokroto sovrazi. Kjer obilo smrekovih in borovih češarkov zori, tam si napravi živalice, in kako veselo veverice po ptuji materi kobacajo. veverica svoje stanovanje, eno ali več. Kaj umetno jih V mladosti so vse veverice kaj vesele, kratkočasne in včasih sozida, najraje v zapuščenih gnjezdih vraninih. Da nikako škodljive živali, privadijo se člověka i ga ljubijo in jo mokrota ne nadleguje, napravi si tudi streho, pustivsi le majhino luknjo na strani. pritečejo na besedo, ko pa se postarajo, postanejo tudi naj-krotkejše čmerne, polně muh in grizeče. Sploh se veverci Veverica je res velika lepota naših gojzdov. Pri lepem ne sme dopustiti, da bi prosta po sobi letala, ker vse ovoha, vremenu jo ne boš nikdar lene zapazil, vedno se premiče, premeće, obgrize. Najbolj je shranjena v prostorni kletki, 265 ktera pa mora znotraj s plehom obita biti, če je lesena, jo ojstri zobje ve ver čni kmalo prevrtajo. Najveći sovražnik veverici je žlahna kuna. Lesici le malokdaj v kremplje pride, tudi sivému jastrobu in sovi iiavadno lahko peté odnese, drugači je pa z žlahno kuno. Ta grozoviti njeni sovražnik ravno tako dobro in urno pleza, kot veverica sama, sledi ji po deblih in vejah, po tleh in se celó v votline gré za ujo. Kako strahovito pred njo běží preplašena veverica! skoči od vrhunca na vrhunec — kuna tudi, se zažene od veje na vejo — kuna gré za njo; zdaj ste obe na enem in istem vrhu, že se nam zdi, da je revna veverica zgubljena, da že sovražniku med zobmi třepetá — kar se veverica z najvišega vrha dalječ po zraku zažene, vse štiri noge od sebe moleče pade zdrava na tlá in jo na vso moč po tleh proč pobriše, da si varnisega za-vetja poišče. Tega sicer kuna ne more storiti, ali vendar ji mnogokrat revna veverica v pest pride. Veliko veča ne-varnost pa žuga mladičem, ki včasih še Ijudem, sosebno urnim dečkom, v roke pridejo. Veverci sovražnik je pa tudi clovek, ne toliko v naših kakor v severnih krajih, kjer jih na tisuće polovijo, da do-bijo lepe cenjene kožice. Najlepše veverične kožice pridejo iz Sibirije. Tudi dlako iz repov porabijo za dobre šopke (peuzeljne); prav okusno je tudi nje lepo belo meso. Nekdaj so mesu veveričnemu in možganom čudovitne močí připisovali; v nekterih krajih imajo še sedaj prazno vero, da možgani veverični, sožgani in v prah stolčeni, so dobro zdravilo za bolne konje. Škodujejo veverice le tam, kjer jih je sila veliko, s tem namreč, da sadje obtrgujejo in obgrizujejo brstje ; vendar ta škoda ni nikoli sila velika. A. Zup. Solske reči. 1 V Šole ljubljanske so se končale přetekli četrtek. Pove-dale bojo „Novice" o šolskih letošnjih zadevah to in uno, kar so zvedile ali kar jim bo ta ali uni za javnost izročil. Danes začnemo z ogovorom, s kterim se je v imenu gimnazijskih učencov ob daritvi šolskih daril poslovil od letoš-njega šolskega leta prvak 8. razreda, občecenjeni gospod U mek (Okiški). Da ni čudo, da so pričujoči vsi, mladi in stari, kterim srce bije za domovino , močno ginjeni bili po krásnem govoru njegovem in da so mu živahni slava-klici doneli od vseh strani bolj kakor je morebiti marsikomu ljubo bilo, jim bo kazal govor sam, ki se je tako-le glasil: Slovó od ljubljanske gimnazije. Spisal in govoril A. Umek. Kakor prikazni v naravi, tako so različni dnevi v člo-veškem življenji. Pridejo pa tudi trenutki, kteri nam srca bolj ginejo, kakor navadne vsakdanje dogodbe, presinejo nas srečno ali nesrečno, žalostno ali veselo. Nas, predragi mladenci ! razgrevajo danes iskrice sladké radosti, ker slovesno in zmagovito sklepamo šolsko leto, ki se je z neznansko hitrostjo h koncu nagnilo. Preobilno zares mora biti naše veselje, ko se spominjamo dokaj tru- dapolnih ur, sedaj že srečno minulih. Cim več premaganih težav, tim viša radost, najviša tedaj tištim, kteri s šolskim letom sklepajo tudi dolgoletno vrsto gimnazijskega učenja. — Ker je meni zročena častna naloga, da pri današnji svečanosti govorim vpričo visoke gospode in slavnega zbora, naj se mi prijazno dovoli, da slovo jemaje od bla- govitega ustava, ki je nas, dragi součenci! dobrotljivo in ljubeznjivo gojil do zadnjega leta, nekoliko pogledam na pot, ktero smo sedaj dokončali, potem pa omenim imenitne naloge, ktero nam daja prihodnost. Vidili borno, kako velik in veličasten je vzrok, da se radujemo gledé minulega časa, ter da ponosno in srčno stopamo na pot, ki se nam ravno odpira! Bili smo popotniki, dragi soucenci ! Sijala nam je ru- mena zarja prve mladosti, kar se zbudí v nas hrepenenje, in šli smo po širokém svetu , toda ne po daljnih deželah, ne po nevarnem morji, ampak hodili smo od leta do leta po učilišču, po varnem in blagovitem modriškem zavetji. Pa vendar smo gledali v krasni tej panorami neizmerno veličastvo; skozi čisto steklo lepih znanstev so odgrinjali nam se čudeži neskončnega stvarjenja. Vidili smo čudovito bogastvo v naravi, kar ga obsega naša zemlja , gledali nebeške zvezde v neizmerni velikosti in razvitje človeškega roda od zibeli njegove sèm do današnjega dneva. Doneli so nam slavospevi trojanskih ju-nakov, nabírali smo cvetlice po vrtu helenskem, in dosegale nas so vonjave od cvetja, kar je pognalo ga med bojnim hrumom rimljanskim. Pa bolj kot zlato zvezdišče, bolj kot svitlo solnce, raz-grevala nas je premodrost in vsemogočnost Stvarnikova. Kakor smo gledali zvezde v neizmerni velikosti, tako smo v veroznanskem nauku mnogo jasniše spoznavali trojedi-nega Boga veličastne lastnosti, kterim nima ne čas ne věčnost prilike. Od slavnega tega potovanja ostalo nam je mnogo podob najviše lepote na vedrem dušném obzorji, mogočno povzdigajo mlade nam srca, ki se topijo v presladki radosti. Pa kakor v svitlem solneu gledamo tudi tamne me-glene pege, tako se med preobilno naše veselje mešajo tudi britki občutki. Ločite se od dragih součencov, končati najblažje veselice, to je grenko in srcu težavno. Toda srčnost veljá, premili tovarši! Nova srčnost navilá mor-narja, ko zagleda južni križ jadraje v tuje dežele. Pogum tedaj naj srca podžiga tudi nam, ker stopamo pod novo obnebje više — možate veljave. Radovedni smo gledali slavo dušne omike pri raznih narodih, oživěla je davno že na južni, večerni strani. Kar nas iz zamišljenosti predramijo znani domaći glasovi : Kakor bi Eho se spet prebudila iz trdega kamna, stopi k nam devica rajske lepote, ter z ljubeznjivim in sladkim nasme-horn roko podá — Vila slovenska in reče: „Stoletja čakam rešenja, ne zanemarjaj me dalje, bistra mladina! Poglej, široke so moje planjave, al malo je cvetja, urno na delo, da pride lepša spomlad!" Glejte, dragi součenci! to je nova pot, po kteri imamo vprihodnje hoditi, pot neutrudljive delavnosti za domovino. Slovenska domovina nas je gojila do sedaj, njene so blage besede mečile nam srca, na njej smo iz dečkov zrastli mladenci. Pa zopet nas vabi v varno in mirno svoje za-vetje; pogum tedaj, le brž se njej izročimo , njena sreča bo nasa sreća, njena radost nasa radost in njena slava naša slava! Solnce pa, ktero nam mora na novi tej poti svetiti, je čista, stanovitna Ijubezen , ktera se vkljub vsem viharjem ne dá pogasiti, marveč vstane gorka in moćna na veke. Kar bomo mi sadili in sejali, to bo polival Gospod, nebeški blagoslov bo rosil na pokrajne slovenske ; tega si smemo svesti biti, ako bomo pošteno in možko ravnali. — Zato sedaj, ko zapuščamo učilišče, ne moremo lepšega sklepa storiti, kakor da obljubimo, da bomo zvesti in vredni sinovi svete cerkve, države avstrijanske in domovine slovenske. Upam, da ni nobenega med nami, kteri ne bi storil slovesne te obljube. Storimo tako, in Slava bo zopet slovela ter resnično živela v blagostanji naše zemlje, krasna in košata bo lipa slovenska in radosten narod pod njenim zavetjem ! In ker je lastno člověku, da si prizadevlje stanoviten spomin ohraniti si na zemlji, povem vam, da s pravo do— morodnostjo se doseže slavna neumrljivost. Dokler bo živel narod slovenski, živele bojo tudi imena mož domoljubnih; ž njimi bomo živeli tudi mi, ako jih vredno posnemamo. Tedaj srčno na delo, krepko nam bijejo srca, trudu pa venca ne bode manjkalo. Zato bo na veke veljalo nam geslo: Kri in blago za vero, cesarja in domovino! Svesti si tako veličastnega pokliča stopimo radostni 260 oa novo pot, ter věčno zvesti ostanemo premili nam domovini. Ljubili jo bomo, naj ostanemo v njenem krilu , ali naj nas pripelje osoda na tuje, slovenska zemlja in slovenskega naroda jezik bode nam vedno najdražji zaklad! S tem velikodušnim sklepom tedaj se poslovimo od preblagih let, ktere smo preživeli v slavném učilišču bele Ljubljane. Zlati ta čas nam ostane kot sládek spomin na prijetne dneve mladostne zarje, gledali ga bomo kakor zvezdni bliš na nebu, kteri se kaže še dolgo potem , ko zvezda sama že davno zgine v nevidne daljave. Spominu sladkost bo čas, Vi pa, prečastiti gospodje učeniki! bote mu žarna bliščoba. S težkim sreom jemljemo danes slovo od Vas, preblagi gospodje! ker Vi ste se trudili za nas z Ijubeznjivim potrpljenjem do zadnjega dneva , Vi ste darovali vse ure trudapolnega pokliča naši sreči, ter nam raz-grinjali krasni razgled na večletni poti. Za tolikanj blago djanje bomo Vam večno hvaležni, k slovesu pa kličemo globoko iz hvale vročega srca: Neumrljiva Vam hvala, Bog Vas obvaruj ! , i 3 Najvišo hvalo in slavo pa dajamo Tebi, dobrotljivi Bog ! ki si nas ljubeznjivo vodil po blagi poti svete previdnosti svoje. Pri Tebi je zmaga in mir, Ti ljudstva povzdigaš do slave; ponižno Te prosimo, vodi nas milostljivo po poti, ktero bomo hodili, do sreče in pravega blagostanja! Hvala presrčna tudi Tebi, veličastni junaški vladar ! ki poleg neizmernih vladarskih skrbi velikodušno pospešaš omiko in vede. Bog Ti dodeli modrost, da osrečiš zročene ti narode , da bo Avstrija , čudo Božje v Evropi, slovela tudi vprihodnje in vedno slavila pravičuega in vernega cesarja Franca Jožefa L! . Zahvala zadnjič vsem tistim, kteri so počastili da- našnjo svečanost, visokim cerkvenim in deželskim gospodom, iskrenim prijatlom šolske mladine. Sedaj pa še zadnjo besedo v slovo: Obvaruj Bog vas, Ijubeznjive leta, Mladostne zarje mili rajski kras; Pomladi vase cvet mi sad obeta, Ki nezvenljiv ostane večni čas. Obvaruj Bog vas, blagovitost vasa Naj srećo, radost vedno mi donasa! Ostani zdrava mi, Ljubljana bela, Slovenske domovine krasni blis, Ki v varnem si zavetji me imela; Želim ti, kar si blagega želiš, Naj radostni glasovi ti donijo, In sreće zvezde jasno ti gorijo! Vi griči, trate s cvetjem nasajene , Ob mestu ravno polje krog in krog, Stezice, v prostih urah zaželjene, Tud vam veljá: Obvaruj zdaj vas Bog! Na vek naj vam rosi nebeska mana, Da srečna v sredi vasi bo Ljubljana! In vi tovarši, zdravi! — Radovali Smo skupaj se v Ijubezni mnogo let. Dan sije, zginil jutra svit je zali, Pogumni se raziđemo med svet. Iz srca klíčem vam med sjajnim krogom : Hodite radostni in srečni, z Bogom! — Jezikoslovni pomenki. Se nekaj o imeiiih slovenskih krajev. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) T's ni korenika, auipak: tisk (staroslov. tisk, ne: tusk, tudi ne: tisk); v besedi: stisnem izpada: k, primeri: prasnem. Samoglasnika: i, kadar stoji namestu nekdanjega: H, ne moremo vikšati na: u, ampak samo na: é (fc), oj, Mikl. latiti. 136. 137.; če pa stoji namestu nekdanjega: ti, vikšamo ga na: u, av, morda tudi na: ov, Mikl. lautl. 145.; zato se iz korenike: tisk nikakor ne dobi: tuš. Gospod pisatelj našteva dalje: „korenika: str, strniti = stran, štrena, šterk, strina, strok, struna." Gosp. pisateljevo koreniko: str, kakoršno si on misli, tnoramo najprvo poslati v faltendorf, kjer uže mirno počivajo: gn, hn in po g. — Iz koreuike: tr (brechen, reiben ) imamo glagol I. vrste: tr-e-m, tar-e-m, glagol II. vrste: o-tr-no-ti nam. od-tr-no-ti (licht putzen, prav za prav: vom brennenden stoffe etwas abbrechen, ab-zvvicken), glagol V. vrste: o-tir-a-ti (abwischen, trock-nen), Krel, Metelko 138.; po Dolenskem je: tirača, oti- I m Bp ' -In fl. jp L r i _ * w mm ? raca (handtuch). Poleg prave oblike je pa jezik v V. vrsti naredil tudi uapečuo: otrinjati (licht putzen), ne iz koreuike: tr, ampak naravnost iz II. vrste: o tru oti, kakor bi na pr. namestu: pripogibati kdo rekel: pri-pognjati, zato ker je v II. vrsti: pripognem. Organski bi mogla rasti oblika: otrinjati samo iz korenike: trn. Morda je zato osnoval govor ueorgansko naredbo: otrinjati, ker bi jo rad bil ločil od glagola: o ti rati; ali pa, kar je še mnogo resnici podobnejše, ker več ni čutil, kaj prav za prav poménja korenika v glagolu: o tru o ti; potlej se je v tej nevednosti naredilo še: strnoti, stri-n j a t i (vereinigen) itd.. Pisateljev glagol : s t r u i t i nima tedaj korenike: str, ampak: tr. Da se jezik sam časi res tako zmoti, ko mu zgine izpred oči ali pravi pomen stare korenike, ali pa tudi sama korenika, imamo već dokazov; tako na pr. pri glagolu: tro h né ti (moderu ) ne iščimo korenike: trohn ali: trhn; skončni: n je přišel iz II. v III. vrsto; korenika je: trh, iz ktere potlej: troha, strhel obraz (eingefallenes gesicht, dolensk.) itd.; oblika: trohnéti je tedaj neorganska namestu prave: trohnoti. Napek smo dalje naredili iz korenike: g rt, ktera ima v II. vrsti: ogrnem nam. ogrtncm (kakor. vrne m nam. vrtnem), glagol V. vrste: ogrinjati, kjer bi se bilo nadjati oblike: o graca ti, kakor: vračati iz: vrt, in res pre Istranci še govore: o graca ti. — Korenike: str tedaj nima jezik dosti in malo ne? Gotovo jo ima, toda take ne, kakoršno si misli gosp. pisatelj , ali da povemo drugače : toliko besed ni tako pognala, kolikor iu kakor se zdi njemu. Koreniko: str vidimo čisto v: str-n, pro-str-e-m; po-vikšauo v: prostor, za-stor, stra-n, morda tudi v: stri-na (strsl. stru-nj a), stru-na; beseda: strok bi utegnola stati na koreniki: strek, beseda: štrena je ptuja, kakor tudi: šterk, če ima gosp. pisatelj pred očmi nemški: s trick; ali morda mu je v mislih: štrk (storch Murko) starosl. striki? Dalje pravi gosp. pisatelj: „brs tedaj dvojno ali trojno koreniko v sebi zapopade: brs, brd in brc: da se tako loči od enojniši korenike: br; od prve pride: brs niti, brst, brusiti, brcati (brdzati); ravno tako tudi: brdo, brada, broditi, brod etc.; od druge pa: brati, briti itd. Gosp. pisavec (t. j., jaz) ne vé, da se s večkrat spreminja v d ali tudi v c in nasproti.44 Gospod pisavec vé, da tukaj nimamo ne dvojne, ne trojne, ampak šest raznih korenik: brs, brd, brk, br, bri, bred; podobne so si edino v tem, da imajo v začetku zvezana glasnika: b in r. — Iz korenike: brs je naredil jezik: brs-no-ti, bris-a-ti, brus itd.; iz korenike : brd je: brd-o, brs-t, brad-a itd. ; iz kor. : b r k imamo: brk-no-ti, brk-a-ti poleg: brc-a-ti itd., primeri: stég-no-ti, s té g-a-ti poleg: stéz-a-ti; dvig-no-ti, dvig-a-ti poleg: po-dviz-a-ti; po-klék-no-ti, kléc-a-ti; jék, jéc-a-ti itd.; iz kor.: bri (strsl. bri) je: bri-je-m, bri-v-ec itd.; iz kor.: bred (bred-e-m ich watte) imamo po glasovem zvik-šavanji: brod, brod-i-ti, kakor: nos-i-m iz: nes-e-m; voz (wagen), voz-i-m iz: vez-e-m (veho) ; plotiz: plet-e-m itd. Korenike: brc tedaj nima slovenščina; — v faltendorf! Da gospod pisatelju ni dovolj znano, kaj so korenike, vidimo tudi iz tega, ker jim pri- 267 sleva samostalnika: mreža, duplo. #) Res » da se časi stva, zunanjega delà in minister nauka. Sodbeno oblast v istem jeziku na videz kažejo dvojne korenike enega po- izvršujejo dotične sodnije. mena, tako na pr. v starej slovenščini: kri in: kru Največe oblasti (nadležateljstva) so v Srbii : sovět in (deckeu); tr in: trn (reiben) ; nud.in: n d (nothi- pet ministerstev. gen); bti in: bpjçd (sein); v novej slovenščini: š i v in Po okrožijah so okrožne oblasti (načalničestva okružna). ši (nâhen); živ in v • Z I (leben); sp in: h u (schutten). Tù Po srezih so srezke oblasti, ki so okrožnim oblastim pod ima svoje nezavisno upraviteljstvo se ne utegnem v daljše premišljevanje teh korenik pogre lozne. Mesto Beligrad f zati » opominjam le, kar lehko vsak vidi sam, da gosp. pi- ktero ni okrožni oblasti okrožja beligradskega podložno. sateljeve dvojne korenike niso tem čisto nič podobne. V Sodbeno oblast ima v rokah viša sodnija ([veliki sud}, besedi se korenika prikaze ali nepremenjena, in sicer ali s ki v dva odseka spada in v i priteklino, ali brez nje: vid (gesicht), rast (wachstum), Mesto Beligrad Belemgradu svoj sedez ima. ima tudi svojo trgovsko sodbo, ktera urav pad ec (fall), brd-o (hiïgel) iz korenik: vid i rast, nuje zapřede in pravde med ptujci in dornačiui. pad, brd; ali se pa korenika v besedi vikša, ter zopet ali ima priteklino, ali je pa nima: loj, po-krov rov (der graben), po-voj, slav- Vsaka vas (selo) ima svojega župana, ki se „k m e ta roj a imenuje. Dvoje do troje sel spada pod eno občino, ki imajo plav-ati, cvét svojega „obštiuskega kmeta'* (občinskega župana) iu iz kor.: li (starsl. li giessen) , kri (strsl. km decken, svojo občinsko sodbo (obštinski sud) in svojo občinsko šolo. ' ima svojega kapitana in svojo i z kri nemogoče narediti: krov), ri (strsl. ri drangen), Vsaki kanton ri (strsl. ni wiihlen), vi (strsl. vi winden), si u, plu, srezko sodbo cvt (strsl. cvfct bliihen). Pred pritekliuo ho po jezikovih ali „srez » srezki sud" Bel is:rad je glavno mesto; široko in dolgo je in kaj zakonih časi (falle), brs preminjajo b rc-a- ti soglasniki iz griz, pad, brd, brk, : griž-a, pas-t lepo stoji na širokém polotoku, to je, na pobrežji naše bistre drz-ati (nagen), straž-a tukaj velikánsko Save in široke Donave; dan na dan veče drg (dr ar » no-ti), strég prihaja, se širi in daljša naprej in naprej po deželi proti jugu stréž-em). Besede so naposled narejene prvotno (pri- in izhodu , posebno proti Topčideru , kteremu je že skoraj màr) : b r d - o, ali neprvotno (secundàr) : n o š - a iz: nos-i, bliže kakor Ljubljana Siški ; v proteku let se bota ta dva se ne prem;.nja v: lepa kraja gotovo zedinila; dostihmal pa bo vendar še in to iz nes. Hitimo dalje: soglasnik: c, srbsko: gospocki stoji nam. gospodski, torej c precej vode memo Belegagrada v crno morje zbobnelo. nam. ds; tudi se c v ne preminja; naš c ni dvojen V7 Belemgradu je kakih 22.000 stanovnikov, uamrec: soglasnik (doppel-konsonant), kakor je » glasil grški ki se je kristjanov kakih 17.000, judov 1800, turkov 3000 in ci skoraj ko : d s , Curtius griech. schulgram. 4. pisa ganov 200. ? Izvan tega je še teljeva oblika: brd za ti, ktera bi imela biti prelaz iz ko Belemgradu kakih 2000 mož » srbské vojske (armade) v turške pa kakih 2000 mož. renike: brd na brc, nima torej zopet čisto nič podstave; pošljimo še le to v faltendorf! Tudi pri nas vemo > da Zdaj je srbské vojske v Belemgradu samih lepih staroupiscov in lepe redovne vojske. kakih 12.000 mož Res! » ne preminjata d in t v plesti, daste, 9 V . in sicer pred: m : pasti, prebivavcov je za sila razprostrano in veliko mesto kaj namestu: pad ti, malo; hiše so še precej redke in skoraj pri vsaki hiši so p/etti, dad te, mott, či ti o, go dli; celó gorenske lepi vrti in vinogradi, ki se bojo počasi gotovo z hišami most, číslo, gosli oblike: gospos, désca so nam znane. Se pa li v našem napolnili. narečji preminja tudi: s v d? Ne, kolikor je meni znano. Staroslovenski obliki: vladb (haar) vlasi (haar) Beligrad je sedež srbskega kneza, srbskega metropo ce lita, vélike srbské sodnije „velikog suda" in sedež vseh stojiti na tej podlagi 2 ne ometati mojih besed, ker sti konzulov velikih evropejskih vlad. V Belemgradu cepi in samo staroslovenski, in ker bi dokazati bilo treba vlasi prvotna i da je (Kon. prih.) čibuk puha tudi sultanov namestnik, turški paša, kteremu so Turki cele Srbije podložni, izvan Turkov v Kladovi in v Adakali, kteri imajo svoje poglavarje. Turki imajo v Ozir po slovanském svetu. Srbija. Zemlja in národ srbski. Popisal dr. Ivan Podlisćekov v Topčideru. (Dalje.) Srbi so sploh velike rasti, ravni ko sveča , ponosne in brze hoje, junaškega, nekoliko začrnelega lica, bistrih oči in dolzih brk , ktere Srbin za puško in hanžarom najbolj čisla in glajšta, zmirom jih s prsti nateguje in ponosno suče. Srbov male postave skoraj ni; pokvék in pritlikovcov Belemgradu tudi svoj turški sovet, svoje ože in derviše in spa 11 lepih cerkva „mošej ali žamij." Judje in ciganje dajo pod oblast srbsko, ptujci spadamo vsak pod svojega konzula. Judje imajo nico, svoje tri v Belemgradu svojo šolo in bolniš sinagoge m svojega „ hahama". Kakošna žival je to? ne vem. Ciganje beligradski so deloma vere pravoslavne, deloma muhamedanske, večidel pa so vere ciganske in namesti cerkvá imajo svoje kovačnice in mehove. Beligrad je imel do zdaj samo dve cerkvi pravoslavnih kristjanov (starovercov) ; lepa glavna cerkev je cerkev med ujimi ne vidiš. Vladanje srbské kneževine se še zmirom ravnava po zastarelem ustavu od leta 1838. Po tem ustavu so na Srbskem tri oblasti: ena oblast zakone daje, druga zakone izvršuje, tretja je sodbena oblast. Zakone daje knez s svojim sovetom. sv. Mihaela, ki je še le kakih 30 let stara. Laui so začeli na topčiderski cesti še eno (tretjo) cerkev zidati, ki je kaj lepa. Pred kakimi 30 leti uiso kristjani v Belemgradu nobene cerkve imeli, častili so svojega Boga skrivaj. Zakone i z vrsuje tudi knez s posredstvom peterih popečiteljstev ktere so se letos mesca aprila v ministerstva prekrstile Pravijo da boj v se vec ministrov naredili. Dozdaj jih je Kato- liški kristjani imamo svojo malo kapelico v srbskem mestu v hiši avstrijanskega konsula. Kapelica je posvećena sve-temu Jožefu in je dobila svojo dragoceno opravo od kne-ginje srbské Julijane, žene sedanjega kneza Mihaela Obre-noviča III. Mlada kneginja je plemenitega in slavnega rodu grofov Hunijadov, je katoliške vere in je podarila ka-toliški kapelici krasne darila. Katoliški kristjani imamo bilo samo pet: minister notranje delà pravosodja > dnar samo to kapelico v Belemgradu, Belemgradu, in dva duhovna tudi v *) Korenika v besedi: dup-lo ne kaže samo votline pri drćvji, ampak votlino sploh; pogledi Mikl. lex. 1862, 181.; torej ni treba, da bi bili" naši oćetje „kratkovidni bili", ko so nare namreč fajmoštra iz Vojvodine srbské in kaplana iz Hrvatske; to je vse, kar katoličani v Srbii imajo. Luterani tudi imajo v Belemgradu lepo malo cerkvico, šolo in svojo cerkveno občino. jali ime: Duplje iz tište korenike, ktera je v besedi: duplo (hohler ba um), V Belemgradu je srbska liceja, gimnazija seminišče r Pi. vojniška akademija, trgovska sola, grška šola, štiri grške 268 sole s 13 razredi, dosti ženskih sol in dosti privatnih soi segla in bode v živem spominu ostala vsem deležnikom in za možko in žensko mladino, srbsko čitalište (čitavnica), deležnicam svojim mnogo knjigotiskarnic, mnogo bolnišnic itd. V Belemgradu Kz Trbovlj 31. julija. H. Včeraj se je pri nas izhaja več časopisov, med njimi je najimenitniši „Vidov dan", grozovita nesreća pripetila. Opoldan pelja hlapon od po Beligrad se deli v tri kampe; eden stoji za drugim: staje v Hrastnik-u 6 praznih vozov, ki premog vozijo po Prvi: Grad, to je, turska trdnjava, prav na stranski železnici nazaj k jamam, kjer premog lomijo. Bog koncu polotoka; za gradom stoji proti jugu velika trata, ki sam vé, kaj je bilo krivo? Ko na visoki most pripeljajo, se po tursko „kalimedan" imenuje in je sprehajališče beli- skoči hlapon s ceste čez most, in dobi pod sebe pridnega moža, vrlega očeta čvetero malih otročičev, Jožefa Kordon-a, in ga na drobno zmečka. Vodja hlapona je sicer še živ, voznika sta gradske gospode; trata je dober puškomet široka in se razprostira po širokém polotoku od Save do Donave. Drugi: Za imenovano trato se razprostira tudi od toda hudo ranjeu in nevarno bolan; dva druga nekoliko obtolčena s strahom srečuo smrti odšla. Iz okolice tominske 24. julija. (Tomin — prijetna Donave do Save lepo in veliko tursko mesto. Tretji: Za turškim mestom so razvaline nekdanjih turških šanc, ktere so Srbi ponoći 15. junija vzeli, iz njih prebivalisče za poletje). Sonce hudo pripeka, poletna vro Turke spodili in na mesto nastavljene topove zajeli. Za čina navpik smodi, žarjava soparica po mestih močno pri temi šancami stoji in se razprostira kakor turško mesto od Donave do Save po širokém polotoku lepo in kaj veliko srbsko mesto. » Povedati moram naprej, da savski breg je strm in votni logi tiska, nježnim devojkam mile lica pari in mlado kri jim po žilah kali. Umakne se kdor more morivni zračnini! Zapustite za čas mestne zidove in pridite na deželo, kjer di- , senčne livade, hladni potoki in bistri studenci obilno mikavnega zavetja pred gorečimi poletnimi žari na precej visok; donavski breg je bolj zložen in bolj razpro-stran, in da na savskem bregu tudi turškega mesta so ponudbo imajo. Pa kam se hoćete podati? — V Tomin sami kristijani; na donavskem bregu pa je grozna zblod pridite! tukaj je kaj prijetno prebivališče za poleti. ljudi: Turkov, Srbov, Čehov , Švabov , Arnavtov, Judov y Ciganov, Grkov, Jermenov itd. (Dal. prih.) Ako se hoće mestni gospodi kak kraj za poletno stanovanje priporočevati, resnično smé se Tomin nasvetovati. na vtoku hladne Tominke lege Domače pesmi # Mičnih slovenskih zdravic 3. zvezek , zložil Juri Ze zavolj svoje romantične v bistro Sočo , kjer se rodovitno polje na podnožji visocih planin razprostira, ima trg Tomin kaj posebno ugodnost za poletje. Priljudno obraščena gora, ki se matematični prizmi Fleišman, je ravnokar přišel na svitlo pri Jan. Giontini-tu podobna poleg trga kviško kopiči, in glavo ji vencajo slavne v Ljubljani. Obsega sledeče pesmi Fleišman ove: v Ilirija « 9 oživljena Planšar" , „Bleški zvonovi", „Nezvesti" , 7) Vinski hram", » pa n Kaj morem jez zato?" „Godec pod lipo a in razvaline nekdanjega grada „na kozlovém robuu , kjer so v starodavnih časih oglejski patriarhi poleti stanovali, in še v letu 1509 mesca avgusta Benečani krepko se avstrijan- » Vse Fleišmanove so čisto nove, in tako dobijo pri * • predmeta in ogledovavcom narave odpré kaj obširne obzore. Spomin" J. Tomaževicov. Med temi pesmami so ne- skemu vojvodu Brunsviku branili, ponudi brhki gospodi kaj ktere za samospev, nektere tudi za četverospev postav- razveseljivne sprehajališča, daje prijatlom staroznanstva obilno Ijeiie. • ^ ^ . .......... jatli veselega petja spet prijetnega gradiva za se in za In ako bi se komu zljubilo na tem sprehajališču mleka vesele družbice dovelj. J. Fleišmanovo ime je že samo po spod krave piti ali pa zdaj storjene siratke, naj se oglasi sebi zadosti porok, da so napevi lepi, mični in domači; v v Zatolminu pri prvi hiši y m 9 snažna gospodinja mu bo tem zvezku si je pa tudi besede izbral od mož, kteri imajo z veseljem postregla, se dober glas in med kterimi nahajamo tudi našega Vojteha sme zazeljeno pijaco jutri po svoji zvezek gotovo ra- dom poslati. Morebiti je kdo zmed prosila ga bo, naj dovoli, da mu hčerki na okroglolicni Kurnika. In tako bo tudi ta tretji naših gostov dostno sprejeman romal po svetu. Cena mu je 40 nov. kr. klasikov? naj gre v Tominsko eno uro hodá 9 prijatel ondi bo u Dopisi y nasel podzemeljsko dupo , ki se zove „Dan te va jama tukaj je imenovani pesnik v 14. stoletju prvikrat sprožil Iz Maribora 4. avg. Včeraj je obhajala čitavnica mariborska obletnico svojega obstoja. Bil je slovesen besede: „Per me si va alla città dolente", in zložil ime nitno pesem o peklu, zati Ce pa koga veseli po skalovji ple ---- ---------- —j-o- -----.i- ------------------, naj koraci čez Tominko in visoko v hribih bo našel dan poln veselja na vsakoršno stran. Namen teh neko ozidje, kojemu pravijo „turške šance". Ustmeno izro- dan vrstic ni na drobno popisovati krasne te národně svečanosti ki se je, ker Slovenec vsako reč rad z Bogom začenja 9 9 cilo pripoveduje, da leta 1479 so bili divji turki do tomin-skega grada prihruli in se na unem hribu okopljali; od ondi so v grad streljali , dokler so jim naši hribovci čez začela z veliko sv. mašo in končala z zanimivo besedo v veliki dvorani, ki so jo za ta dan najeli; Ie samo to ho-f pečine na glavo prišli, jih z zasipov sterali in s tominskih dobrav spodili ; roparske čete so jo odtod na Belec proti m cemo danes povedati, da od bližnih in daljnih kraj tudi iz predrage nam Hrvaške se je snidla tolika množica, Koroškemu udarile. da se nihče ni nadjal tako obilega števila domoljubnih Al kaj to pišem! saj mestna gospoda in posebno brhke gostov (bilo jih je gotovo čez 600) , med kterimi smo s gospodične na deželi druzega ne iščejo, kakor Ie ugodnega posebnim veseljem šteli nad 100 poštenih ar I* podarj in gospodin in med njimi tudi našega vrlega govornika go stanovanja, lepe postrežbe, vesele družbe, kratkočasne za podarja Bizjaka iz Teharj niki čitavnice mariborske imeli so truda veliko, vrediti vse bave in deželnih pohôdov. Tomin jim utegne tudi v teh receh Gospod predsednik z odbor- zadostiti. Čeravno je naš trg le majhen, vendar imamo v tako izvrstno, da jim je bila hvala židane pa poštene volje je bilo vse! Pa še več In oj ! kako skup gostivnicah ali pa v zasebnih hisah sobic zadosti za prebivališče nam zaželjnih gostov. In kar se postrežbe tiče, mi ni treba besedice ziniti; kajti naše gostoljubje in priljud t ' " ■ J V^ JV/ VI.u TOV. m. t» c? v» vcv,--oi\uy- m irCU» UCSCUIUC ZII111I, HUJll IiaStf gUBlUIJUUJC III piIIJUU- ščina je danes gledé tega, kar seje tikama nje godilo, nost ste občno znane. Naša čitavnica je slehernemu spet ocitno kazala, kako miroljub dusa je Slovenec In tako konca te vrsti ce: vem o 9 da boj odprta; tuka dobis časnikov slovanskih, nemških in laških, vednost pri castitih bravcih današnj • V . V . 1 . .. vzbudile rado- kolikor ti jej drago; tudi večernih zabav smeš biti deležnik. lista , ki niso bili Našim pevcom „Hej Slovenija" tako soglasno teče, da se pricujoci 9 pa radi bolj natanko zvedili, kaj in kako je iz čitavnice po vsem trgu razmeva, in marsikterega kora Naj potrpijo do prihodnje srede. Obljubljen je „Novicam" po mestnih glediščih se nič ne vstrasijo. Tudi dunajskih obširniši popis te narodne veselice, ktera je — v veliko ra- glasovirov nam ne manjka in imamo mo ž, ki jih prav moj-dost našo — tudi gospodom iz Hrvaškega globoko v srce strsko pritiskati znajo. Naši govorniki zabajavavne be- 269 sednice se tako dobro zastopijo na deklamacijo, da bi se čez 1500 a old k čemur so „Novice" tudi pošteno po • « jun lahko dovolilo „alla Fenicea na oder stopiti. Naše stre- magale; al 2000 gold, se bo vzelo pri ljubljanski hranil ne od lišće slovi že od nekdaj, in dobro došel, kdor hoče ondi na nici na pósodo in ji zato zastavila obligacija zemlj • r tarćo poskusiti, ima li še trdno roko in pravomerno okó. veze za 3600 gold., ki jo ima naš mestni šolski zaklad Naši mladi uradniki in neoženjeni odvjetniki so kaj pri- mestni župan 9 g. Loker, ki si za napi gimnazije s gosp Ijudni gospodje, kteri z veseljem pozdravljajo vesele družbe, katehetom Globoćnikom hvalevredno prizadeva, je že dobit Naši tržanje in mile tržanke pa delajo čast olikanemu de- zagotovilo da bo hranilnica ljubljanska posodila 2000 gold vetnajstemu veku. Iz okolice kočevskega okraja. (Kon. prih.) Razgo Bivši gimnazijski vodj or Konschegg se bo pet za pro fesorja v Ljublj preseli!. Ko bomo imeli 4 nove šole, bo našimi po svetu potujočimi saj nekoliko živejše v našem mesticu; sedaj smo precej varjal sem se že večkrat z Koćevarji, ki so zeló obžalovali, da se v njih ljudskih ućilnicah slovenski jezik kakor drug deželni jezik ne dnar plačuje, podučava , ker jim to zanemarjenje mnogo zavér v kupčíi večidel naši mestj zaspanci; nasa „kazina" životari, da člověk ne ve i čmu da tega svoje otrokc drugam v včasih dolgi čas s domaći ker le v kavarnici zunaj mesta se shajajo pevske družbice nimamo, da bi nam ni pěšinami kratila; tako smo napravlja. Prisiljeni so zarad šolo pošiljati, ker domá za to sposobnih učenikov nimajo, zapuščeni v vsem. Ako beremo od druzih krajev in celó dasiravno za to pripravnih zadosti že učeniške službe caka. od majhnega T kako prijetno jim čit de Pa imajo tudi prav! Gredo na Cesko, Moravsko, Poljsko, Rusko, Slovaško, Ogersko, Srbsko, Hrvaško, Lužnico in po laj al življenje, se nam pac sline cedijo po tej prijetnosti mi plačujemo za kazino , pa sedimo raji pri Pua-tu Slovenskem, kjer jim je slovanskega jezika treba. V Nemčii in le Sava in Kokra nam šumljate domaće glase. Čitavnica • • pravijo imajo že tako zadost pretkanih ljudi, in vsi ćje si! se ne zamoremo v jednem kraji preživiti ; na doljnih krajih Iz Ljublj Sole so se pri nas přetekli teden ve Avstrije in proti Rusovskemu pa se odperajo železnice in čidel konćale; le kmetijska in žmnozdravilska še ne, ktere obetajo zadosti zaslužka. Zakaj se toraj poštenim Koče- se končate še le mesca septembra. „N varjem zarad nečimernosti učeniške ta poštena želja ne iz- se boj po navadi ozrle na preteklo šolsko leto in pod nadpisom „šolske polnuje? Morda niso naše šolske knjige tako lepo za Nemca reći" iz letnikov ( programov) povedale to in uno. Mestu kakor za Slovenca nredjene? Ali morda kočevska glavna naš župan g. Ambrož je letos, kakor smo slišali, obiskaval šola nima med štirimi učeniki treh slovenskemu jeziku spo- vse tukajšne ljudske šole in prav zadovoljin bil s tem, kar sobnih, in ako jeden ni, ali ni volja g. vodja to važuo delo je vidil in slišal; veselilo ga je, da čedalje bolj se skazuje te^WMffl Trie- prevzeti? Ali se bo zarad jednega samega učenika dobri pi domaćemu jeziku in tako nauk pospešuje v stvari protivilo? — Prevdarite to na vse strani dobro! sterčni" dopisnik sicer potem, kar je pri očitni delitvi gim-Danas ali jutri, ko bodo začele slovenske gimnazije bolje nazijskih daril vidil in slišal, solze pretaka ter tako piše i po nato mi poti postopati, bo treba nižemu razredu še kakor da bi ze kljenkalo „nemški" ljubljanski gimnazii 9 m zmiraj slovenskega učnega jezika iu nemškega le kot kaj zato ker je Slo z izvrstnim slovenskim nastavljenega. Ali se bo zarad dveh Koćevarjev, ki se govorom nemški in latinski govor tako „in den Hintergrund" ništa slovenski pravilno učila, morala cela šola na potisnil, da ju skor še slišati ni bilo. Slovenščina ni vec protinaravno pot vrniti? Pa taisto veljá tudi za kmetiške tisto okorno dete, kakor ga si nekteri nevedni Ijudje mislijo kočevske šole. Razun nemških ucivnih predmetov naj se ali za eesar na nemški podlagi ustanovi knjiga, ki jih bo djansko (za deneč je, ga delaj protivniki naši 9 k r e p e k m ki ga 9 kamor le pride, sprejemajo s zasluženo kupčijo) slovenščine vadila. Nasproti pa bi se moglo slavo. Ko so nemški in latinski govor izdelovali profesorj 9 ravno to storiti za slovenske kmetiške šole z enim uče ni bilo tega treba pri slovenskem: učenec nikom, ki zarad pohiševanja nemščine želé in ki na nobeno naredil in govoril s am ga jo čeravno je slovenščini po vsi gim-vižo ne zamorejo uspešno delovati po bukvah glavnih šol nazii bilo le po dvoje pohlevnih ur na teden dovoljenih. v obziru nemškega jezika. Koćevske kmetiške šole imajo Namesto tedaj, da bi „Triesterčni" dopisnik solze pretakal, tudi povsod za to sposobne ljudi, ako ni učenik, so pa ka planje in fajmoštri, ki gotovo blagor svojim dušam želé! bi se 9 ako je pošten moz, se le veseliti mogel, da se do- ! — Kakor mači naš jezik tako vrlo obnaša iz lastne moči Iz okolice blejškega jezera na Gorenskem 30. slišimo, utegneta vstrična (paralelna) 3. in 4. gimnazijska julija. bolj ; i*'. i«<. v i» Tihotni naš kraj se oživlja poslednje dni čedalje razreda v Ljubljani nehati, zato ker imajo Dolcnci svojo celo gimnazijo v Novem mestu in Gorenci bojo prihodnje že vabi „zemeljski raj" čedalje več gostov v okolico MÉM kiÉlta ÉM m " ^ ■ našo iz mnozih krajev; al prava „saison" se začne še le leto imeli že celo spodnjo gimnazijo v Kranji. Starišem je mesca avgusta in okoli velikega Šmarna doseže svoj minationspunkt a 9) kul tako veliko polajš 9 da svoje fante imajo bliže v šolah * 16. avgusta pričakujemo kakor vsako ktere so ravno tako dobre kakor ljubljanske Slišali smo leto tako tudi letos ljubih prijatlov iz vseh krajev mile tudi 9 da za prihodnje šolsko leto ostane še začasni ravna uaše domovine, in še se veseli spominjajo, kako lepo je bilo telj (vodja) ljubljanske gimnazije gosp prof, dr. Mitteis v tem casu lani, ko so domoljubi svoj shod postavili s tem, in da za ravnatelja realke morebiti pride g. dr. Brankovic da so z obilimi darovi se spomnili akademije jugoslovanske. Slovenec iz Stajarskega, sedaj profesor više realke v Brni nie kar tako 9 Kdor pride letos k nam, bo najdel še vse pri starem ; se ne sliši še, da bi se kakošna priprava delala za to bi olišpalo okolico jezera bolj kakor jo lišpajo Kdo pride za deželnega poglavarj 9 9 ne sliši; uganja se veliko, ne vé pa se celó nič. Da krasne poslopja to je 9 nic verljivega nam pride mož ustavnega duha in ki more z narodom prijetna pot, z košatim drevjem našim sam govoriti, to so želje, ki so skozi in skozi pra- y se zasajena poleg jezera krog in krog. To bi bil zal pas 9 S vične. Ali se nam bojo spolnile? Gosp. dr. Toman-a pričakujemo te dni domů kterim bi se okinčala niksa jezerska, in shodišče bi bil vsem gostom, ki sedaj tukaj ločeni eden od druzega živijo, državni zbor praznuje do 15. septembra 9 ker da se še ne poznajo ne. Ali ne bo nobeden sprožil začetka te naprave? i. • ' Gosp. dr. Kl 9 naš rojak, ki je sedaj mnogo spoštovan profesor v kupčijski akademii na Dunaji 9 lz Kranja 30. julija. * Naše nove gimnazijske kakor slišimo (gotovega še nič ne bi vemo) se ne odrekel bor • V poslopje je že tako doděláno, da o vseh Svetih bomo že poslanstvu v krajnski deželni zbor, ako bi ga svoji imeli vse 4 razrede (klase) spudnje gimnazije. Da si lože rojaki, ki ga za moža bistre glave in zgovorne besede po pomagamo, so nam dovolili presvitli eesar, da sme mesto znajo, namesto rajnega deželnega poglavarja g. dr. Ulep do 3000 gld. dnarja na pósodo vzeti. Toliko ga ne bomo izvolili v Trebnem za zastopnika dežele, ktero dobro pozna potřebovali, ker so dobrotljivi domoljubi darovali menda še in potrebe njene. 270 — Te dni se je povsod govorilo o hrodjih (kostnjakih) 5 človeških trupel, ki so jih pri popravljanju Jelenove hiše poleg bolnišnice naše našli na dvorišču zakopane. Ker ni bilo na tem mestu nikoli pokopaiišče, ima radovednost dovolj gradiva uganjati, kako so ti smrtni koši le-sem prišli in kako dolgo utegnejo tu zakopani biti, o kteri poslednji zadevi zamore le zdravniška preiskava po primeri kaj reči. Novičar iz đomačih io ptujih dežel. Iz Dunaj a. (Iz državnega zbora). Ceravno zbornica poslancov, v kteri polovica Ijudstev avstrijanskih ni zastopana, po ustavni postavi nima oblasti presojati stroske in dohodke cele avstrijanske države, in tudi to, s cesa se je upravičevalo to podvzetje za letošnje leto, nikakor ne veljá za prihodnje leto, kakor je dr. Tašek dokazal, je većina poslancov se vendar udala zahtevam ministerstva in v seji 28. p. m. sklenila, da hoče v pretres vzeti stroške in dohodke za leto 1863, ter je v ta namen izvolila 24 poslancov, kteri bojo po ministerstvu izdelani stroškovnik (budget) za leto 1863 v presojo vzeli in ga potem celemu zboru v pretres podali. Marsikaj čudnega se je slišalo o teh de-batah; tako, na priliko, je marski dr. Ryger se strašno hu-doval o tistih, ki odbijajo pretres stroškovnika za leto 1863 ter med drugim z debelim glasom rekel, da taki „razru-šujejo Avstrijo!" (radovedni smo: ali bo Ryger z y vec pomagal Avstrii, kadar bo treba, ali pa Rieger z ie?), — da.njemu ni mar za posamne dežele, ampak za celo državo (kakor da bi država bila brez dežel?) in več ta-kega — priprostega. Gospodje miuistri niso pri tej priliki nic govorili; svesti so bili, da imajo većino za-se. Ker pa je delo obširno, ki ga je zbornica s tem prevzela , in ker so poslanci po 16mesečnih sejah že zlo trudni, so sklenili raziti se za 6 tednov in še le 15. septembra se sopet suiti ter dokončati stroškovnik za leto 1862, v kterem davkovske zadeve še zdaj niso dognane, in pa lotiti se potem pretresa dohodkov in stroškov za leto 1863. Kadaj po takém odlogu in po tako obšírném novem delu, ki ga ima še državni zbor resiti, se bojo začeli deželni zbori, ki po ustavi imajo vsako leto se sniti, nobena živa duša ne vé in to toliko manj, ker se še uič ne kaže, da se zdatne priprave delajo za sklic deželnih zborov na Oger-skem, Erdeljskem in Hrvaškem. 0 predlogih za druge deželne zbore pripravlja ministerstvo marsikaj in, kakor se sliši, je res , da si je državni minister za presojo srenjske postave iz vsake dežele izvolil dva državna poslanca, kterim je izročil osnovo v naprejno presojo; tako za krajusko deželo dr. Tomanu in dr. žl. Wurzbach-u. — Iz poslednjih sej državnega zbora imamo omeniti med drugim le to , da je zbornica zavrgla predlog ministerstva , po kterim se bi imela cena kuhi uske soli za 1 gold. uov. dn. pri centu povikšati. Minister dnarstva je sicer rekel, da to povišanje ima le za nekoliko časa trpeti, dokler je država v hudih dnarnih stiskah ; če pa zbor povišanja cene soli ne dovoli, se morajo drugi davki povikšati; al zbornica je enoglasno zavrgla ministrov predlog. Sol že tako donaša državni kasi lepe dohodke vsako leto; letos je njeni čisti dobiček pri soli 32 milijonov in 638.800 gold, po odbitih tistih 6,909.500 gld., ki jih stroški za napravljanje soli itd. znašajo. Nobena država na celem svetu nima toliko soli kakor Avstrija, pa nikjer ni tako draga kakor pri nas, je rekel škof Litvinovič, in poslanec Stamm je dostavil, da na Angležkem veljá cent soli pol goldinarja, v Sicilii celó le 12 kraje. Ako se sol podraži, trpi po tem revno ljudstvo najbolj in več kakor bogatín , kteri nima na vsak krajcar tako gledati kakor siromak. Dalje je tožil tudi zoper dra-gino živinske solí, ktera overa , da se v našem cesar-stvu živinoreja še ni tako povzdiguila, da bi mogla s «svojim domaćim mesom rediti svoje ljudi; v poslednjih 4 letih je 25 milijonov gold, srebernega dnarja šio za živino iz našega cesarstva v ptuje dežele! Da pod tem tudi obrtuijstvo in kupčija z usnjem , lojem itd. trpi, je očitno. Ziviua v našem cesarstvu bi vsako leto potřebovala 4 milijone in 340.000 centov soli — po gotovih zapisnikih pa je je dobila le 96.000 centov. Da pri takih okoljšinah si živinoreja ne more pomagati na bolje, je očitno , — krivo tega pa je predraga živinska sol. — V Simeringu blizo Dunaja je bil 28. dne p. m. velik strah ; v nekem cesarskem lesenem magacinu na pianem so imeli 30 centov smodnika (strelnega prahu) in 15 centov strelne pa vole. Kako se je ta zaloga vžgala, se ne vé; kakor da bi bilo trešilo , se zemlja ponoći ob dveh celó v daljni okolici strese, hišam okna stare , več oseb s postelj vrže itd. Najhuje pa je zadelo vojaka , ki je poleg magazina na straži stal ; razdjalo mu je truplo na več kosov. Ilrvaško. Iz Zagreba 30. julija se piše „Wan-derer-u", da po celi deželi hrvatski se naberajo zdaj milodare za Crnogorce; gosposke sicer niso službeno teh naber dovolile, prepoveduje jih pa tudi nobeden ne. Govorilo se je sicer, da vladi ni ljubo to; al to ni res, ker tudi žena dvornega kancelarja Mažuraniča je dodala svoj donesek ; světli škof Štrossmajer je daroval 400 cekinov. V obče je vse nadušeno za Crnogorce, ki se tako junaško branijo sili turški, in če bi smeli, bi gotovo mnogi Hrvatje jim šli z orožjem v roci na pomoč. — „Gosp. Listu'- se piše iz Slavonije, da toliko Božjega blagoslova najstarejši ljudje ne pomnijo, kolikor ga je letošnje leto deželi doneslo. Slavonija je letos mali raj zemeljski. „I mi v Zagrebu — pravi dalje — osjećamo ljetošnju rodovitost. Tako se je ovih danah (24. julija) 40 do 50 krušakah za 5 novčićah na pijaci prodavalo, — toga čudesa nismo vidjeli od godine 1848." — Iz Siska smo zvedili, da pšenična cena ne bo dosti padlav Cesko. Iz Prag e. C. k. deželna nadsodnija je zlo poojstrila kažen, v ktero je nedavno deželna sodnija vrednik a „Narod. Novin" obsodila ; namesti 5 mescov ječe mu je odločila 10 mescov in namesti 1000 gold, v dnarjih 3000 gold. Celo deželo je po pravici osupnila ta sodba ; se vé, da se bo dr. Gréger pritožil do najviše sodniške in ovržne oblasti na Dunaj. — V „Narod. Listih" dr. Cupr, znani narodni od-padnik, razglaša v dolgem spisu kesanje in pokoro nad odpadom svojim. Ali je vseskozi poštena narodna stranka ravno vesela takega spokorjenca, ne rečejo „Narod. Listi" nič, ki so molčé sprejele Cuprov preklic v svoj list. Laško. Kam jo meri Garibaldi s svojimi pripra-vami za vojsko , je še zmiraj zastavica , ki jo uganja celi svet. Ni davnej, kar je vse mislilo, da meri na Rim; zdaj se spet trdi, da ne, in govori se, da skozi Grško misli udariti na Turško; pa nobeden nič pravega ne vé. 1. dné t. m. so ga v Mesini pričakovali; v njegovo kerdelo vdinjani vrejo v Korleone. Slišalo se je tudi, da je amerikanska ladija pripeljala orožja v Palermo, kjer je bil zadnji čas Garibaldi. Turško. Zadnje dni je turški vojskovodja Omer paša spet toliko laži po svetu poslal, da so se ce!óv taki prestrašili, ki so popolnoma prepričani, dajunaških Crnogorcov ne bo premagal omamljeni Omer. Al kmali se je slišalo spet, da vsa zmaga turška je obstala v tem, da so 24. dne p. m. bili Turki pri Zagaracu in Garacu tako strašno te-peni, da so letěli do Spuža in okoli 2000 mrtvih in tudi toliko ranjenih na bojišču popustili. „Wanderer", kteri naj-hitreje in resnične novice o turško-čmogorskem boji donaša , pravi, da ta dan so Crnogorci spet pokazali svoje junaštvo , ki ga nima para, in da po tem se more soditi, kakošen bode konec turški vojski. Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS* — Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.