Itll PRIMORSKI DNEVNIK £^«gXi,pghwM - Cena 90 lir________________________________ PO VČERAJŠNJIH DVOMIH 0 NADAUEVANJU POLETA Kratek stik v elektronski napravi ne bo preprečil pristanka na Luni Pravilno delovanje motorja je prepričalo ameriške strokovnjake, da se polet lahko nadaljuje z vsemi jamstvi za varnost kozmonavtov - Italijanska televizija bo vse oddaje iz vesolja neposredno prenašala d„i%HOUSTOM, 27. Trije ameriški tozmonavti «Apolla 15» bodo na •k« j P°l*t proti Luni. Strokov ,aki, ki stalno sledijo poletu vesolj-iadje v vesoljskem centru v Houstonu, so danes zvečer potrdili, kozmo- „ k° nobenih sprememb v načrtu poleta, potem ko so *v,i prev j# j"'* v elektronski aparaturi, ki #kvar»*)r*V*r'*' pravdno delovanje motorja. Ta poizkus je dokazal, da |,dr °Pa*ija včeraj zvečer pcsadka ter razstrelila štiri helikopterje. Par-®kt»i' l”' bistvenega pomena in ne Uzani so se nato brez izgub umak-Kt» * žalovanja motorja. nili. dva ameriška vojaka pa sta bi- r»i °®nonaVti so opazili okvaro vče- la ranjena. lets*M*er nekaJ ur P° ziJčetku po- , - , • !„?• Nenadoma se je prižgala rdeča Dn,«a sabotažna skupina pa je pre-ki bi morala naznaniti, da je tekl° noč s Pomočjo potapljačev na-“ot°r prižgan. Poveljnik Scott je j s(avlla mocnt bombe na krovu treh /~lj'Udoma obvestil tehnike v kon- I lad‘j v notranjosti pristanišča v Qui m|nem centru o okvari in ti so za- ' Nlionu. Silovito eksplozijo je bilo sli-2“ » sodelovanjem kozmonavtov “ati daleč naokrog, tri ladje pa so kratki stik, ki je povzročil i se potopile. Človeških žrtev ni bilo. j J18 luči. že takoj se je zdelo, | Nenadna okrepitev partizanske sa- km 'i* hudega, ker je Scott | botažne dejavnosti je presenetila a- lt0 ,u javil, da se je luč ugasnila, ; nieriške in kolaboracionistične obla- Teh^t- 2 roko Pot°lkel po stikalu, j sti, ki so od teh incidentov utrpele »adk S0 ves čas optimisti o ! že ogromno materialno škodo. V «ob-Bref j Vaniu Poleta, vendar zaradi j veščenih krogih* v južnovientamski idposti niso izključili možnosti I krni, v® Poleta. Tri so hipoteze o! ^1"’ kjer naj bi nastal kratki ^ bi bila to lahko okvara na i vjj^jtttnentih, kar ne vpliva na pra-1 delovanje motorja, drugič bi > začef zaradi kratkega stika lahko nevi -delovati prehitro, a tudi tej r^osti bi se lahko ognili z i Pote?01 priži8°m motorja. Tretja hi-1 elnu8 pa’ da je okvara nastala v j iJ^trpnkah, ki nadzorujejo dotok a v motor, bi prisilila teh- prestolnici pravijo, da se je ponovno pojavil v Južnem Vietnamu sloviti partizanski polkovnik »Nam-Saj- Leto XXVII. Št. 173 (7961)_________________ OB NAVZOČNOSTI UGLEDNIH OSEBNOSTI IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA Položen temeljni kamen šole spomenika v Cerknem Zahvalne besede predsednika pokroviteljskega odbora dr. Joža Vilfana (Od našega dopisnika) l poučevali zgodovino in še posebej šole spomenika. Tako se ie končalo skoro dveletno razdobje pri- 1966 protagonist najdrznejših akcij proti vladnim silam. Na političnem področju beležimo danes predložitev nove kandidature za predsedniške volitve, ki bodo oktobra. Po sedanjem predsedniku Thieuju, podpredsedniku Kyju in generalu Minhu se je danes pojavil na prizorišču bivši funkcionar na ministrstvu za informacije v času Diemo-vega režima Tran Tam, ki sedaj vodi »azijsko protikomunistično zvezo*. Za podpredsednika bo skupaj z njim kandidiral Huinh Van Nhiem, pripadnik sekte Hoa Hao. Kaže. da je predložitev nove kandidature politični manever predsednika Thieuja, ki bi hotel s tem odvzeti glasove opozicijskim kandidatom. ^“Pelerji navbi k® pokličejo nazaj kozmo-doka iPravilni vžig motorja pa je *»dn' ’ je treba izključiti to Lu iJo možnost in da polet proti •tvor* 3™0 nadaljuje z vsem jam-m za varnost posadke. včer ■ *e nevšečnosti so morali den Scott, Irwin in Wor- aoij^aviti še drugo težkočo. Ve-olt^ka ladja se ni pravilno vrtela svoje osi in zato jo je sonce toigrelo na eni strani. Po neka.i spiw?ih je posadki uspelo, da je Ha •a ladi° v pravilno vrtenje. U ®Je okvare in manever, ki jim v da so spravili ladjo 6osaiVlln° lego, je precej izmučil ^etrVT ^Peila 15* in tehniki na Skat3’ Č8! so jim dovolili, da gredo ®ve uri pred predvidenim 1!dm. ki»^n0St' da bi »Apollo 15» ne j* bn aadaljevati svojega poleta, »tofjvjreeiia zaprepaščanje v Hou-V ■1(1 na Kennedyjevem rtu, kajti zbran primeru ne bi bilo mogoče ki .Vseh znanstvenih podatkov, Pne j znanstveniki pričakovali. aHLa vesoljske ladje ne govori svojih pogovorih s kon-se omejujejo na velik^adka vesoljske ladje ne govori V SVC>jih »vTtfritmrih o Ifnn- *Comt uentrom ^jajo ’™e raz_§°v°re in ne o- strp]i,l? drugega. Le po uspeli iz-^ Poveljnik Scott čestital E«* za perfektno izvedbo, ta v l®lavizijski kameri, ki , -----j-.^. »ou«.,,, snema- Wi-, ^vah vse, kar se godi v t« k ladji in izven nje, dela-krenu^.Polia 15» najbolj kompleksni j* ai 0111 televizijski studio, ki ga Viziist , kdaj pripravil. Ena tele-drug.a kamera je fiksna na ladji, in jr Pa se bosta posluževala Scott n v svojih ekskurzijah po Upf. ,. satelitu. To kamero lahko knzrrJaj0 .tudi tehniki na Zemlji. kfitriZlavti jo lahko uporabljajo, 9a IT10 na lunami avtomobil, ali PriJ. .Postavijo na malo, nalašč katnerV sb3ial°’ To televizijsko Mini, h a°do kozmonavti pustili na * ngi.ua bo snemala njihov odhod Iji bon®8 Satelita. Tehniki na Zem-hlinut?0 m°raii prižgati kamero dve duig .Pred odhodom lunarnega motali 'd?9 ,*?°do imeli televizijski sig-daijo °v°u časa, da »preletijo* raz-katerij k ^emljo in Luno. Če bodo znovaJe delovale, bodo kamero •ftrkg Požgali ob priliki luninega *Vetlob k0 ko snemala spremembo Ital!:® \ raznih fazah pojava. v*g dijaka televizija je odkupila Jih bn k®^ o poletu «Apolla 15» in talevj .^sdvajala v sedmih posebnih shetke Si?Jk dnevnikih. Ostale po-v®jati ’ katerih ne bo mogla pred-*>r®dvBi»i neP°srednem prenosu, bo Arnain - v rednih dnevnikih. •bes : slu dnevnik New York Ti-*Apoii danes v zvezi s poletom držgVe l5» predlagala, da bi vse kanova1® P°dpisale sporazum za hfi t . .tfcv mpHnarn^nodu r»,rwri«r»H ZADNJA SEJA ZIS V TEJ SESTAVI Ukrepi o stabilizaciji gospodarstva v SFRJ Zvezna skupščina bo po hitrem postopku sprejela ukrepe o racionalnejšem izdajanju deviz m o omejevanju kreditov (Od našega dopisnika) i bičič, prisotni pa so bili tudi pred- BEOGRAD, 27. - Včeraj popoldne ' sedniki' odnosno podpredsedniki, reje bila zadnja seja zveznega izvršne- ga sveta v sedanji sestavi, na kateri so sprejeli številne ukrepe o stabilizaciji gospodarstva. Danes je ukrepe cbiazložil na tiskovni konferenci sekretar za informacije Dragoljub Bu-dimovski. Dejal je, da so morali na zadnji seji zveznega izvršnega sveta sprejeti določene ukrepe, ker je »temperatura gospodarstva pregreta*. Tako je prišlo do prevelikega uvoza zaradi naraščanja industrijske in splošne potrošnje in zaradi povečane proizvodnje nad planiranimi propor-cijami, kar je povzročilo nove težave. Zaradi tega predvidevajo novi ukrepi racionalnejše izdajanje deviznih sredstev, stimuliranje varčevanja z devizami ter omejitev raznih kreditov. Sejo je vodil predsednik Mitja Ri- Mitja Ribičič gon», ki je bil v letih med 1965 in i Prav- P°tem ko se je na komerno- rativm proslavi ob 25-letmci napada na partijsko šolo v Cerknem porodila zamisel o šoli spomeniku in ko so kmalu nato ustanovili iniciativni pokroviteljski in delovni odbor ter začeli z zbiranjem sredstev. Danes, ko so končali načrt, in ko je vsa Slovenija zbrala blizu 340 milijonov starih dinarjev v denarju in v materialu, so lahko začeli tudi s konkretnim delom. Temeljni kamen je položil predsednik pokroviteljskega odbora dr. Joža Vilfan, v kratkem programu pa so sodelovali domači pevski zbor Peter Jeret in recitatorji osnovne šole Cerkno. Naj omenimo tudi, da se je slovesnosti na Plužnah. kjer bo stala nova šola. udeležilo veliko število domačinov in lokalnih predstavnikov ter mnogi ugledni gostje, med njimi član sveta federacije Miha Marinjco, predstavnma centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Janez Kočevar in Milan Fabjančič, član predsedstva republiške konference Socialistične zveze Franc Kimovec - Žiga, predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Živko Pregelj, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, predstavnik zamejskih Slovencev Dušan Furlan in generalpodpolkovnik Stane Potočar. V uvodnem nagovoru je pozdravil domačine in goste predsednik idrijske občinske skupščine Stane Murovec. Izrazil je hvaležnost domačega prebivalstva pokroviteljskemu odboru in njegovemu predsedniku dr. Vilfanu za požrtvovalno delo, ki je privedlo do začetka del tega pomembnega objekta. Zahvalil se .je tudi vsem darovalcem širom Slovenije, to je podjetjem, ustanovam, organizacijam, šolam in posameznikom. Zatem se je zahvalil darovalcem tudi dr. Joža Vilfan. Poudaril je. da je akcija uspela predvsem zaradi velikega razumevanja izvršnega sveta Slovenije, ki .je prispeval 100 milijonov starih dinarjev, nadalje se ie zahvalil jugoslovanski ljudski armadi, ki je prevzela večino začetnih del. nadalje pomoči slovenskih občin in delovnih organizacij ter prispevkom prav vseh krajev Slovenije. Omenil je tudi nekaj izrednih prispevkov posameznikov. Tako je upokojenka Matilda Vidmar iz Idrije prispevala milijon starih dinarjev, Beno Zupančič je odstopil svoj avtorski honorar v višini pol milijona starih dinarjev in Jože Primožič, ki je dal za novo šolo nad 200 tisoč starih dinarjev. Dr. Vilfan se je zahvalil tudi republiški izobraževalni skupnosti, ki bo posodila polovico potrebnega zneska za izgradnjo šole. Zelo veliko bodo prispevala tudi domača podjetia in organizacije. zlasti iz Idrije in Cerkna. Dr. Vilfan je ob koncu poudaril, da akcija še ni končana, ker so stroški v zadnjem letu naglo na-rastli. Zato je iskreno apeliral na vse prebivalstvo Slovenije, naj nadaljuje z zbiranjem sredstev. V zvezi s tem je rekel, da si ne smemo predstavljati, da gre za do-moč Cerknu in okolici, ampak publiških in pokrajinskih izvršnih svetov ter predstavnik Zveze sindikatov Jugoslavije. To je bila 168. seja. Zvezni skupščini so predložili »paket* preko 15 zakonskih ukrepov, da jih sprejme po hitrem postopku in bo skupščina razpravljala 28. in 29. t. m. Med drugim gre za zakon o polaganju depozitov pri investicijskih izdatkih za razdobje od 31. julija do 31. decembra 1972. Predlagali so zakon o deviznem poslovanju, s katerim so ukinili možnost deviznega kreditiranja v državi. Posebni zakon predvideva stimulacijo za delovne organizacije, da dobiček, ki ga u-slvarjajo v tujini prenesejo v državo. Zmanjšali so globalno devizno kvoto za delovne organizacije za 20 odst., pri uvozu blaga pa lahko dobijo dovoljenje samo pod pogojem, če izvozijo določene izdelke. Pomembni so ukrepi glede potrošniških kreditov in tako ne bodo več izdajali kreditov za izdelke v katerih uvoženi deli predstavljajo več kot 50 odst. prodajne cene. Prav tako se ne sme potrošniške kredite več izkoriščati za nabavo potniških avtomobilov ter za nabavo gradbenega materiala. Narodna banka je zmanjšala možnost izdajanja potrošniških kreditov, saj so do sedaj lahko poslovne banke izkoriščale v ta namen 80 odst. hranilnih vlog, odslej bodo pa lahko izkoriščale samo do 60 odst. Banka je poleg tega omejila v soglasju z zveznim izvršnim svetom višino kreditov na dan 30. junija. Za nakup pšenice, katere pridelek je bil letos rekorden, pa so dovolili izkoriščanje obveznih rezerv. BORA RATKOVC fan simbolično povezal polaganje temeljnega kamna z zgodovinskim dogodkom v Beogradu, kjer bo jutri izpolnjena želja vseh ljudi Jugoslavije, da se ponovno in doživljenj-sko izvoli za predsednika Jugoslavije tovariš Tito. L. OMLADIČ Delovna pogodba za kovinarje obrtniških delavnic RIM, 27. — Danes so podpisali novo delovno pogodbo, ki se nanaša na uslužbence obrtniških delavnic kovinarske stroke. Pogodba zanima okrog 500 tisoč delavcev in okrog 250 tisoč obrtniških podjetij jin predvideva zvišanje plač za 65 lir na uro, ukinitev draginjskih področij, izenačenje dopustov z industrijo, postopno zmanjšanje delovnega urnika na 40 tedenskih ur in uveljavitev sindikalnih pra.de. Pogodbo so podpisale štiri vsedržavne sindikalne organizacije obrtnikov, ni pa .jo podpisala Confindustrija. ki zavrača določila o sindikalnih pravicah in postopno zmar jšanje delovnih ur. Zasedanje SEV BUKAREŠTA, 27. - Danes se je pričelo 25. zasedanje organizacije za medsebojno gospodarsko sodelovanje, ki združuje države Vzhodne Evrope in Mongolijo, katere pridruženi član in prisotna z opazovalci je tudi Jugoslavija. Zasedanje je na najvišji ravni, saj so prisotni predsedniki vlad: Aleksej Kosigin za SZ, Stanko Todorov za Bolgarijo, Lubomir Strougal za CSSR, Willy Stoph za Nemško demokratično republiko, Jenoe Fock za Madžarsko, Sonomin Luvsan predsednik «ad inte-rim» Ljudske republike Mongolije. Piotr Jaroszewicz za Poljsko in Ion Georghe Maurer za Romunijo. Kot opazovalec je prisoten podpredsednik ZIS Jugoslavije Aleksander Grličkov. TRST, sreda, 28. julija 1971 Svetle in temne strani odgovorov Odgovori, ki jih je dal deželni tajnik krščanske demokracije Giuseppe Tonutti dopisniku RTV Ljubljana, Ivu Vajglu in ki so bili objavljeni v Delu pred desetimi dnevi, v izvlečku pa povzeti nekaj dni nato v Primorskem dnevniku, so vredni, da se ob njih pomudimo. Odgovori imajo v zvezi z našimi manjšinskimi in splošnimi problemi obmejnega območja svetle in temne strani, j>a tudi nekaj nejasnosti je v njih. Med svetle strani spada prav gotovo sodba krščanskodemokrat-ske stranke, da je nujno potrebno uresničiti srečanje predsednika vlade Colomba s predstavniki slovenske narodnostne skupn<*ti, ne samo zaradi koristnosti, ampak tudi pravičnosti, zato da manjšina dobi priložnost obrazložiti svoje probleme. V resnici se je ta politična pripravljenost pred dnevi delno uresničila z uradnim sporočilom deželnega predsednika Berzantija, da bo Colombo sprejel slovensko delegacijo v septembru. V odgovorih je tudi pomembno: zagotovilo, da KD podpira mimo sožitje, kulturno sodelovanje, razne oblike združevanja znotraj slovenske narodnostne skupnosti; pripravljenost, da s slovenskima organizacijami vzpostavi dialog: napoved, da smo na poti reševanja še odprtih vprašanj, ki zadevajo pravice manjšine v okviru pravne ureditve v državi: priznanje, da je ravnanje z manjšino tudi eden iz- RTM, 27. — Italijanska vlada je danes izdala privoljenje za imenovanje Carmela J. Malliaja za novega veleposlanika Malte v Italiji. ■uuii»iniii^i,iiuiiH.>w wes**J sfeoj Technicolor. ^ M Pfel Astra 16.30 «Silvestro e Gonzales, te per dente*. Abbazia 16.30 »I due Kennedy»- Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Gerdola darujeta Snežka Cesar 2.000 lir za športno Bor. m „ P)ea Je t P«, Pe Pa vedj si Namesto cvetja na grob pok. P1* telja dr. Klavdija Grdoviča d8l\ Pavel Colja 10.000 lir za šolo-sP8’ i nik NOB v Cerknem. Ob tretji obletnici smrti našeg8 ^ pozabnega moža in očeta'Petra Čeparja daruje družina 5.000 1® Dijaško matico. Namesto cvetja na grob KI8' j Grdoviča, darujeta družini CupnL Svetina 10.000 lir za Dijaško 1,18 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Garibaldijev trg 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93: Godina Al-Igea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi. Ul. Felluga 46. Športno najgloblje Guština. SOŽALJE društvo Primorje 11 j sožalje sorodnikom J *a T< dale ter takr s , et m« Pjo Pirn pJa K N dan, H ^r Pilo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne VIDE FURLAN se na tem mestu želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, Prl' jateljem, znancem in vaščanom za izraženo sočustvovanje. Zlasti pa se zahvaljujemo Zvezi borcev NOV iz Kopra za ljivo svečanost, koprski godbi, prijateljicam Milojki, Nadi Kristini, govornikoma tov. Juri v Kopru in tov. Udoviču v šclT1’ polaju, pevskemu zboru »Fantje izpod Grmade*, darovalcem cveti8 in vsem, ki so kakorkoli počastili spomin naše ljube Vide. šempolaj, 28. julija 1971 ŽALUJOČI s* 5 6 s % S* tfej V, s K dan C ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ^ tragični izgubi našega dragega dr. KLAVDIJA GRDOVIČA Posebna zahvala dolinskim občinskim oblastem, č. g. župnik11 Albinu Grmeku, pevskemu zboru »Valentin Vodnik*, darovalce’1’ cvetja ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti so kakorkoli počastili njegov spomin. ŽALUJOČA DRUŽINA GRDOVIČ Trst, Dolina, 28. julija 1971 V S i* He 5 t ^morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 28. julija 1971 SliJMl JE BILO KOMAJ 712 BOLNIKOV prot stop- t* S' vite' sta" artf 6.» U iste« i,v« ir)' ize “ J 0 jeti" ecV’ KLJUB RAZLIČNEMU TOLMAČENJU Pred 130 leti je bila krasna bolnišnica Protifašistična stališča vseh strank Janes pa ne zadostuje več novim potrebam prišla do izraza v pokrajinskem svetu Štokov ie vedno več, prostora zanje pa vedno manj - Prizori, ki spominjajo na vojne bolnišnice rit*’1 AtH Na hodnikih bolnišnice ^ so začeli graditi novo K [ vi« f(f co V' leto" f> čeno co , v predmestju, bolje regrat ifred' P°lj. ki so obdajala hrebjv i ^*el takrat borih 80.000 pili 9, Za zgradbo so podku-nL. „ kv. m zemljišča last Plačali fjoffmanna in so mu iz-boljji . 29.000 florintov. Načrt za ^adh IC° je izdelal Anton Juriš, 22. a, ° Pa so dokončali 1841. leta. tiišaiCQ sta 1W1 je vstopil v bol- 4 j* Štirih j prv* bolnik, v naslednjih ,aneh pa se mu je pridružilo "fr!* h 711 bolnilkov- je torej 130 let od kar tNtem*n,ova* bolnišnica, ki se je j.. -**»** vrcuuu Hvuunnu, jju- ki ipJ ne starosti, še en podatek, „„ Jr mn«,,. I. ________, , . ^.6tn že močno »postarala*. se nam vredno poudariti, po- Sfao 5„rn?og<) bolj pomemben: kot 1841 ]e je bilo v Tnstu leta ttiajhao g .bolnikov. In za tako diir h«, žlsvilo bolnikov so zgra-*Preift^n', nic°, kii je takrat lahko torej i ,J ,do 2.000 - 2.100 oseb: ■evanin n1Ifikrat presegala povpra-fai . bolnikov. Zdi se nam sija-res ,.ItT1,er dalekovidnosti, ki je S*h’ J'danja vredna v teh ča-h>e tgL* razne zdravstvene reformi K° »te počasi leizejo naprej b^eke lr°kratične iin politične za- Tu,ji . . hica Q_lzt>lra, da se nova bolniš-ie bilg tav* Povsem izven mesta, "S, j.. Za takratne čase zelo drz-"e bile vse prejšnje, majh- na hni_Lnian'ce> v samem mestu, A A t A ia^ ved; Primer ia „— — ------------- bili va*a precej odpora, ker a tludje vajeni, da .je bolniš- na griču Sv. Justa. Se- hica *a?airm: mestu, v okolici pa saimo ** Za kužne bolezni. ^lelt^L.,*nova» bolnišnica je bila ter t prh . 'n drzna sanitetna ^krat 5ni®t'čna izbira. Žal pa od ‘ bolnjx' ■ 0 v Trstu drugih izbir pa' ki bi se vsaj pri-v'hišni, seveda če izvzamemo ‘&2^’ ^Pomisliti, da so se za-Stisko: Dihi P°d povsem nevzdrž- na v*'“l|skom zdravstvenega sta-kak . *"** bolnišnici. b°staj ie Prišlo do tega, da je ^Čatltu , hišnica, ki je bila ob ^hes tako sijajno funkcionalna, Vc IV«.... . ..... Na .Povsem nezadovoljiva? Se-v°r ta Prvi in najtočnejši odgo-> jak da je pač od ' takrat mi-in JJ^t in da je Trst že dose- je pač od ' takrat mi- So Pre«“gel 300.000 prebivalcev. Sj še drugi vzroki, ki so Ndnii v'- V teh dneh je v o-1 'hikov ■ lnišnici približno 1.500 No n *h — ko bi bilo na razpoko rrotnih 2.000 mest, bi mo-NkeBa 1 »doščeno potrebam tr-Ham Prebivalstva. Seveda po-?! moč zadostiti, kot ve * bi via D ie bil kdaj v bolnišni- ,, ‘O yjj i v Ulilillalll ■ tadn;?u bolnike po hodnikih in rhi r,i”. časih celo v podzem- •» 'Tl r0„ ceio v poozein- ? je mu> ki obdaja vse poslopje. slini httiosn h j- x j ™ .' v’1'0, °8° bolj čudno, če pomi- H^hževDi- ,Se m®0 °b ustanovitvi vtvi hodnikov, v katerih je bo jbko število bolnikov. anjšanja sprejemljivosti je prišlo zaradi vedno večjega napredka v zdravniških vedah. Včasih je bilo v celi bolnišnici le nekaj soban pripravljenih za kirurške operacije, praktično ves o-stali prostor pa je bil na razpolago bolnikom. Danes pa je medicina nekaj zelo znanstvenega in rabi veliko naprav, prostorov za a-nalize, konzultorijev in sploh specializiranih dejavnosti, ki zahtevajo vsako svoje prostore. S tem pa je seveda prostora za bolnike vedno manj. Včasih je torej bil v bolnišnici skoro ves prostor na razpolago bolnikom, danes pa si prostor delijo bolniki in naprave za zdravljenje. Taiko so začeli pred precej leti postavljati nekaj postelj — v izjemnih primerih — v visoke obokane hodnike. Počasi pa je iz izrednih primerov prešlo k vsakdanji praksi. In danes se celo dogaja, da si posamezne dolge hodnike delita dva sosedna oddelka. Prav v teh dneh smo imeli priliko videti kako delavci postavljajo nov zid sredi hodnika in bolniki so na eni in na drugi strani delavcev. Da bi preprečili, da se prah širi med bolnike, so prostor enostavno pregradili z zavesami :z jute. Te jih res delno varujejo pred prahom. Seveda drugače ne gre, vendar pa izpade zdravniška oskrba kaj klavrno, vsaj z estetskega vidika: spominja preveč na scene, ki smo jih videli v vojaških bombardiranih bolnišnicah — prah, podrta zidovja, začasne zaslone . .. Do velikih problemov je prišlo pred nekaj leti, z ustanovitvijo medicinske fakultete na tržaški u-niverzi. Ker bodoči zdravniki nujno potrebujejo prakso, so morali uvesti univerzitetne klinike. Prostora v bolnišnici pa niso mogli razširiti, in so problem tako rešili, da so posamezne oddelke razdelili s pregradami. To je privedlo do težko rešljivih organizacijskih problemov, kajti bolnikov niso mogli niti začasno spraviti kam drugam in se je večkrat zgodilo, da so bili bolniki, zidarji in pleskarji drug ob drugem. Seveda se bolniki pritožujejo zaradi tega stanja. Krivda ni v tistih, ki skušajo urejati to povsem nesodobno in nefunkcionalno bolnišnico, ni pa niti krivda bolnikov in zato so njihove pritožbe pravične. Kdaj pa se bo to stanje končno spremenilo? Z dograditvijo nove bolnišnice na Katinari. O tem, kako nadaljujejo z deli in kdaj bo dokončana, bomo poročali v prihodnjih dneh. iiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA S0DISCA V vinjenosti se ni spomnil da se je sam ranil z nožem Mladeniča so povsem oprostili - Ukradel je zaboj z 20 majicami Tržaški pretor dr. Esti je včeraj sodil 24-letnega Ivama Vižintina iz begunskega naselja pri Padričah, ki je bil v smislu čl. 367 kaz. zakonika obtožen, da se je javil na komisariatu javne varnosti in potožil agentom, da ga je neznanec napadel in ranil z nožem, medtem ko se je v resnici izkazalo, da se je sam ranil. Nekaj pred polnočjo 3. aprila letos je 49-letni Anton Banko iz istega naselja obvestil agente komisariata javne varnosti iz Pa-drič, da je našel Vižintina ranjenega po prsih in trebuhu. Policisti so takoj pohiteli v barako št. 162 padriškega naselja, kjer so res zagledali okrvavljenega mladeniča. Ta jim je povedal, da je stopil v umivalnico z žepnim nožičem, ki mu je služil za lupljenje jabolka, ko ga je napadel neznanec, mu iztrgal nožič iz rok in ga ranil. Mladeničeva razlaga nesreče pa se je kaj kmalu izkazala za jalovo. Podčastnik javne varnosti Dante Berton, ki je bil službeno v naselju, je zanikal, da bi Vižintina kdo ranil. Mladeničeva žena, 19-letna Nerina Markovič pa je dejala, da se je okrog 23. ure sprla z možem, ki je bil precej vinjen. Ta se je nato oddaljil iz barake in se napotil proti umivalnici z nožičem v roki. Nenadoma pa je zaslišala top padec telesa. Hitro je stopila na dvorišče in zagledala moža, ki je ves o-krvavljen ležal na tleh. Ko so policisti zaslišali Vižintina, je ta dejal, da se ne spo mimja ničesar, ker ga je imel tisto noč precej pod kapo. Tožilec odv. Borgna in branilec odv. Gheazi sta predlagala oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, pretor dr. Esti pa je oprostil ob- toženca z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo. Pred istim okrožnim sodnikom se je moral zagovarjati 49-letni Gino Ivanov iz občinskega prenočišča v Ul. Gozzi 5. Obtožnica ga je dolžila kraje zavoja z 20 majčkami v skupni vrednosti okrog 33 tisoč lir. Okrog 19. ure 6. aprila letos se je karabinjerska avtomobilska izvidnica za trenutek ustavila v Ul. Filzi, ko so karabinjerji zagledali moškega, ki je bežal proti Ul. Rossini, za njim pa žensko, ki mu je sledila. Eden od karabinjerjev je nemudoma stopil iz avte in se podal v zasledovanje bežečega. Ta, pozneje so ugotovili, da je bil Ivanov, je v nekem trenutku spustil zavoj na tla in bežal dalje. Pri «Banca del Friulb je karabinjerju končno uspelo ustaviti ga in onesposobiti. Medtem so o zadevi obvestili lastnika trgovine, kjer je bil u-kraden zavoj, 53-letnega Gaetana Speranzo iz Ul. Bmnner 2. Moški je povedal preiskovalcem, da je bil ob uri tatvine v baru cUniver-sal» v Ul. S. Spiridione in se telefonsko pogovarjal s svojim u-službencem Sergiom Jakovicem, ko je ta za hip prekinil razgovor, nato pa naglo dejal, da je neznanec izmaknil zaboj z majicami. Gino Ivainov je priznal vse. Karabinjerjem je enostavno povedal, da ni plačal zavoja z majicami, ker mu denar, ki ga je imel pri sebi (2000 lir), ni zadostoval za nakup blaga. Tožilec odv. Borgna je predlagal za tata 1 mesec zapora in 30 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Ghezzi pa najnižjo kazen. Pretor dr. Esti je obsodil Ivanova na 20 dni zapora in 20 tisoč lir denarne kazni. Socialisti predlagajo sestavo skupne resolucije ■ Komunisti napadajo stališča KD, ta pa očitke zavrača ■ Polemika med KPI in SDZ glede resolucije o slovenski manjšini Skoro tri ure je trajala na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta debata o fašističnih izbruhih pri nas in drugod po državi v zadnjem času. Povod za debato ie bila resolucija nekaterih komunističnih svetovalcev, ki so zahtevali, da bi pokrajinska uprava protestirala zaradi lepaka, ki ga je dala goriška federacija MSI nalepiti ob priliki 25. aprila, ko so imeli v neki goriški cerkvi mašo žalostinko za Mussolinijem. Komunistični svetovalec Menichi-no je v obrazložitvi svoje resolucije razširil obzorje na vse delovanje fašistične stranke MSI v zadnjem obdobju. Omenil je napade na demokratične in protifašistične organizacije, ki se ponavljajo na vsem državnem teritoriju, omenil je škandalozno vedenje nekaterih oblastvenih organov, ki vidijo «nevarnost» le na levici, nočejo pa je sploh videti na desnici. V svojem govoru se je Mcnichino dotaknil tudi protislovenskih in fašističnih napisov, ki se v zadnjem času pojavljajo na Goriškem: proti tem fašističnim pisunom nihče ne nastopa. Krivci takega stanja so krščanski demokrati, je dejal komunistični zastopnik, ki so se zbal’ rezultata nedavnih deželnih in krajevnih volitev. Hočejo z desničarsko politiko pridobiti nazai glasove, ki so jih 13. junija izgubili na račun MSI. Ko ie o tem govoril, ga je večkrat prekinjal načelnik demo-krščanske skupine dr. Cian, in vnela se je mestoma osebna polemika med zastopnikoma dveh strank. Besedo je nato povzel fašistični zastopnik Coschina. ki ie skušal večkrat dokazati, da MSI ni fašistična organizacija. Logično se ie izrekel proti komunistični resoluciji. Bil je tudi duhovit, ko je dejal, da ne odgovarja resnici, da je Mussolini hotel zbežati iz Italije preoblečen v nemškega vojaka. Demokrščanski svetovalec dr. Cian je bil polemičen do komu- nistov. Branil je stališče njegove stranke, oziroma nekaterih skupin v večinski stranki, ki hočejo nadaljevanje politike leve sredine, politike reform. Dejal je, da je demokracija dovolj močna, da se u-pre morebitnemu povratku fašističnih sil. da ni danes, v letu 1971 mesta za ljudsko fronto. Ob koncu svojega govora je omenil skupni lepak, Id so ga podpisale protifašistične stranke ob obletnici 25. julija. Odločno protifašistični govor je imel liberalni svetovalec I ugnani, tako da ga je misovec večkrat prekinjal. Za njim je spregovoril še socialist dr. Semola, ki je napadel desničarske skupine v krščanski demokraciji, ki hočejo pokopati levosredinsko politiko izvajanja reform. Dejal je. da sc socialisti sestavni del leve sredine in da bodo v tej ostali dokler se bodo spoštovale sprejete obveznosti. Kar se tiče dviganja glave s strani fašistov je dr. Semola dejal, da se to dogaja ob škandalozni pristranosti nekaterih oblastnikov, ter da so socialisti, kot glavni nosilci reform, glavna tarča faši- stičnih bombnih in drugih napadov. Predlagal je. da bi se načelniki skupin sestali in sestavili skupno protifašistično resolucijo, u-poštevajoč lepak, ki so ga soglasno podpisale KPI. PSI. PSIUP. KD, PSDI. PRI in SDZ. V debato je posegel še komunistični svetovalec Poletto, ki je pod- črtal izvajanja svojega strankarskega tovariša. Govoril je nato še socialdemokrat Tacchinardi. Svetovalka SDZ Ferletičeva pa se je obregnila ob komuniste, ki da so io v Doberdobu napadli z. grobimi političnimi izrazi. Med njo in Me-ndchinom je prišlo do ostre polemike. Menichino ie trdil, da ni hotelo v nedavni resoluciji o slovenski manjšini, ki jo ie sprejel pokrajinski svet, vnesti podpore pismu sedemindvajsetih Colombu, Ferletičeva pa je nasprotno trdila, da bi se z enostavno podporo temu pismu omejili na upoštevanje zahtev naše manjšine, ki so v tem pismu vsebovane. Tako bi pozabili na številne zahteve, ki jih v tem pismu ni. Besedni dvoboj med svetovalko SDZ in svetovalcem KPI je trajal dobrih deset minut, nato pa je Ferletičeva ponovila stališče svoje politične skupine, ki je protifašistično in demokratično Načelniki skupin se bodo sesta- li, da bi sestavili skupno resolucijo. V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili vrsto upravnih sklepov. Na tajni seji so razpravljali o nekaterih zadevah, ki se tičejo o-sebja. Poročal je odbornik Wal-tritsch. Med najvažnejšimi sklepi omenimo tromesečni dopust začasnemu ravnatelju goriške umobolnice prof. Agostinu Pirelliju. Zmagal je na natečaju za mesto ravnatelja umobolnice v Arezzu in že 20. julija odpotoval v to toskansko mesto. Na njegovo mesto je začasno stopil dr. Domenico Casagrande, ki je že šest let zaposlen v goriški umobolnici. Pokrajinska uprava je že pred časom razpisala natečaj za mesto ravnatelja, ki je prosto. U-radno ie bil namreč ravnatelj prof. Basaglia, ki je že več kot leto dni v Parmi, sedaj pa je zmagal natečaj za ravnatelja umobolnice v Trstu. Pokrajinski svet se bo sestal po poletnih počitnicah v septenibru. ODMEVI NEDELJSKE AVTOTEKME Odgovori na lahka vprašanja so bili zelo različni Nekdo je «našeb Trg Franca Jožefa - Za nekatere so Lokve crazkošno) razsvetljene - Kilometrska «razdalja» med Podnanosom in Št. Vidom O nedeljski ocenjevalni avtomobilski tekmi je še danes precej govora, zlasti v Štandrežu. To je tudi razumljivo, saj se je domača mladina na to prireditev vneto pripravljala. Rezultati, ki smo jih včeraj objavili, pa so pokazali, da so se tokrat lepo pripravili na to tekmo tudi mladeniči iz drugih vasi, zlasti iz onih sovodenjske občine, saj so prav ti odnesli celo vrsto nagrad. Organizacijska komisija je za tekmovalce pripravila polo s 25 vprašanji. Nekatera so se na videz zdela zelo lahka; prav v teh je bila past, v katero so mnogi padli. Zaradi tega je tudi razumljivo, da so imeli nekateri tekmovalci tako veliko število penalov. Iz vprašanj pa je tudi razvidno, da je lahko na avto tekmi sodeloval le tisti, ki ima jasne pojme o življenju naše manjšine kot Slovencev na splošno. Vprašanja so bila naslednja: 1. Koliko mbatinov» ima plošča javne tehtnice v Štandrežu. 2. Napiši ime in priimek sedanjega predsednika prosvetnega društva «Oton Župančič*. Katerega leta je bil iz- fiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii V OKVIRU OBMEJNEGA SODELOVANJA Danes dopoldne v Kromberku skupna seja upraviteljev iz Gorice in Nove Gorice Goriški odbor sklenil najeti posojilo za javna dela - Proučitev pravilnika za občinske lekarne Kot že najavljeno se bodo danes ob 9. uri (po jugoslovanskem času) srečali na skupni seji v Kromber-škem gradu občinski upravitelji iz Gorice in Nove Gorice, ki jih bosta vodila župan Martina iz Gorice in predsednik občinske skupščine iz Nove Gorice Rudi Šimac. Predvideno je, da se bo te skupne seje udeležilo nad 20 upraviteljev obeh sosednjih občin, ki se bodo razgo-varjali o skupnih obmejnih problemih. Zlasti bodo posvetili več paž-nje delom za gradnjo novega mednarodnega prehoda, cestnih priključkov, avtoporta in drugim napravam pri Štandrežu odnosno Šempetru, ki so s tem v zvezi. Po vsej verjetno iiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif immiiiiiumiiumi KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI NA MATAJURJU * MATAJUR 8-8-1971 sti bo predmet razgovorov odprtje novega mejnega prehoda v Škabri-jelovi ulici, ki bo najbolj nepo sredno povezal obe obmejni mesti, ter ju še bolj zbližal. To prvo srečanje bodo izkoristili tudi za prvo izmenjavo misli o skupnih urbanističnih problemih. Med tem pa je goriški občinski odbor na svoji običajni tedenski seji v ponedeljek zvečer razpravljal o tekočih upravnih problemih občine. Na predlog odbornika Paulina so najprej obravnavali probleme pomožnega občinskega osebja in občinskih snažilk. Odbornik za finance De Simone je prodložil v odobritev razne stroške, odbornik za zdravstvo dr. Tomassich pa več socialnih ukrepov za pomoč. Tudi odbornik Agati in Ciuffarin sta predlagala nekaj ukrepov vsak s svojega področja. O^ili so sklep, da lj^,«-stopnom solskem letu organizirali 16 tečajev korektivne telovadbe.' Za italijansko srednjo šolo v Ul. Leoni, ki bo stala več kot je bilo prvotno predvideno, bodo morali odobriti spremembo v občinskem proračunu za 1971. Občinskemu svetu, ki se bo sestal v kratkem, bodo predložili najetje 115 milijonov lir posojila za kanalizacijska dela ter 11 milijonov za popravila in opremo mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Na prihodnji seji občinskega sveta bodo predložili v proučitev tudi poseben pravilnik za občinsko lekarniško podjetje. Goriški sekciji združenja slepih so nakazali 250 tisoč lir prispevka in odobrili razne druge izdatke kot: vzdrževalnino v bolnišnicah, upravne stroške občinskih zavodov, stroške za šolske menze, zdravila za potrebne občane, nakup drv, dobave in druga dela občinskih podjetij ter 4.7 milijona lir za izgradnjo povezovalnega stopnišča med Ulicama VSerSj zjutraj" ob 9.40 so pokli-.cali goriške gasilce v Ul. Pascoli 14, kjer se je v stanovanju Bruna Lužnika vnel plin, ki je zaradi pokvarjene cevi uhajal ii jeklenke. Ko je prižgal vžigalico, da bi preizkusil plin, je ta buhnil na široko in zažgal sprejemnik televizije. Gasilci so zaprli jeklenko in pogasili ogenj, škodo cenijo na okrog 150 tisoč lir. Nekaj pred 13. uro so morali gasilci posredovati tudi v Ul. Vitto-rio Veneto 65, kjer sta dva dečka v starosti 10 in 13 let ostala zapr ta v dvigalu, ki se je pokvarilo. Oče Matteo Bessa je poklical ga-slice, ki so spustili dvigalo v pritličje in rešili brez škode oba o-troka. Približno uro kasneje so poklicali gasilce tudi v Ul. Della Barca, kjer se je na površini nekaj stotin kvadratnih metrov vnela suhljad na občinskem zemljišču ob Soči. V dobri pol uri so odstranili vsako nevarnost. škoda ni velika. !iiiiiiimiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE v -------- }Niei v lepi mirni slovenski ivJe lerv^ .®0,ačem, tudi letos leni. v’ilo slovenskih otrok v,n iz raznih vasi tržaške v razmn vasi irzasse 5^ let,,- P°čitniški koloniji SLO o ihlija -'lc ^1 deklic, ki so prišle tega 'n bodo ostale do zadnje- P^seca, ko jih bodo za-Trju oečki. sD^bnirn tedcnsko gredo deklice s Sijati , avtobusom na kopanje v KJer imajo na plaži rezer- viran prostor. Drugače pa imajo vsak dan krajše izlete v našo lepo okolico, posebno pa v lep borov gozdiček pod vasjo. Nato imajo tudi razne igre, športna tekmovanja in kar je hvale vredno v tej koloniji je, da gojijo lepo slovensko pesem. Prvič letos imajo v tej koloniji nov vrtiljak, drsalnik in gugalnice, kjer se otroci zabavajo vsak dan. V nedeljo so imele deklice za- ključno prireditev, na kateri so bili prisotni tudi starši. Za 71 deklic poleg upravnika skrbijo še vzgojiteljice, ekonomka, kuharici in drugo pomožno osebje, ki je vedno na razpolago. škoda le, da čas mineva tako hitro in da se bo treba posloviti od toliko novih prijateljic. Od kolonije pa jim bo le ostal lep spomi.i z željo, da bi se prihodnje leto spet srečale. Popravilo solkanskega mostu je v teku in bo stalo predvidoma 700 milijonov Podjetni Brici sami plasirajo svoje sadje na raznih trgih Kaže, da bo solkanski železniški | katerega je promet sedaj omejen most. ki sodi med redke gradbene j na pet kilometrov na uro. Z be znamenitosti Evrope in sveta, le rešen. Poročali smo že, da so na mostu, ki so ga zgradili v letih 1906/1908 začele nastajati razpoke, ki so v zadnjih letih ogrozile njegovo konstrukcijo. Promet po mostu so morali omejiti na 20 km na uro. Strokovnjaki, ki so več let proučevali razpoke na mostu in vzroke zanje, so prišli do zaključka, da nastajajo zaradi polzečega terena na desnem bregu Soče. Zatem so pripravili načrt za sanacijo terena. In v začetku tega leta so začeli tudi z deli. Kaj je pri vsem bistveno? Most so v prvi in drugi svetovni vojni bombardirali. Medtem ko je bil v prvi vojni tudi porušen, pa je bil v drugi vojni le delno poškodovan. Zdaj je jasno, da je bombardiranje mostu imelo zelo hude posledice za teren. Zaradi pretresa tal so postali sloji zemlje bolj gibljivi. Tako jih je začel izpodjedati tok vode. Njihovo polzenje pa je pospešilo tudi pronicanje vode v tla. Dela pri obnovi mostu v glavnem razdelimo v dve temeljni fazi. Sedaj gredo k zaključku takoimeno-vana postavljanja vodnih zgradb. Ob celotnem levem toku Soče na območju mostu postavljajo veliko kamnito zidovje, ki bo preprečevalo udarce vode v breg, ob tem pa še mreže napolnjene s kamenjem, ki bodo prav tako omejevale udarce toka vode. Ta faza se bliža k zaključku. Zatem ba bodo prišla na vrsto glavna dela na mostu, prek tonskimi injekcijami bodo zapolnili sedanje razpoke. Upajo, da bo to dovolj. Povemo naj še, da bodo znašali stroški sanacije mostu okoli sedemsto milijonov dinarjev. Kljub izredno neugodnemu gospodarskemu položaju železnic jih je moralo zagotoviti železniško transportno podjetje v Postojni. Vloge, ki jih je poslala uprava železnic na razne naslove, so ostale brez odmeva, čeprav je več kakor jasno, da gre za objekt, ki ima veliko širši pomen, kot pa so interesi železnice. V Brdih bodo letos pridelali blizu 5.000 ton breskev. Z modernizacijo obdelovanja nasadov so zagotovili visok pridelek. Ker dozorevajo breskve ravno v času turistične sezone, jih seveda lahko zelo dobro vnov-čujejo. Brici so si v zadnjih letih oskrbeli skoraj v vsaki hiši motoma vozila in se kar sami podajajo s svojim pridelkom na slovenski in hrvaški trg. Zdaj ko se sezona breskev bliža svojemu vrhuncu pelje iz Brd v Ljubljano, Celje, Kranj, Jesenice, na Reko in celo v Crikve-nico tudi po 250 avtomobilov dnevno Cena breskev je razmeroma dobra, saj jih prodajajo po najmanj pet novih dinarjev kilogram. Z prevozom iztržijo kmetovalci, ki imajo večja vozila tudi po 400.000 do 500.000 starih dinarjev. Računajo, dinarjev. To pa je za območje, ki šteje nekaj nad 6.000 ljudi, kar precej. Mopedist iz Podsabotina trčil z avtom iz Gorice Prejšnji večer nekaj pred 21. uro se je pripetila na cesti od Pevme proti Podsabotinu prometna nesre ča, pri kateri si je dvakratno zlo- mil nogo 32-letni mopedist Herman Novak iz Podsabotina št. 38, Z re-šilcem so ga odpeljali najprej v goriško in nato v bolnico v Šempetru, kjer so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Od Št. Mavra proti Gorici je po Vinčih vozil fiat 850 20-letni Darij Furlan iz Gorice. Ul. Pasubio 6. Blizu hiše št. 5 v Vinčih pa je iz nasprotne strani privozil z mopedom Tomos Novak; vozili sta trčili in pri tem je Novak padel z navedenimi posledicami. Cestna policija iz Gorice, ki je napravila o nesreči zapisnik, je ugotovila precej škode tudi na mopedu. Furlan je ostal nepoškodovan. Mopedist padel v Štandrežu Včeraj okrog 15. ure so za pet dni pridržali na zdravljenju v goriški bolnišnici 33-letncga Bruna Špacapana iz Gorice, Ul. Colombo 8. Malo prej se je peljal z mo pedom po Ul. Fermi na Piloščah, Polesine in LunghTsonzo Argentina, ki jo gradijo s posebnim deloviščem. Posojila iz rotacijskega sklada za Goriško Predsednik rotacijskega sklada Gal-lopin je sporočil deželnemu odborniku za finance Tripaniju, da je sklad sprejel prošnje za posojila v znesku 494 milijonov. Ta posojila so v zvezi z povečanjem industrijskih in komercialnih dejavnosti na Goriškem. Naj-znatnejši posojili sta dobili dve družbi — ena iz Tržiča, druga iz Ro-mansa —, ki sta kovinarske stroke. Trije posegi goriških gasilcev Padec dečka iz Doberdoba Včeraj je padel na domu 15-letni Armand Peric iz Doberdoba, Ul. Gardini 3, ter se poškodoval. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom levega podlahta in druge poškodbe ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. voljen ter ime in priimek prejšnjega predsednika. 3. S kakšnim rezultatom se je zaključila finalna tekma v košarki med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem evropskem prvenstvu mladincev. 4. Koliko kipov je nad vhodom občinske palače v Novi Gorici. 5. Koliko črk in številk ima napis na glavnem stolpu spomenika padlim na Trnovem. 6. Na Lokvah preštej javne luči, ki so na cesti, od gostilne «Pri Borisu* naprej. 7. Ob cesti v trnovskem gozdu je tabla, ki označuje piknik «Bola». Kakšno številko ima. 8. Dva in pol kilometra pred Predmejo je zelena tabla, ki z lepimi besedami opeva kraj. Prepiši te besede. 9. Prepiši številko, ki je vklesana v desnem kamnitem stebru v Predmeji, na cesti proti Lokavcu. 10. Pred mest- nim kinom v Ajdovščini stoji spomenik. Komu ie posvečen. 11. Kje in kdaj je bila sestavljena prva narodna vlada Slovenije. 12. Koliko kipov stoji na glavnem trgu v Vipavi. 13. Koliko kilometrov je od Podnanosa do Št. Vida pri Vipavi. 14. Preštej črke. ki so napisane na poštnem nabiralniku v Kobdilu. 15. Koliko kvadratnih metrov meri plošča javne tehtnice v Štanjelu. 16. V gostilni v Tupelčah si lahko privoščiš kozarec pristnega terana. Razsodi, koliko stopinj alkohola vsebuje. 17. Ob kakšnih urah odhajajo avtobusi iz Komna v Novo Gorico ob delavnikih. IS. Napiši višino griča, na katerem stoji tako imenovani mirenski grad. 19. Na cesti proti Jamljam dobiš telefonsko številko Rdečega križa. Napravi vsoto števil. 20. V Doberdobu poišči sedež PD tJezero*. Na nasprotni steni so narisani trikotniki. Odštej jih od občinske hišne številke iste vasi. 21. Na Vrhu imajo originalen zvonik. Napiši letnico, ki je na cementni bazi. 22. Zakaj se vas Sovodnje imenuje Sovodnje. 23. Na progi današnje avto tekme si vozil skozi mesta in vasi. V katerem kraju si videl trg «K K Franz Joseph*. 24. Skozi koliko predorov si vozil na tej progi. 25. Do katerega leta po prvi svetovni vojni je bil Štandrež samostojna občina. To so bila vprašanja. Nekateri med tekmovalci so bili nad njimi razočarani, češ da so bila lažja od lanskih. V skoro vseh avtomobilih so bili kupi knjig slovstvene, zgodovinske in zemljepisne vsebine. Nekdo je zvečer na igrišču celo pozabil tri take knjige. Lahko jih dobi na sedežu društva. Marsikdo med tekmovalci ni znal pravilno oceniti stopinj alkohola v kraškem teranu; prijatelji hudomušno trdijo, da so taki ljudje vajeni.,popi vati le oran-žade in tpašarete*. še več. Na Lokvah je na cesti baje deset javnih svetilk. Nekateri so jih našteli manj, drugi pa veliko več. Zdi se, da so Lokve razsvetljene kot dohod na avto cesto pri Moščenicah. Marsikdo živi verjetno še v oblakih, saj je ugotovil, da je še marsikje trg posvečen nekdanjemu avstrijskemu cesarju Francu Jožefu; seveda takega trga ni ne na tej ne na oni strani meje. Marsikak udeleženec je menil, da so sestavljavci vprašanj debelušne osebe, saj so vstavili kar dve vprašanji o javnih tehtnicah. Člani neke posadke so z neke obcestne table vrepisali vse. kar je bilo na njej napisano, tudi imeni dveh zaljubljencev. Mnogi niso sploh vedeli, da je Podnanos povojno ime za St. Vid. Zaradi tega so napisali, da je med dvemi vasmi pet. deset, petnajst kilometrov razdalje. še bi lahko naštevali duhovite odgovore na postavljena vprašanja. Zaključujemo z našo kroniko o štan dreški ocenjevalni avto tekmi z že Ijo, da bi bilo prihodnje leto še vet tekmovalcev. Nesreča pri delu na ladji v gradnji Včeraj se je ponesrečil na delu na ladji v gradnji v tržiški ladjedelnici 38-letni Erminio Ceppelot iz Ville Vicentine. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v boku z zlomom medenice ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Ceppelot je skupaj z drugimi delavci pomagali montirati s pomočjo žerjava 1.500 kg težko motorno zaklopko za ladijski motor, ko se je odpela kljuka, ki je držala zaklopko in padla z višine 3 do 4 metre ter od strani zadela Cep-pelota. Včeraj dopoldne ob 10 uri je gospodinja, ki stanuje v pritličju hiše Colinelli 6 v Gorici zaslišala padec s spalnici nad seboj in kmalu za tem neko ženo. ki ie mimo njenega okna padla na pločnik in obležala. Takoj je poklicala rešilni voe Zelenega križa, ki je ponesre čenko odpeljal v bolnišnico, kjer pa je službujoči zdravnik ugotovil smrt zaradi kapi. Oddelek leteče policije pod vodstvom marešjala Narduzzija ie ugotovil, da je bila ponesrečenka, 68-letna Anna Nicoli vd. Žani sama doma, da ie pospravljala v spalnici in ji je pri tem postalo slabo ter je padla skozi okno. ko je padel in se pri tem poško-da bodo prinesle letos Bricem bre-1 doval na lobanji in po obrazu ter skve najmanj 200 milijonov starih I rokah. DEŽURNI LEKARNI V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94. tel. 73328. V GORICI Danes ves dan in ponoči v Gorici odprta lekarna Baldini — Verdijev korzo 57 — tel. 28-79. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in PROSVETNA ZVEZA obveščata, da do konca avgusta t. I. imata za stranke poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure. VERDI 17.00: »Leone ultimo*. M. Mastroianni in V. Whitelaw. Angleški barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.00 »Le colt cantavano la morte e fu tempo di massacro*. MODKRNISS1MU Zaprto. CENTRALE Zaprto V1TTORIA 17.30 »Fermate il mondo, voglio scendere», L. Buzzanca in P. Pitagora. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO: danes zaprto. EXCELSIOR 17.30: »Loro di Macken* na». Gregory Pečk in Omar Sharif. V barvah. PRINCIPE 18.00: »Corri libero e sel-vaggio*. J. Mille in S. Sims. V barvah. IVova Gorica SOČA (N. Gorica): »Antibebi pilule*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Dan velepo-sestnikov*. ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. PRVACINA: »Mož iz Oklahome*, a-meriško-italijanski barvni film — ob 20.30. DESKLE: »čas za življenje*, francoski barvni film — ob 20. J JUGOSLOVANSKI GOSTINCI ZADOVOLJNI IZREDEN DOTOK TUJIH TURISTOV Ž« sedaj računajo, da bo turistov za 15 odst. več kot jih je bilo lani, dotok deviz pa bo za 20 odst. v ečji V soboto so iz Maribora poročali, da je bila «na oni strani» meje pri Šentilju, to se pravi na avstrjiski strani več kot 10 km dolga kolona avtomobilov in da kljub temu, da so jugoslovanski obmejni organi sprejemali tuje turiste v petih vrstah, se kolona ni in ni hotela skrčiti, kajti dotok iz Avstrije in Nemčije je bil tolikšen, kot ga že dolgo ne pomnijo. Če je bilo tako pri Šentilju, ni bilo veliko bolje na nekaterih drugih mejnih prehodih, koder avstrijski, zahodnonemški ter turisti iz drugih krajev severozahodne Evrope prihajajo v Jugoslavijo, da bi se ta veletok stekal vzdolž turističnih krajev v Dalmaciji. Pred dnevi so reški turistični biroji poročali. da je na hrvašH obali samo od Crikvenice do Umaga nad 200.000 tujih turistov, česar niso zabeležili še nikoli doslei. Sicer na ie generalni tainik Turistične zveze ,Tn-poslaviie Dušan Marič predvčerajšnjim izjavil, da je »trenutno v letoviških kraiih na Jadranu od 17 do lil odstotkov več turistov, kot iih Je bilo konec lanskega julija v Iz. drugih krogov pa poroča io. da so hoteli zasedeni vse do konca avgusta. vendar pa da ie še vedno kako razpoložljivo mesto in sicer v hotelih, ki so bili komaj sedai dograjeni, ter ponekod v zasebnem gostinstvu, v privatnih sobah, ki so letos dolgo ostale opazne, noapbno ker je bilo boli malo domačih gostov iz notranjosti Jugoslavije in so sc začele zasebne sobe polniti šele v zadnjem mesecu liMiiiiMfiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiMMiiiMiiiiiMinmiiim Kako deluje aspirin? Sodobna medicina razpolaga z neverjetno velikim številom zdravil. Toda od vseh je verjetno najbolj znan in najbolj v rabi — a-spirin. Res je. da se to zdravilo bolj uporablja v hladni letni dobi, toda tudi v vročem poletju je veljavno in zelo pogosto potrebno. Od leta 1900 milijoni ljudi uživa jo belo pilulo, da bi se rešili prehlada. da bi se otresli glavobola, da bi si pomagali proti mrzlici, da bi ublažili bolečine, ki jih čutijo v sklepih. Kljub temu, da je aspirin nekakšno univerzalno zdravilo, vendarle ostaja — misterij medicine. Redkokdo podvomi v njegovo učinkovitost, toda generacije znanstvenikov so zaman skušale pojasniti. kako deluje in zakaj blaži bolečine. Nedavno je skupini britanskih raziskovalcev vendarle uspelo najti vsaj delen odgovor na to vprašanje. V vrsti člankov, ki so jih objavili v strokovnem listu »Priroda*, zatrjujejo, da aspirini in razni njegovi farmacevtski sorodniki zavirajo proizvodnjo tako imenovanih prostaglandinov, to se pravi hormonom podobne sestavine, ki so iih prvič odkrili in izolirali pred kakimi 40 leti Kljub temu. da je vloga prosta glandina še nezadostno raziskana, se zagotovo zna. kje se poiavlia. kje se ustvarja. In sicer ga zasledimo predvsem v moških in ženskih spolnih organih, oziroma' njihovih izločkih, pa tudi v šl«*"ilnih drugih tkivih. Znano ie. da sodeluje prostaglan-din pri raznih funkcijah in v raznih organih, tudi v srcu. Strokov-n’aki so nekai časa dvomili v zvezo med aspirinom in nrostaglandi-nom. toda odkritje britanskih znanstvenikov je dalo vse osnovne dokaze. da to drži. Z vrsto poskusov je bilo dokazano, da aspirin In niemu podobna zdravila prepre-čuleio sintezo prostaglandina. Odkritje angleških znanstvenikov ne bo koristilo le s tem. da vemo vsai na kal vpliva asnirin. pač pa bo pomagalo tudi glede novih uporabnosti tovrstnih zdravil proti raznim boleznim, kot na pr proti revmatični mrelici. Nekateri strokovnjaki računajo tudi. da bo to odkritje koristilo tudi pri zdravljenju neplodnosti. Po informacijah predstavništev Turistične zveze Jugoslavije v Amsterdamu, Bruslju in Parizu se je posebno v zadnjem času naglo povečal pritisk tamkajšnjih gostov, ki bi želeli prebiti letne počitnice v Jugoslaviji. Menda ni nikaka tajnost, da je k temu v precejšnji meri pri -pomogel preplah, ki je nastal v zvezi sprimeri kolere ponekod v Španiji Z druge strani pa se ima Jugoslavija zahvaliti za tolikšen dotok turistov iz zahodne in severne Evrope tudi razmeram v letoviških kraiih Italije, saj smo prav te dni j brali, da so okoli tipičnega turistič-; nega kraja, kakršen je Palermo, za-prh javnosti 14 kopališč, prav tako I na je zaprtih javnosti veliko kopa-1 1140 ob Ligurski rivieri. Ker sta ti j dve obmorski področji zvabljali ve-I liko tujih turistov, so ti zaradi u-mazane vode v teh letoviških krajih preusmerili svojo pot v Jugoslavijo, predvsem v Dalmacijo, kjer bodo nrav gotovo imeli čiste vode na pretek. Ker je nenaden naval turistov izredno velik, skušajo turistične organizacije vzdolž Dalmacije zagotoviti prenočišča povsod, v zasebnih in v javnih gostiščih, vendar je gotovo, da bo mesta dovolj za vse, ker je, kot smo že rekli, bilo nekaj zasebnih in javnih turističnih zmagljivo-sli še na voljo tudi sredi julija, tik pred zadnjim velikim navalom. To še posebno velja za področja Maka rske riviere ter za črnogorsko primorje. Po ocenah, ki jih je dal generalni tajnik Turistične zveze Jugoslavije Dušan Marič, se more za gotovo trditi, da bo letošnia turistična sezona v Jugoslaviji zelo uspešna. Po vei verjetnosti bodo zabeležili do 15 ah celo več odstotkov višji promet kot lansko leto. Kar pa zadeva devizni dotok, bo ta najmanj za 20 odstotkov večji kot lani. ker ta že sedaj narašča hitreje kot narašča dotok turistov. Pa še nekai. kar govori v prid usnehom letošnie turistične sezone. Kakor zagotavliaio turistične agencije. posebno tiste iz tujine, je zagotovljen velik dotok tujih turistov tudi v posezonskem obdobju, to se pravi v septembru in oktobru, deloma pa so napovedani turisti tudi v zimskem času, ko so cene veliko nižje kot v nizki sezoni, da ne govorimo o visoki sezoni v juliju in avgustu. K napovedanim usnehom v zimski sezoni bodo seveda precej prispevali tisti gostinski obrati, ki so se oskrbeli z zimskimi bazeni. In teh je vzdolž istrske in dalmatin- ske obale vedno več, tako d« š» «j..-dno. £eč »farm za _ pomlajevanje*, sedaj računajo s 30 bazeni, v grad- nji pa so še novi. Jugoslovanske plaže so polne kot še nikoli. Na sliki vidimo, kako je bilo v nedeljo v Piranu. Vojeslav Mole: IZ KNJIGE SPOMINOV Kmalu nato sem spoznal še drugo stran vojaške službe. Hofmann nas je pridelil raznim kompanijam, mene s še sedmimi drugimi k peti kompaniji, ki pa je bila nastanjena obenem s celim drugim bataljonom v vojašnici v Rojanu. In tja nam je ukazal iti po uniforme in orožje in jih prinesti v našo glavno vojašnico. Mahnili smo jo torej v Rojan in medpotoma ugibali, kako nas bodo tam ozmerjali. Obotavljajoč smo obstali pred vrati 5. kompanije, slednjič sem jaz potrkal. «Naprej!» se je nekdo oglasil. Vstopil sem in zagledal pred seboj mladega narednika; njegov o-braz se mi je zdel znan. a nisem vedel odkod. «0, gospod Mole,* je prijazno zaklical, vstal in mi podal roko. »Saj me gotovo poznate, bil sem v Novem mestu trgovski pomočnik.* »Dobro je imeti znanca,* sem pomislil. Dal mi je najboljšo uniformo, dobil sem puško in vse potrebno. Na- •IIIIIIIIIIIIJIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KAJ PRAVIJO O TEM STROKOVNJAKI Le pravilna prehrana nam jamči res življenja vredno življenje Če je organizem zdrav, tudi v poznejših letih more človek uživati pri obloženi mizi, vendar mora pravočasno začeti z omejitvami Ni dolgo tega, ko je v Azer-bejdžanu umrl najstarejši državljan Sovjetske zveze. Bil je star 154 let. Mnogi so se čudili, kako je mož dočakal tolikšno starost, še bolj so se ljudje začudili, ko je neki njegov rojak postal ponovno oče, ko je bil star 104 leta. O uspehih, ki jih ima romunska znanstvenica Ana Aslan. ki vodi »kliniko za pomlajevanje* ljudi v romunski prestolnici, so poročali vsi časopisi in često se k njenim u-spehom vračajo strokovne revije, tako da so danes bolj redki tisti, ki še dvomijo v učinkovitost «ge-rovitala*. seveda če se pravilno jemlje. Sedaj pa prihaja še bolj obetajoča vest iz ZDA, kajti v tamkajšnjem mestu Madisonu so baje v nekem laboratoriju odkrili sredstvo, ki bo pomagalo človeku k pomladitvi, Še več. v ZDA je ve- V tčtf pa se «pomlajajo» le tisti, ki tltikjo veliko denarja, velika IIIMIHIMItlltmiltlllllMMIMIIMimilllHIIIIIUIIimiMMimtll iiiiiiiiannimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifimii Nov Auto-atlas «Po Jugoslaviji» Zopet nas je prijetno presenetila nova turistična publikacija, ki bodo po njej radovedno segli psi po Jugoslaviji potujoči turisti — avtomobilisti. Gre za najnovejšo izdajo *Auto — atlasa», ki je dala pobudo zanjo turistična izdajateljska skupina v publicističnem krogu zbornika M er n 12 UMETNOSTNIH GALEBU Američan Rauschenberg je razstavil v občinski V občinski galeriji je rOJ®, vil svoja dela Američan ra2j H o^. Rauschenberg. Razstavo sto I* pravila krajevni zavod za zem in vodstvo 9. festivala L tastičnih filmov. Za ljubitelja "J derne likovne umetnosti je to „ da se m izredna priložnost, uu - (f spoznal z ustvarjanjem tega hunskega slikarja s severa hodne poloble. Ko je Rausoo^ berg pred šestimi leti prejel . beneškem bienalu veliko na^% za slikarstvo, je prišlo do ostrih polemik, Kazno je nar1, bilo, da je s tem čarobna sfU nost umetnikove roke, da ptf ,j( v sliko bistvo sveta in sani L. veštva, izgubila nekdanjo PrS stvo. Zvest izredni industri ciji je namreč Raushenberg 0 j njeno slikarsko nadarjenost ( bolje sposobnost nadomestil spretnostjo združevanja ali ^ janja že dogotovljenih slik, Jj, reprodukcij, s katerimi, P° )r govem, učinkoviteje podaja. , more podajati odraz dogaK I naše dobe. Je pa Rauschent ^ pri tem v toliko izviren, da , ustvarja kolažev, ki so kor le nekakšna likovna tprotezO*’^ se pravi le tuji vložki v ^ pravi le sliki. So pa njegova dela v vendarle le reprodukcija kolo*a Na razstavi v občinski je ameriški likovnik razobeša^ stene 29 takih podob, lit”0,j in sitotiskov, ki jih je zbrp svoje serije z naslovom ■ 0. nita luna*. V njih RauscheH podaja borbo človeka za o*1 tev Lune. Umetnik prenaša nje kar podrobne načrte tSaturnus*, področja - Rta 'fiit nedy z vsemi morebitnimi a ■ skalijami oziroma besedili. k> ^ iasniu e jo posamezne načrte . vse to barvno prekriva z 11 , fotografij astronavtov pri vem delu. List uSledovi» pa je skop ^ plakat industrijskega pode t Brez pravega sledu pose9a |i metnikovega slikanja, ker >nl1 fi le delno služi, ko ponekod °.j povsod povezuje fotografske ' j ze z razgibano igro črk in zt>» hov razprtih prog širokega ča ter izpraskan n (j Zato menimo, da so tu 9 savni tramosti umetniškega fca pomembnejši le v črno *,SJ ni listi, kjer omenjeni slika^ poseg prekriva večino fol^J skih izrezov, ki le rahlo Pr(jt caio iz skoro abstraktnega . j-ra relnte Rniisrhenberaov likovni umetnosti ie pač ”, da stvarno pndaia na industrljj način veličino tehničnega vt<> A svnie domovine. ZDA. pri teiš p. mu uspe v nas razmajati * A čustva, ki iih more sicer ',u bati le prava v™o1n'škn MILKO RAM** ______ zidov Zato nl bilo uspehov, povsod so udarjali v prazno- , Wolf je bil danaSnje novice zelo vesel in je prvič voljno podpisal nalog, naj mu Izplačajo 500 RM. . možakar odšel sl Je Wolf zadovoljno pomel roke se mu je nova priložnost, da z enim samim udarcem ^ organizacijo na zelo občutljivem mestu in se proslavi. Pobrskal je po gradivu In sklenil vriniti v or ga dve ženski. ^ Po večerji se je vrnil v urad ln začel pisati poročil0 RSHA in generala. Vsa okna so bila razsvetljena v nadstf Ju - delali so vsi njegovi ljudje. Sel je skozi pisarne, ga videli, ta Jih počastil z odobravajočim nasmeškom-Je bila ura deset, Jim je postregel: vsak je do-bil turško ^ ta sendvič, z dvema koščkoma salame ta polovico kum*p un in njegova tajnica pa sta si posebej postregla. Ko 61 vsi odšli ta Je bila povsod tema, sta ostala sama ^°V hodil sem ta tja s šopom papirjev v rokah ta nare^ Brhka Avstrijka, plavolaska, je mehanično tipkala 10 venomer pogledovala z resnimi očmi. Tihe želje je sKf’ za dolgimi trepalnicami, da ne bi motila šefa v nje?0 ustvarjalnem poletu. Njeni dolgi, gibki prsti so brzeli P° kah, kot bi igrala klavir. Oblečena je bila preprosto upadljivo, v pulover, zaprt do vratu, ln jopico, ki je P° vala prsi, da se niso preveč izzivajoče tresle. Ime JI je bilo Lotte. 2e nekaj časa si je prizadeva1 svojimi čari vzburiti šefu kri ta poželenje. 2enski čut J1 govoril, da govorice o njegovih odnosih do žensk niso P’ rane. Toda zmotila se je. Zadela je na ledeno steno. si je včasih razgaljala kolena ta sl sramežljivo zap^ nogavice tako da je videl vso njeno dolgo nogo. Prezr vse in se obnašal, kot bi bil skopljen. Tudi raznovrstni 1 iumd, ld so ji jih poklanjali oboževalci, niso vplivali 0 Niti to, da so jo obletavali mnogi drugi, ga ni ganilo. 1,6 mu je celo povedala, da jo snubi šef odseka SD njegov s beni konkurent, pa ji Je suho odvrnil, naj se pazi tega diča, ker se je že nekajkrat zdravil za spolno boleznijo. K i d» s° j( V\ # h 3 „ v ŠPORT ŠPORT ŠPORT V TEŽKI KATEGORIJI Cassius Clay v dvanajstem krogu premagal Jimmyja Ellisa s L k. o. Zmagovalec je zaslužil 280 milijonov lir, 120 milijonov lir pa je prejel tudi poraženec proti ekipi, kot je PEM, in to še na tujem igrišču, je skoraj uspeh. Openci so imeli večkrat vse tri baze polne, poleg tega pa sta Zuc-coli (dvakrat) in Marussich (enkrat) poslala žogo s silovitim u-darcem izven polja, le da je bila vedno žal nekoliko izven črte. V nasprotnem primeru bi Alpina gotovo osvojila še tri ali štiri točke, kar bi seveda izid povsem spremenilo. KOŠARKA V BLIŽINI ZADRA Cosic nepoškodovan v prometni nesreči ("assius Clay je včeraj izbojeval prepričljivo zmago nad Ellisom ,!?°USTON, 27. Cassius Clay, K.?.8 Muhammad Ali, je danes po- jeBa ^niagal s tehničnim k.o. svo-roialf.j r;_______m:.. o-„ čanip Jimmyjia Ellisa. Sre- i« y;, veljalo za težko kategori- *• Cia v je zmagal v zadnjem, t.j. dveh krogu in sicer po kga J^butaih in desetih sekundah v 0l> srečanju, ki so ga opravili '1.,. Astrnrlnmii mlrazal Clay mnem Astrodomu, je pokazal ' f" videti. (»tj 'n ^^vrsten boks, kakršnega | je atlet v odlični formi, saj je Bed ford odločno prešel v napad. Manjkalo je še kakih 1.500 m do cilja in njegov čas je bil izredno dober. Gledalci so stoje glasno bodrili mladega atleta, ko je ta nenadoma padel zaradi krčev v nogi. Vse njegove priprave in treningi so šli po vodi tik pred ciljem, ko je imel v svetovni rekord že skoraj v rokah. vaien-em strokovnjaki niso bili na-Hapg^jVideti. Nikakor ni bil tako dvCT. kot običajno, in njegov sili ni bil osnovan na surovi Okovat Čas je v glavnem le po-ka, tgj?1 okrog svojega nasprotni- tai svojo nevarno levico zbi- o za točko. >. toda v zameno bo pre-•8 ni./8™ milijonov lir, kar tu-nn rnačje solze. Pa tie m soize. ra tudi Clay •Pravil ar® Pritoževati: v žep bo poli80 milijonov lir. a atletika Bedfordu, 22-letnemu an-atletu 4 V , K °-0Oo 'lSv®tovnega rekorda na progi fffljj vol. ’adi atlet se je vso še- ni uspelo postaviti ,*4 Cd!neto pripravljal, da bi ta re- tf.tj ^ soboto je na london <’V ’3'000 3dionu Crystal Palače preo i fledalci Bedford skušal po- i< Avstrait et°vni rekord, ki pripada pl« Tak ' R°pu Clarku. T P° startu je bilo opaziti, da ODBOJKA Na ženskem odbojkarskem turnirju v Bazovici, je v nedeljo zmagala šesterka Primorca, pred Sokolom, Zarjo in Gajo. Finalna izida: Primorec — Sokol 2:1 Zarja — Gaja 2:0 V ponedeljek se je pri Zadru pripetila prometna nesreča. Avto vrste BMW je zavozil s ceste in se močno poškodoval. Oba potnika sta sta imela srečo, saj nista odnesla niti- praske. Eden izmed njiju je bil znani jugoslovanski košarkar Krešimir čosič. Mednarodna košarka tudi v Tržiču V petek, soboto in nedeljo bo v športni palači v Tržiču mednarodni mladinski košarkarski turnir, katerega se bodo udeležili predstavniki štirih držav: Italije, Jugoslavije, Avstrije in ČSSR. V petek ob 11. uri bo za športnike u-radni sprejem na županstvu in podelitev daril. Danes pa je skozi Tržič odpotovala v Jugoslavijo italijanska ženska košarkarska ekipa. OLIMPIJSKE VEST! TUDI ZA TO JE TREBA POSKRBETI 1.500 deklet bo govorilo v Munchnu vse jezike sveta “so razpisali tudi natečaj za lepak, ki naj bi ga razširili v Afriki NA ATLETSKEM TROBOJU V VIAREGGIU Reprezentanca Italije pred Španijo in Grčijo Goste bo prihodnje leto med olimpijskimi igrami v Munchnu spremljala cela legija približno 1500 deklet, ki bodo obvladala skoraj vse jezike sveta. Med skoraj 10 tisoč kandidatinjami je ustrezni urad sprejel že 1000 deklet, v teku pa so sprejemni izpiti za ostale. Poleg znanja jezikov in poznavanja Miinch-na in športa, morajo biti dekleta tudi prikupna, saj je to večkrat važnejši element za dober vtis. Do jeseni bodo izbrali še ostalih 500 mladenk, takoj zatem pa se bodo začeli razni tečaji za strokovno izpopolnitev. Pred kratkim je olimpijski odbor uradno predstavil izbrano vrsto 8 deklet in baje so bili časnikarji in športni funkcionarji izredno navdušeni nad znanjem teh «vzorcev*. Seveda niso vsa dekleta po rodu Nemke. Med že izbranimi je, na primer, Indijka Ravibala Shenoy, ki obvlada nemščino, francoščino, angleščino in kar tri jezike iz Indije: hindi, kon-kani in marati. Gospodična Joyce Darko prihaja iz Gane. Poleg miin-chenske nemščine govori še angleško in dva dialekta iz Gane, «ter» in «ga», ki skupaj sestavljata jezik «okan». V Munchnu je že tudi dekle iz Singapura, ki bo skrbelo za Kitajce. Popolnoma obvlada 5 kitajskih narečij, žal pa bo verjetno služila bolj kot eksotični «okrasek», ker Kitajcev, razen manjšega predstavništva s Formoze, ne bo na igrah. Na razpolago je tudi prevajalka jezikov «gugredi» in »tamil* iz južne Indije in s Ceylona. Gostje iz Etiopije se bodo čudili, ko jih bo v njihovem jeziku nagovorila Nemka, kot noč črni Afričani iz Tanzanije in sosednih dežel, pa se bodo v «svahili» lahko pogovarjali s plavolaso domačinko. iiiiiiiiiiiiinifiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimmimmiiiimiiimmimiiiiiMiiiUHiiniiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiHiiiiii KOŠARKA sr Na turnirju v Skednju Ekipa Servolane klonila pred razigranim Borom Do danes so že izbrali 1005 deklet, od katerih je 523 iz Miinchna in okolice, 55 pa iz izvenevropskih dežel. Že danes lahko olimpijski odbor dopisuje v kar 34 različnih jezikih. Da bi širil olimpijski duh v A-friki je olimpijski odbor razpisal natečaj za športne lepake, namenjene samo Afriki, Odzvalo se je 291 risarjev s skupno 365 deli. Komisijo je sestavljalo 8 Nemcev in 4 Afričani. Prvo nagrado je prejela risba, ki predstavlja 5 afriških tekačev. Zmagovalec, katerega ime še ni znano, bo prejel 6 tisoč nemških mark (1 milijon lir). Drugo nagrado (3 tisoč mark), je prejel Kamardine Krim iz Alžirije. Nagrade do sedmega mesta (vsaka po 1000 mark) so šle v Lourenco Marques (Mozam-biko), Kamerun, Tunizijo, Alžirijo in Sudan. Prva tri dela bodo dali v tisk, ostala pa bodo razstavljena na po- tujoči razstavi, ki bo obiskala mnogo afriških in tudi nekaj evropskih mest. - lin — ATLETIKA Vzhodnonemška atletinja Karin Balzer je v Berlinu izenačila svoj svetovni rekord na 100 m ovire. Skupaj z 31-letno Nemko ima ta svetovni rekord tudi Poljakinja Te-resa Sukniewicz. AVTOMOBIL II EM WATKINS GLEN, 27. - Američan Peter Revson je osvojil v Watkins Glenu četrto avtomobilisko dirko, veljavno za lestvico «Can-Am». Uvrstitev: 1. Peter Revson na mklarnu 2. Dennis Hulme na mklarnu 3. Jo Siffert na poršeju 4. Mario Andretti na ferariju 5. Tony Adamovvicz na mklarnu. NIIIHIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIlillllllUHllliiMliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiuiiililliilliH Atleti Italije in SFRJ za EP v Helsinkih V jugoslovanski reprezentanci je šest tekmovalcev iz Slovenije VLAREGGIO, 27. - Italija je zmagala na atletskem troboju v Viareggiu. Premagala je šibki reprezentanci Španije in Grčije. V. prvem dnevu je dosegel najboljši rezultat Italijan Marcello Fiascona-ro. Zmagal je na progi 400 m v času 45'’5. To je nov italijanski rekord ter letošnji najboljši evropski dosežek. Videmčan Mario Vecchiato je prepričljivo zmagal v metu kladiva. Orodje je zalučal 68,68 m daleč. Grk Papageorgopou-los je pretekel 100 m v 10”2. V skoku v višino je razočaral Italijan Azzaro. Prvi je bil Garriga z 209 cm. V drugem dnevu so v italijanskih vrstah zmagali Simeon v metu diska, Mennea na 200 m, Cramerot-ti v metu kopja in štafeta 4 X 400 m. Najbolj zanimiv je bil dvoboj v skoku s palico med Italijanom Dionisijem in svetovnim prvakom Grkom Papanikolauom. Kljub poškodbi je zmagal Grk s 5,30 m. IZIDI 400 m z ovirami 1. Tziertzis (Gr.) 50”9 2. Suarez Canal (Špa.) 51"2 3. Giovanardi (It.) 51"4 4. Soriano (Špa.) 51 ”4 5. Ballati (It.) 51”8 6. Birbilis (Gr.) 52” Met diska VIAREGGIO, 27. - Italijanska atletska zveza se je sestala v Viareggiu in sestavila seznam atletov, ki bodo na letošnjem evropskem atletskem prvenstvu branili italijanske barve. MOŠKI Prvo mesto na tem turnirju je doslej najveiji uspeh Borovega minibasketa BEZBOL Tesen poraz Alpine na gostovanju v Rimu Openska Alpina je v okviru italijanskega bezbolskega prvenstva B lige v preteklem kolu klonila v Rimu pred PEM s tesnim izidom 5:4. Opensko moštvo je bilo sicer premagano, vendar je igralo zelo dobro. Poraz z le točko razlike Borovi košarkarji minibasketa so včeraj dosegli morda svoj največji uspeh. Na turnirju v Skednju za pokal sv. Lovrenca so namreč o-svojiii prvo mesto. V odločilnem srečanju so prepričljivo premagali domače moštvo Servolane. BOR - SERVOLANA 33:18 BOR: Andrej Pegan 10, Sosič (k) 21, Dougan 2, Ambrožič, Hrovatin, Benčina. SERVOLANA: A. Sancin (k) 11, Mosetti 3, Flego, Žerial, Furlan 3, F. Racman, Bernini, M. Racman, M. Sancin. SODNIK: Boniccioli. Borovci so začeli s trdno voljo do zmage. Požrtvovalni trener Ru-des je svojim igralcem vlil poguma, kajti trema je marsikateremu »odrezala* noge. Toda že uvodne minute so potekale odločno v korist «plavih». Valter Sosič, član Poleta in ki je tokrat ojačil Borove vrste, je bil tudi v tem srečanju neustavljiv in ga že sedaj lahko proglasimo za najboljšega i-gralca minibasketa v Trstu. Trenerji, občinstvo in prireditelji turnirja, so se namreč laskavo izrazili o tem openskem igralcu, ki se bo lahko razvil v odličnega košarkarja. Sicer pa preidimo na tekmo. U-vodne minute so se odvijale v korist borovcev. Domačini so se nekoliko opomogli, »plavi* pa so kmalu strnili svoje vrste in so dosegli vodstvo šestih točk ter so tako z izidom 17:11 zaključili drugo če- trtino (v minibasketu igrajo namreč štiri četrtine po osem minut). V ostalih dveh četrtinah so se borovci enostavno razigrali. Valter Sosič je pospešil ritem in je dosegel vrsto lepih košev. Presenetljivo dobro pa je igral tudi Andrej Pegan, ki je dosegel kar 10 točk in je tako odločno pripomogel k tej pomembni zmagi. Sicer pa so se tudi ostali Borovi predstavniki močno potrudili, da je bila njihova zmaga zares zaslužena. Bor je tako dosegel še en uspeh v košarki. Pri tem pa ne smemo pozabiti na Poletovo pomoč. Opensko društvo je namreč dalo na razpolago kar tri igralce, ki so bili skoraj na vseh tekmah odločilne važnosti. Po tekmi je bilo seveda razpoloženje v Borovem taboru veselo Izidi turnirja: Bor — Inter 1904 2:0 Servolaina — R. Padovan 23:21 R. Padovan — Inter 1904 2:0 Bor — R. Padovan 30:17 Servolana — Inter 1904 2:0 Bor — Servolana 33:18 Končna lestvica Bor 3 3 0 65 35 6 Servolana 3 2 1 53 54 4 Ricrea. Padovan 3 1 2 40 53 2 Inter 1904 3 0 3 0 6 0 Inter je bil izločen, ker se je ekipa poslužila dveh igralcev, letnika 1960 (turnir je bil le za i-gralce 1961. letnika in mlajše). b. 1. 100 m: Oliosi 200 m: Mennea 4 X 100 m: Oliosi, Mennea, Gue-rini, Abeti, Preatoni, Benedetti, Zandano 400 m: Fiasconaro, Puosi 4 X 400 m: Fiasconaro, Puosi, Bello, Cellerino, Trachelio 800 m: Arese 1.500 m: Arese, Del Buono, Fi-nelli 5.000 m: Arese, Cindolo, Ardiz-zone 10.000 m: Arese, Cindolo, Ardiz-zone 110 m ovire: Liani, Acerbi, D’Ono-frio 400 m ovire: Ballati, Giovanardi 3.000 m zapreke: Risi, Valenti višina: Azzaro, Schivo palica: Dionisi, Righi troskok: Gentile disk: Simeon, De Vincentis kladivo: Vecchiato kopje: Cramerotti maratonski tek: Marietta, Brutti, Binato hoja 20 km: Pamich, Višini, Bu-sca hoja 50 km: Pamich, Višini ŽENSKE 100 m: Molinari 4 X 100 m: Molinari, Nappi, Gras-sano, Orselli, Bolognesi 800 m: Govoni, Ramello 1.500 m: Ramello, Boniolo 100 m ovire: Ongar višina: Simeoni, Massenz, Pigato ZAGREB, 27. — Jugoslovanska atletska zveza je objavila seznam reprezentantov, ki bodo nastopili na 10. evropskem atletskem prvenstvu v Helsinkih. Jugoslavijo bo zastopalo 19 atletov in 8 atletinj. Iz Slovenije bo odpotovalo v Helsinke 6 tekmovalcev. MOŠKI 100 m: Karasi 200 m: Karasi in Križan 400 m: Sušanj in Kocuvan 800 m: Medjimurec 1.500 m: Koprivica 5.000 m: Korica 10.000 m: Korica in Farčič 110 m ovire: Stojičevič 3.000 m zapreke: Tomič 4 X 100 m: Karasi, Križan, Vin-cijanovič, Pisič in Kocuvan višina: Vivod daljina: Rak, štekič, Košutič krogla: Ivančič disk: Pečar kladivo: štiglič maratonski tek: Farčič ŽENSKE L Simeon (It.) 57,48 m 2. Kubistis (Gr.) 56,44 m 3. De Vincentis (It.) 54,68 m 4. Agloupas (Gr.) 53,10 m 5. Loidi (Špa.) 47,18 m 6. Gascon (Špa.) 45,40 m 800 m 1. Morera (Špa.) 1’49”5 2. Fernandez Ortiz. (špa.) 1'49"8 3. Mermigis (Gr.) 1’49”9 4. Castelli (It.) 1’50” 5. Bonetti (It.) 1'50"9 6. Zakaropoulos (Gr.) 2’12”3 Skok v daljino 800 m: Nikolič in Rajher 1.500 m: Nikolič in Rajher višina: Hrepevnik, Babošek in Palčka daljina: Franzotti kopje: Urbančič peteroboj: Fočič 1. Perez Crespo (Špa.) 7,50 m 2. Arrighi (It.) 7,40 m 3. Policrhonakis (Gr.) 7,23 m 4. Areta (Špa.) 7,20 m 5. Fozzi (It.) 7,20 m 6. Bouziotas (Gr.) 7,14 m 200 m 1. Mennea (It.) 21” |fi§™ mMmmM 2. Sanchez Paraiso (Špa.) 21”2 3. Sarria (Špa.) 21 ”2 4. Abeti (It.) 21”3 5. Gasparinatos (Gr.) 21”3 6. Mikelidis (Gr.) 21"5 Met kopja 1. Cramerotti (It.) 80,64 m 2. Tallon (Špa.) 75,68 m 3. Lievore (It.) 73,30 m 4. Kaponis (Gr.) 72,26 m 5. Marin (Špa.) 72,14 m 6. Tekidis (Gr.) 68,44 m 5.000 m 1. Alvarez Salgado (Špa.) 13'46”S 2. Tasende (Špa.) 14'9”1 3. Pusterla (It.) 14T3”8 4. Cindolo (It.) 14'21”4 5. Virvilis (Gr.) 14'24”3 6. Matakis (Gr.) 14’28”3 Skok s palico 1. Papanikolau (Gr.) 5,30 m 2. Dionisi (It.) 5,20 m 3. Sola (Špa.) 4,70 m 4. Consegal (Špa.) 4,70 m 5. Pontonutti (It.) 4,70 m 4 X 400 m 1. Italija 3’6”6 2. Španija 311” 3. Grčija 3111 100 m 1. Papageorgopoulos (Gr.) 10”2 2. Guerini (It.) 10”4 3. Oliosi (It.) 10”4 4. Sanchez Paraiso (Špa.) 10”5 5. Garballo (Špa.) 10 ”5 6. Gasparinatos (Gr.) 10''6 400 m 1. Fiasconaro (It.) 45”5 italijanski rekord) 2. Pousi (It.) 46''8 3. Tziortzis (Gr.) 47"2 4. Onossiforou (Gr.) 47”4 5. Gabemet (Špa) 47"5 6. Pellico (Špa.) 54"! (nov 3.000 m z zaprekami 1. Kontossoros (Gr.) 8’42”6 2. Valenti (It.) 8'44”4 3. Risi (It.) 8'45"5 4. Gude (Špa.) 8’46”6 5. Egidio (špa.) 8'55”4 6. Nakopulos (Gr.) 9'8”9 Skok v višino 1. Garriga (Špa.) 209 cm 2. Schivo (It.) 209 cm 3. Papadimitriou (Gr.) 206 cm 4. Azzaro (It.) 206 cm 5. Patronis (Gr.). 203 cm 6. Marguela (Špa.) 200 cm KONČNI IZIDI Italija — Španija Italija — Grčija Španija — Grčija 120:92 131:81 115:96 Sloviti italijanski nogometaš Gigi Riva preživlja zadnje dni svojega letošnjega dopusta na plaži v Gradežu KOTALKANJE Avgusta na Opčinah kotalkarski tečaj za začetnike športno društvo Polet priredi na Opčinah v prvih dneh avgusta tritedenski tečaj kotalkanja za otroke, ki bo razdeljen na dve začetniški kategoriji: od 4. do 6. leta starosti in od 6. do 12. leta starosti. Tečaj za otroke od 4. do 6. leta se bo zaključil brez izpitov in ne bo imel nadaljevanja. O-troci od 6. do 12. leta pa bodo morali opraviti zaključni izpit. Najboljši bodo nato prepuščeni v nadaljevalni tečaj, ki se bo zaključil junija prihodnjega leta. Podrobnejše informacije v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. Proseška ulica 18, telefon 212-136, kjer tudi sprejemajo prijave. '_____________________________ g-žSrrr--.:.- i..~ '• ~ ' : T. '______________” 'jj ^le ;r sy°j° ljubeznivostjo in pozornostmi, ki so samo dra* ji 1^w . ^ hilč-Vrs 4*i 1 —. --- 1—- 1_ 1 1 — 11 1 sinr*1ei i«I1 - — JI_ 3 *«tij6 r* hkrati s poslovnim hladom ji je tako razkuril pože- k 110 ; M Kait0r * ie mukoma zatajevala. Bila mu je pa slepo vdana, kar jg ‘ot°grafska kamera ali magnetofon je registrirala vse, jj0x e zš°d.ilo v oddelku ali drugod, in mu poročala. ^Ode]a Se je že nagnila v dan, ko je Wolf v družbi tajnice Sodbgj. Sv°je predloge. Tedaj so se vrata tiho odprla. Med slUžbeJ1. Je stal podpolkovnik varnostne policije in varnostne j® stJ ju gledal s pijanimi, rdeče obrobljenimi očmi. Bil «No... Prav gotovo so nažgali kakšnega kurirja,« je dejal Wolf in zaprl okno. 6 V A benJ^^kin človek. Wolfu, ki je enega šefa že pregnal s služ i J n & j/ ■ ,(Ah esta’ je bil g^k in mu ni zaupal. ste tako zgodaj začeli ali pa še niste končali?« «Dpi ^ je ozrl in P°čU s petami v pozdrav. gospod polkovnik. Mislim, da delo v rajhu ni ^o.« * je PreP°vedano. Kdo pa to trdi? Včasih pa ni zaželeno. p0]3tvar okusa in zaupanja.« tu Dovniku je pogled spolzel po dekletovem obrazu, živo-Stlkhnn0£!ah' ^o ve> česa se je domislil in se nesramno na-Pon T° je w°lfa razjarilo. Stežka se je obvladad. Polkovnik je dejal: «Vse v redu. Veseli me, da ste 2aa®lani. pa lahko noč!« a°rak< je V1-ata in se odmajal po hodniku. Ko so njegovi mi' Zamrli, je Wolf stopil k vratom, jih odprl in pogledal „ a ,. ®ele noti «Ah ~wc potem je dejal dekletu: ^jai n„;s,te videli klado pijano, slinasto? Do zdaj se je na- kclo vRri kakšni cipi, ki jo je potegnil iz zapora in jo skriva kje, umazanec, pa naju pride kontrolirat?! Smešno, ■ifiJE, ^°sPodična? Kot bi midva morala čakati na to usmra-l®ko, ,1Sarno in na tole uro... Ce bi se ta cepec znal vesti (kužiJa 0t 36 znam jaz, in če bi vedel, da je služba služba, p, Pa družba, bi bilo pri nas drugače.« >C01aska — ■—- — — mu je molče pritrdila, vdano in z občudo kot po navadi. je stopil k oknu, ga odprl na stežaj in zajel po-tale *rak s polnimi pljuči. Nad jezerom so se mrzlo leske-zde. Nekje ob reki je zadonelo nekaj rafalov. Navdušenje nad novim nemškim redom, ki ga je gospa Bergel izražala dolgo vrsto let, je po njeni aretaciji zašio v občutno krizo. Iz mestnih zaporov so jo že po nekaj dneh premestili v Begunje. Prav nič ji ni pomagalo, da je agenta, ki sta jo prišla aretirat, grdo ozmerjala. Surovo sta jo spehala v avtomobili in jo odpeljala. Jokala je, ugovarjala in se sklicevala na majorja Wolfa, toda zaman... Njene prejšnje predstave o teh zaporih so bile le meglene. Govorice o grozodejstvih je imela za pretiravanje in rdečo propagando. Da bi kulturni Nemci počenjali barbarstva — to je povsem nemogoče; logično pa seveda je, da nasprotnikov ne božajo, je menila. Omotična od slabega zraka in pretresena od vojaškega avtomobila, se je vso pot zadrževala, da ne bi bruhala. Ko pa je zagledala ogromno belo trinadstropno stavbo, staro graščino, bivšo žensko jetnišnico, ki je zapirala vhod v dolino Drage, stisnjeno med pobočja dva tisoč metrov visoke 3e-gunjščice in Dobrče, sta jo navdala tesnoba in nezaupanje. Kamion je zavil mimo bunkerja skozi visoko obzidje in se ustavil pred glavnim vhodom v poslopje. Ko so odgrnili plahto, so jo zdramili surovi kriki. «Los! Los! Ven iz voza, prekleti gnoj! Prekleti psi!« Zunaj je stalo nekaj oboroženih policistov s psi. Oficir s papirji v rokah jih je jel klicati po imenih. Ko se starejši moški, čigar imena oficir ni znal razločno izgovoriti, ni oglasil, je nastala zmeda; kaj je z jetnikom? Šele ko je že tretjič, tokrat razločneje prebral ime, se je mož zdrznil in se tiho oglasil. Stal je tik poleg Berglove. Močan, dobro rejen policist je odločno stopil proti njemu, da je zaškrtal pesek pod škornji. Razkoračil se je pred njim in ga usekal po ustih, da se mu je pri priči pocedila kri po bradi in se ji je kot ubit zvalil pod noge. «Tako, naučili vas bomo, kako se je treba vesti!« Kri ji je poledenela, rada bi bila protestirala, a tudi beseda so ji zamrle na ustnicah. Postavili so jih v vrsto. Spet so se odprla vrata in pri-ropotal je pokrit kamion. Šofer in spremljevalec sta izstopila ta odšla na poveljstvo. Iz odprtine zadaj je curljala gosta tekočina. Sprva je gospa Berglova mislila, da se je polilo rdeče vino, potem pa je z grozo prepoznala kri. Avto je potegnil naprej, do drevoreda mogočnih kostanjev. Z njega je poskakalo nekaj vojakov z orožjem. Oddelek razcapanih kaznjencev pa je začel med sadno drevje skladati trupla. Pri grmičevju je opazila kopo rjavkaste prsti, za katero je slutila jamo. Potem so jih odpeljali v pisarno, kj~r jih je toponos žandair vpisal v debelo knjigo. Preden so jih razmestili po sobah, so jih pretipali od nog do glave ta jim pobrali vse, kar jim kot jetnikom mi pritiikalo. «Ne zijajte tako neumno! To čaka marsikoga izmed vas! Naučili vas bomo upirati se nemškemu redu!« jih je opozoril oholi podoficir s spiskom pod pazduho. Nekaj dni je preživela gospa Berglova v omotici. Obnašala se je, ko da se še ni prebudila iz blodnih sanj. Soba, v katero so jo spravili, je bila natrpana z jetnicami; to je bil škatli podoben, umazan prostor, kjer so bila okna obita z deskami, tako da se je videlo samo nebo. Tu je bilo mračno, če je zunaj še tako sijalo sonce. Na posteljah, ki jih je bilo nekaj več ko dvajset, so se stiskale po dve skupaj, polovica pa jih je ležala na podu. Zaudarjalo je po izrabljenem zraku ta človeški stiski. Dobro, da je vzela s seboj najboljši plašč! Zavila se je vanj ta se stisnila med speče, kar na pod v kotu, da je bila lahko bolj sama s seboj. Tudi hišni red je težko prenašala. Vstajale so o pol šestih, nato so pospravljale, za zajtrk so dobivale brozgi podobno kavo z rezino kruha, ki je imel okus po žaganju. Zaradi prestopkov nekaterih jetnic jo je takoj ob prihodu zadela kolektivna kazen. Peljali so jih na dvorišče, kjer je slok žandar vodil kazensko telovadbo. S športom se ni še nikoli ukvarjala Zato jo je tek utrudil, od počepov in žabjih skokov so jo bolele mišice, od vrtenja okoli lastne osi pa se 11 le zvrtelo v glavi, da se je zgrudila med prvimi. Od ogorčenja je kar obležala. Toda že je stopil k njej policist ta jo brcnil v stegno, da jo je bolečina pognala kvišku. Potem so morale vse pasU na kolena ta se po vseh štirih plaziU po ostrem pesfcu toliko časa, da so jim kolena vzkrvavela. Vsak večer je stopil v sobo policist ta jih klical po imenih Potem ko je ugasnila luč, je moralo biti v sobi vse Uho • tu in tam je bilo slišati vzdihovanje, solze ta šepet Čeprav močno prizadeta zavoljo srečanja s stvarnostjo je še vedno upala, da so jo zaprli po pomoU in da se bo v kratkem rešila tega pekla. Vso krivdo je valila na Melito to nehvaležno, neumno hčer, ki se je spečala s politiko ta spravila obe v nesrečo. Sumila je tudi Bogdana, ki ga je bila srečala Melita noč pred aretacijo, čeprav je bila jezna ji je bilo vseeno prav, da jim je Melita ušla. Dobro, da ima Ano Njo bodo poslušali, javil se bo major Wolf, jo spustil in jih vse po vrsU ozmrejal za takšno ravnanje z njo' VVolf gotovo ne ve, kaj počenjajo tu z ljudmi, saj je tako prijazen in ustrežljiv... Nekaj mesecev potem, ko je Ana odšla, je živela dobro Od časa do časa se je oglasil človek, ki ji je prinesel denar m dodatne živilske nakaznioe, Usto kar je pripadalo Am Denar se ji je upiral. Slutila je, da je njena ljubljena hči v veliki nevarnosti, toda porabila ga je vendarle, ne da bi kaj črhnila Meliti. Del denarja je dala včasih za OF, saj so ljudje v uradu vedeli, da ima hčer v partizanih. Nekateri so postali do nje zaupljivejši, drugi pa so se je še vedno ogibali. Minil je že teden dni, pa je še niso zaslišali. Jetnice so se vračale objokane in pretepene, zanjo pa se ni nihče zmenil. Prisluhnila je zaupljivim razgovorom med ženskami. Od Ustih, id so bile zaposlene v delovnih skupinah, kuhinji, pralnici ta na vrtu, je izvedela, kaj vse se dogaja za kazrul-niškimi zidovi. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchl 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnapre|, polletna 6 100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15.500 lir. 7 SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din, Poltni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK la SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v ljubljeni 301-3^ «ADIT. . DZS, Ljubljana. Gradišča 10/11 nad. teieton V* Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca, trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali °» 50 lir beseda Oglasi ra tržaško in gor iško pokraiino se narot«'®. • Socie‘6 Pubblicitš Ital"™ Stran 6 28. julija 1971 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tlaka V BRUSLJU JE VČERAJ ZASEDAL MINISTRSKI SVET EGS Odnosi z državami članicami EFTA ospredju razgovorov zunanjih ministrov Podpisali pogodbe z Norveško in Turčijo - Za slednjo bodo veljale dokajšnje olajšave na industrijskem in poljedelskem področju BRUSELJ, 27. — V belgijski pre- Sestanek je trajal nekaj več kot stolnici se je zaključilo zasedanje ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. Nekatere njegove odločitve so bile političnega. druge pa tehničnega značaja. O rezultatih zasedanja je na tiskovni konferenci poročal italijanski zunanji minister Aldo Moro. k' jp imel tokrat tudi vlogo predsednika evropskega ministrskega sveta Ministrski svet je v glavnem razpravljal o dveh vprašanjih: o bodočih odnosih s tistimi državami EFTA, ki se ne bodo vključile v EGS (Švedska, Švica, Avstrija, Portugalska, Finska in Islandija) ter s štirimi državami (Veliko Britanijo, Norveško, Dansko in Irsko), ki bodo v bližnji prihodnosti stopile v skupnost. Gre za odnose v razdobju med podpisom vklju-čitvenih pogodb (1. 1. 1972) ter de janskim vstopom v EGS (1. 1. 1973). Kar zadeva odnose z državami EFTA, ki ne bodo vstopile v EGS, so odtočili, da bodo ustanovili področje proste izmenjave za nekatere industrijske proizvode, z nekaterimi izjemami (težka industrija, papirniške industrije itd.) Odločitev ni dokončna, ker obstajajo še nekateri problemi, ki jih bodo verjetno rešila trajni predstavniki šestih držav. Potrdili so, da bodo pogodbe z državami EFTA stopile v veljavo istočasno s podpisom vključitvenih pogodb. Drugi problem se poraja pri dejstvu, da bodo štiri države (Velika Britanija, Norveška, Danska in Irska) po podpisu pogodbe vezane na Evropsko gospodarsko skupnost na političnem področju ne pa na juridičnem. Komunitarni svet je tudi odločil, da bodo uskladili svojo trgovsko politiko do vzhodnih držav do 1. januarja 1975. Sklenili so tudi, da bo verjetno do tega prišlo tudi prej. Zunanji ministri šestih držav članic EGS so se zjutraj ob 10. uri sestali z norveškim predstavnikom. eno uro. Najvažnejši rezultat pogovorov je pogodba o kroženju kapi-talov. S svoje strani je šef norveške diplomacije Andreas Cappellen potrdil potrebo, za njegovo državo, po posebnih prehodnih merah na področju poljedelstva. Podprl je zahtevo švedske vlade, ki bi raje sodelovala z EGS izven področja proste izmenjave. Po sestanku Mora s Cappelle-nom, sta oba državnika na tiskovni konferenci obrazložila pozitivne dosežke pogovorov. Po sestanku z norveškim predstavnikom je minister Moro skupno s predsednikom evropske komisije Francom Mario Malfattijem in turškim zunanjim ministrom 01cayjem podpisal pogodbo o vzajemni izmenjavi med EGS in Turčijo. Od 1. septembra bo Turčija deležna nekaterih olajšav v svojem izvozu v države članice EGS. Tako bo Turčija lahko izvažala v evropsko skupnost industrijske proizvode brez kakršnekoli količinske omejitve. Imela bo nekatere olajšave tudi na po ljedelskem sektorju. Morilec Ferrerove je verjetno spolni manijak MILAN, 27. — Policija je trdno prepričana, da je zločinec, ki je v soboto umoril 25-letno Simonetto Fer-rero na katoliški univerzi v Milanu in katere truplo je odkril seminarist Mario Toši, zelo verjetno spolni manijak. V to smer so agentje usmerili preiskavo. Med drugim bi moral i-meti zločinec zelo razvidne znake hudega spopada, kajti preiskovalni organi so našli madeže krvi povsod, tudi na kljuki vrat stopnišča G po katerem je verjetno morilec zbežal. Danes zjutraj so izvršili obdukcijo trupla Simonette Ferrero. Zdravniki so ugotovili na telesu 32 ran, ki jih je morilec zadal žrtvi. Od teh je bilo sedem ran smrtnih. Obdukcija je tudi ugotovila, da morilec ni posilil žrtve. Jutri popoldne bo namestnik državnega pravdnika zaslišal seminari-sta Maria Tosija, ki je odkril zločin. Fant bo moral pojasniti zakaj se je nahajal v ženskem stranišču. Preiskovalni organi menijo, da so v glavnem ugotovili premike žrtve. Dekle je najprej skušalo zbežati vendar morilec ji je zaprl pot. Ferrero-va se je skušala rešiti v stranišče, toda morilec jo je dosegel in usmrtil Danes zjutraj sta dva sorodnika nesrečnega dekleta uradno spoznala truplo, državni pravdnik pa bi moral danes izdati dovoljenje za pogreb. Pohlevni ford escort se je spremenil v pošast, ki zmore 240 kilometrov na uro. Vgradili so mu motor s 1700 kubiki prostornine ZANIMIVA ANKETA LJUBLJANSKEGA ZAVODA ZA SOCKHjji Javno mnenje v Slovenil o vprašanjih zunanje politik Zelo velik odstotek anketirancev dobro poučen o jugo#* ski zunanji politiki - Anketa vsebuje probleme leta 1’ Iz nedeljske številke ljubljanskega I O tem, kakšna zunanja P°^ »Dela* povzemamo zanimiv članek1 bi najbolj ustrezala interesom P. Breščaka o anketi, ki so jo slavije, se za geslo «biti "• izvedli v Sloveniji in s katero so skušali ugotoviti, kakšno je javno mnenje Slovencev o zunanji politiki. Ocena jugoslovanske zunanje politike zajeta v najnovejši raziskavi slovenskega javnega mnenja velja za preteklo leto. Čeprav sta se dve vprašanji izmed štirih — toliko jih je bilo postavljenih 2.100 naključno izbranim anketirancem iz 140 krajev — dotikali aktualnih dogajanj v zvezi z jugoslovansko - italijanskimi stiki, ostali dve vendarle dajeta bolj konstanten vpogled v mnenja o poteku jugoslovanskega političnega angažiranja v svetu. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiifiiuiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiviiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii URADNO SPOROČILO V TEL AVIVU TEDEN DNI PO POLICIJSKI AKCIJI ZOPER MAFIJO Sisco prispe danes Preiskovalni organi nadaljujejo na pogovore v Izrael z zaslišanjem aretiranih mafijtev V središču srečanj možnost ponovnega odprtja Sueškega prekopa - Zaključen v Kairu kongres ASU ■•MimtaiiMMiiiiiMiaiMiiHmimiiniiiimiiiiiiiifiiitniiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REDNA LETNA TISKOVNA KONFERENCA Napredek in težave državnih podjetij IRI Predsednik prof. Petrilli je orisal stanje v lanskem letu RIM. 27. — Danes je predsednik IRI prof. Petrilli obrazložil novinarjem obračun IRI za lansko leto. Uvodoma je govoril o težavah, ko gre za dvojno vlogo inštituta ter za dialektičen odnos med gospodarskim in socialnim razvojem. V tej zvezi ie navedel osnovne naloge IRI. ki so pogosto med seboj nasprotujoče si. kot so razvoj investicij in zaposlitve, zvišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev, racionalizacija struktur, podpora podjetjem v težavah ter strategija intervencij v zaostalih področjih. Rezultate pretekle poslovne dobe je označil za »zaskrbljujoče*. Investicije so se zvišale za eno tret jino v primerjavi z 1969 letom in bodo investicije letos več kot dvakrat obsežnejše, kot so bile 1969. lete. V vseh podjetjih, ki jih obsega IRI. se je število zaposlenih zvišalo za 30 tisoč, ali za 9 odst. več. Izkupiček se je povečal in to za 13,4 odst. pri čemer pa gre tudi za rezultat, ki ie slučaj-nosten. ko so vnovčili določene stvari v zvezi z vročo jesenjo. Predsednik IRI Petrilli je dejal, da ie prišlo do nenormalnega izkoriščanja naprav, predvsem zaradi zmanjšanja delovnega urnika v zvezi z novo delovno pogodbo ter zaradi ponovnih sindikalnih sporov, ko so se pogajali o dopolnilnih delovnih pogodbah in v tej zvezi znašajo izgube v najvažnejših podjetjih od 5 do 15 odst. v odnosu na predvidene letne dosežke. Petrilli je nato govoril o zvišanju stroškov za delo, ki ie kot_ je dejal, »izredno*. Prišlo je do številnih težav tudi zaradi številnih izostankov z dela in ker delavci nočejo delati nadur. Nato je govoril o vlogi pobud na Jugu, katerim bi se morala pridružiti tudi ktordim-rana akcija javnih uprav za ustvarjanje infrastruktur in bi moralo priti tudi do prispevka zasebnih skunin, ker je treba zavračati obstoječo delitev, ko ie privatna pobuda prisotna samo na Severu, skupine z državno udeležbo pa bi se morale ukvarjati samo z Jugom. Življenje podjetij je lesno povezano s programiranjem. Zato pa bi marala podjetja razpolagati z jasnimi in predvidljivimi delovni; mi okoliščinami, ker drugače ni mogoče govoriti o programu. Zahteva po jasnosti pa se nanaša Predvsem na odnos med sindikati in med podjetji. Pri odnosu sindikat-podjetje je treba predvsem določiti raven pogodbenih obveznosti in nato časovni rok teh obveznosti- Petrilli je nato govoril o znan stveteh raziskavah in o strokovni vzgoji, saj vse to v znatni meri pogojuje proizvodni razvoj v italijanskem primeru pa ja povezano tudi z vprašanjem brezposelnosti. Na številna vprašanja novinarjev je zanikal obtožbe, da se TRI boječe približuje sektorjem z najnaprednejšimi tehnološkimi zahtevami. Glede reform je dejal, da so za, ne zaradi tega, ker bi bili prosvetljeni delodajalci, temveč ker reforme pomenijo socialni razvoj, šibijo napetosti v podjetjih m so tudi gospodarsko zelo koristne, saj n.pr. stanovanje pomeni skoro polovica delavske plače. IRI je pri pravi j ena pomagati k izvajanju reform, kot je to primer infrastruktur. Odločno je zavrnil obtožbe, da gradnja avto cest ni nujna tudi pri procesu industrializacije in ie navedel. da je v bližini avto ceste Sonca zrastlo v zadnjih letih 642 majhnih podjetij z 52.000 zaposlenimi, katerih plače dosegajo skupaj 100-125 milijard lir. Glede programov za prihodnjih pet let pa ie dejal, da se bo število zaposlenih zvišalo za 108.000 (sedaj jih je 353.000). Pri izgradnji podjetja »Alfa Sud* ni prišlo do zastojev in bodo avtomobilsko tovarno odprli v pričetku 1972. lete, kot .je bilo to predvidno. TEL AVIV, 27. — Ameriški pomočnik državnega sekretarja za zadeve Bližnjega vzhoda Joseph Sisco bo dospel jutri v Tel Aviv. Sporočilo je dal uradni glasnik izraelske vlade, ki je tudi povedal, da se bo ameriški funkcionar zadržal v Izraelu kakih deset dni. Vest o Siscovem obisku objavljajo z velikim poudarkom izraelski časopisi, ki poročajo, da bo ameriški predstavnik začel razgovore z izraelskimi voditelji šele potem, ko bo belgijski zunanji minister Pierre Harmel, ki je sedaj na uradnem obisku v Tel Avivu, zaključil obisk in se vrnil v domovino. Harmel bo odpotoval iz Izraela v četrtek, kar pomeni, da bi se morali izraelsko-ame-riški pogovori začeti šele v petek. To dejstvo je povzročilo med opazovalci nekoliko začudenja, saj se sprašujejo, kaj bo Sisco delal v Izraelu do začetka uradnih razgovorov. K temu je tudi treba dodati, da je v soboto praznik, ki ga navadno spoštujejo tudi politični predstavniki, kar v bistvu pomeni še en dan nedejavnosti za ameriškega funkcionarja. Kot je bilo že napovedano, bo imel Sisco vrsto srečanj ne samo z vladnimi predstavniki, ampak s celo vrsto izraelskih političnih osebnosti. V središču teh pogovorov bo seveda iskanje rešitve bližnje-vzhodne krize, predvsem pa preučitev možnosti za dosego delnega sporazuma z Arabci o ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Tudi obisk belgijskega zunanjega ministra, ki je dospel v Tel Aviv včeraj, ima precejšnjo važnost, predvsem v zvezi z dokumentom, ki ga je pred kratkim sprejelo šest držav članic EGS o rešitvi bližnjevzhodne krize. Ta dokument, ki je izzval v telavivskih političnih krogih precejšnje negodovanje, predvideva med drugim popoln umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj. Poleg tega pa je Harmel pred kratkim obiskal skoraj vse prestolnice arabskih držav, zaradi česar bo lahko seznanil izraelske voditelje s stališči, ki jih v teh državah zagovarjajo. Harmel se je danes zjutraj sestal s svojim izraelskim kolegom Ebanom, popoldne pa s predsednico vlade Goldo Meir. Jutri bo nadaljeval politične pogovore, v četrtek pa bo obiskal Galilejo ter Tri Danke in Norvežanka so prispele v Italijo, da bi tudi pri nas nastopile s svojo točko, med katero pa so v ostali Evropi nastopile skoraj nage. Italijanska cenzura pa jim je nadela kovinske modrčke, da ne bi areveč razburile vročekrvne latinske moške se nato vrnil v Bruselj. V Kairu se je medtem zaključil kongres »Arabske socialistične unije* z izglasovanjem vrste resolucij o zunanjepolitičnih in notranjih problemih. Ena od resolucij izraža podporo palestinskemu odporništvu ter obsoja jordanske oblasti zaradi njihovih napadov proti gverilcem. Kongres je pozval arabske države, naj sprožijo učinkovite ukrepe, da bi preprečili poskuse likvidiranja palestinskega odporništva. Kongres se je tudi izrazil za sklicanje arabskega vrha, na katerem naj bi se dogovorili za »totalno arabsko strategijo*. V tej zvezi resolucija pravi, da mora vsaka država dati svoj prispevek k boju v mejah lastnih zmožnosti. Druga resolucija opozarja, da je treba morebitno ponovno odprtje Sueškega prekopa vključiti v globalno rešitev krize na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN iz 22. novembra 1967. Kongres je tudi proučil nedavni dokument članic EGS o bližnje-vzhodni krizi ter poudaril, da mora Zahodna Evropa odigrati važno vlogo za zagotovitev svetovnega miru. V eni od resolucij kongres poudarja »plemenito zadržanje* Sovjetske zveze ter z zadovoljstvom ugotavlja o-krepitev odnosov prijateljstva in sodelovanja med Arabsko socialistično unijo in KP SZ. Končno se kongres zahvaljuje socialističnim in neuvrščenim državam Azije in Afrike za njihovo podporo. Kairski list »Al Akhbar* poroča, da se bo prihodnji četrtek verjetno sestal v Tripolisu vrh arabskih državnih poglavarjev, podpisnikov kairskega sporazuma. Na vrhu, za katerega je dal pobudo libijski predsednik Ge-dafi, bi morali proučiti položaj Palestincev v Jordaniji. List dodaja, da bi lahko vrh odložili na prihodnjo soboto. Iz Amana poročajo, da se je kralj Husein vrnil danes v Jordanijo po tridnevnem obisku v Saudovi Arabiji, kjer je imel vrsto razgovorov s kraljem Feisalom. V Geddi se je Husein srečal tudi s posebnim odposlancem egiptovskega predsednika Sadata El Kolijem. VVASHINGTON, 27. - V ZDA so močno pospešili boj proti virusu, ki je napadel konje v južnih predelih Amerike. Ministrstvo za poljedelstvo je odredilo obvezno cepljenje v Kaliforniji, Arizoni, Mis-sissippiju, Alabami, Georgiji in Floridi, poleg tega pa je prepovedalo prevažati konje iz enega kraja v drugi. Policija je sporočila, da je v stanovanju EKsabette Indelicato odkrila pol kilograma heroina V Palermu zgorel avto nekdanjega šefa komisije za nadzorstvo nad trgovino na debelo PALERMO, 27. — Preiskovalni sodnik dr. Aldo Rizzo je nadaljeval v zaporu Ucciardone z zasliševanjem domnevnih mafijcev, ki so jih karabinjerji aretirali prejšnji teden. Po tej fazi, za katero domnevajo, da se bo zaključila jutri, bodo verjetno pustili na svobodo nekatere osebe, drugim pa bodo uradno sporočili obtožbo. Po glasovih, ki krožijo v sodnijski palači, kaže, da bodo večino aretiranih spustili na svobodo. Dr. Rizzo je na vsak način zahteval od karabinjerjev in od policije, naj izvedejo še nekaj raziskav o položaju nekaterih mafijcev. Odv. Oddo Ansora, ki brani e-nega od aretiranih mafijcev, Mat-tea Citarda, je pisal Rizzu, da njegov varovanec ni v sorodstvu z Annno Mario Citardo, žensko, ki biva z Gerlandom Albertijem, katerega imajo za šefa »nove mafije*. Alberti je zginil iz Milana na predvečer velike racije, ki so jo karabinjerji izvedli prejšnji teden. Zasliševanja je nadaljeval tudi drugi preiskovalni sodnik dr. Sal-vatore Celestin, ki vodi preiskavo v zvezi s tihotapstvom mamil, v katero so zapleteni nekateri drugi pripadniki mafije. Gre za Rosana Mancina, ter Elisabetto Indelicato, žensko, ki je v Rimu bila lastnica frizerskega salona, ki pa ga je potem zažgala, da bi inkasirala zavarovalnino. V afero je zapletenih drugih osem oseb. Dr. Celesti hoče ugotoviti, kakšna je bila razsežnost tihotapstva mamil, ki so po vsej verjetnosti prihajala z Bližnjega vzhoda. Glavno vlogo v tem naj bi odigral Mancino, ki je, kaže, bil »siva eminenca* organizacije. Mamila so potem tihotapili v Združene države, Sicilija pa je bila ena glavnih vmesnih točk. Celesti bo v prihodnjih dneh odpotoval v Rim, kjer bo v zaporu Rebifobia zaslišal Indelicaitovo, ki jo sodne oblasti ne pustijo iz rimskega zapora. V prestolnici bo morala namreč odgovarjati zaradi goljufije, katere žrtev je bila zavarovalnica, pri kateri je bil frizerski salon zavarovan. Po nepotrjenih vesteh kaže, da so vsi osumljeni zanikali vsakršno krivdo. Položaj Rosaria Mancina pa je posebno težak, saj mu je policija posnela na trak nekatere telefonske pogovore, iz katerih naj bi izhajalo, da je bil nedvomno v zvezi z Indelicatovo. Ko so prejšnji teden aretirali Elisabetto Indelicato v njenem sta fiMiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiimiiiiiiiuiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiuiiiiiiiiii OTVORITEV PULJSKEGA FESTIVALA Izreden uspeh Majde Potokar Podala je vlogo Žefe v filmu c Rdeče klasje* po Potrčevem romanu PULJ, 27. — V igralski skupini filmske ekipe Živojina Pavloviča, ki je posnela film »Rdeče klasje*, s katerim so sinoči svečano odprli puljski festival, se je uveljavila s svojim močnim umetniškim temperamentom slovenska filmska igralka Majda Potokar. Njena vloga bogate štajerske kmetice Žefe, žene znatno starejšega bolnega moža, polne strasti do mladega moškega, predstavlja novost v repertoarju te umetnice. Majda Potokarjeva pravi, da ne more vzporejati lik Žefe iz Potrčevega romana s svojo vlogo v filmu, temveč se ji zdi, da je vloga edinstvena. Po njenem mnenju je Žefa enostransko prikazana filmskemu gledalcu. Majda Potokarjeva je prišla v Pulj samo na otvoritev festivala, ker sedaj snema film »Zadnja postaja* po scenariju Branka Semena, v režiji Jožeta Babiča. Gre za povojno zgodbo o bivšem partizanu, ki se ne znajde v novih življenjskih razmerah in doživlja tragedijo. Majda Potokar igra v tem filmu vdovo — natakarico, ki zaman poskuša, da bi rešila bivšega partizana. Žefa v »Rdečem klasju* predstavlja popolno novost v njeni karieri. Zaradi tega je bila presenečena, ko ji je živojin Pavlovič poveril to vlogo, ki odkriva najtežje in najintimnejše človeške po teze in ki jih je zelo težko izraziti. novanju so med preiskavo našli tudi najlonsko vrečko, v kateri je bilo pol kilograma belega prahu. V policijskem laboratoriju so danes zaključili analizo tega prahu in ugotovili, da gre za heroin. Medtem smo izvedeli za nekatere druge podrobnosti v zvezi z E-lisabetto Indelicatovo. Njej sta se predstavila agente ameriškega oddelka za preprečevanje razpečevanja mamil. Rekla sta ji, da sta kapitana dveh trgovskih ladij in da imate dokajšnjo količino heroina s sabo, v vrednosti približno 120 milijonov lir. Iste količina mamila bi na ameriškem tržišču veljala pol milijarde lir. Tako ste stopila v stik s sicilskimi tihotapi ci, ki so padli v past. Na te način so odkrili tudi pomembno mrežo v ZDA. Medtem so v Turinu aretirali Francesca Alicato, ki je bil tam z družino. Francesco je brat Giovannija, ki je že v zaporu. Kaže, da je bil tudi on vpleten v isto afero z Ih-delicatovo in z Mancinom. Prišel je v Turin s svojim avtom alfa romeo 1750. Policija pa ga je izsledila po njegovi hotelski prijavnici. S sabo je menda imel majhen kovček, v katerem je bilo le perilo potrebno za 24-urno potovanje. Policija ga je aretirala ko je bil še v postelji. Posebna sekcija palermskega sodišča je prepovedala, na osnovi poročila palermske kvesture, bivanje na Siciliji, v Lombardiji, Laciju, Kampaniji in Liguriji bivše- mu podžupanu iz Mislimerija dr. Antonimi Vicariju. Za svoje novo bivališče je Vicari izbral Turin, kjer bo pod stalnim nadzorstvom policije. Vicari je svak Giuseppa Ippolita, ki je trenutno na prisilnem bivališču v Perugi, katerega je nadomestil na čelu tihotapstva z mamili in s cigaretami. Vicari je tipičen predstavnik tako imenovane »nove mafije*. V Palermu so ponoči zažgali fiat 1100, last odv. Riccarda Or-sa. ki je bil nekaj časa načelnik komisije, ki naj bi nadzirala poslovanje palermskega trga na debelo. Kaže, da se je takrat zameril nekaterim podjetnikom, ki niso imeli prav čistih rok. Od tod današnji atentat. Rop v videmski bencinski črpalki VIDEM, 27. — Trije neznanci so danes zjutraj oropali bencinsko črpalko v predmestju Vidma. Uslužbenec Renzo Cianciani je povedal, da so mu neznanci s samokresom v roki zagrozili naj se postavi z obrazom proti zidu in z vzdignjenimi rokami. Neznanci, ki so si zakrili obraz, so pobrali iz blagajne 170.000 lir in se hitro oddaljili z avtomobilom. Avtomobil, ki je služil roparjem, so dobili danes zjutraj. Pripadal je nekemu videmskemu odvetniku, kateremu so ga ukradli. segli zlivanje Jeder. Rezultat« poizkusa bodo Japonski fiziki, stavili na mednarodnem konji**1 plazmi v ZDA. ......................................................................................................................IIIIIIIMIIIilllll.nl za mir in enakopravnost, na to, ali je to velikim silam, odloča 58 odstotkov vprašanih stotek za to odločitev raste iz leta 1968 do 45,3 v letu k«*3 in v naslednjem letu še nar«*3 Geslo »biti moramo za enakopravnost, vendar tako, velikim silam ne zamerimo« K svoje mnenje izbralo 19 od»“* vprašanih, odločitev zanj P*JL lanskega leta padla za 11 od**H Prav teko je padel odstotek ** ločitev »skrbimo naj le za *( probleme, svetovne probleme P*, si vsak ureja, kot more toj Mnenje, da se bomo morali ali pozneje odločiti za en * blok, zastopa en sam odstotek “ šanih. J Razmerja med skrbjo, Id J®'j stvo države posveča zunanji ki na eni in notranji na drugi* ni, so ocenili takole: 36 od«™ vprašanih meni, da je skrb **. tranjo in zunanjo politiko uskWj 29 odstotkov vprašanih pa. prevelika skrb za zunanjo na račun reševanja nujnih zadev. Dokaj vprašanih, odstotkov, na to vprašanje določenega odgovora. Zapletljaji v Titovega obiska so med Slovenci odmevali 61,4 odstotka ve za vzroke vedi (izjave italijanskega ministra o bivši coni B, Trstu itd.), 24 odstotkov ve ** ložitev, a ne ve za vzroke, stotkov pa o tem ne ve Tisti, ki so vedeli za vzroke ve, so na vprašanje, da bi naša država morala^, tega spremeniti svoje r Italije, večinoma meni, de bi smelo nič vplivati na sodri®: | z Italijo, manjšina (22,7 o**“, meni, da bo sodelovanje BJjj ko bo urejeno vprašanje ttfr položaja Slovencev v Italiji, j Da bi morali zi lijo, meni 0,8 odstotka . Kakorkoli so že odgovori ujfi afekt takojšnje odzivnosti na gj oni dogodek v jugoslovanski y riji politiki, in ankete, ki jo J*'jf. lal center za raziskovanje j*T|i mnenja in množičnih občil P1 j kulteti za sociologijo, politične^ in novinarstvo v Ljubljani, ni nj£ ; neje upoštevala te problem*™ kažejo odgovori na dokaj »Tjij gibanja v odzivanju na jug®*1^ j sko zunanjo politiko. zapreti mej®L odstotka vpr*s' TOKIO, 2T. - Raziskovalni K za plazmo na univerzi v N«^ danes sporočil, da so s izredno J »i«. 1-___i__:_ x___i___ . ■_ nim laserjevim žarkom obsevali^ vodik v trdnem stanju in so " zlivanje vodikovih jeder. To je drugi uspel poizkus n* jJd v katerem so z močnim laserj^ m* TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 20.15 in 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Hirt; 12.10 Evropske prestolnice; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Ansambel »Living Guitars*; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Ljudske pesmi iz Lombardije: 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; 20.45 Za vašo knjižno polico; 21.20 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeni program za mlade; 15.45 Rad. povest; 16.00 Opera. KOPER 7.30, 8.00, 12.30. 14.00, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Z nami je...; 10.15 Plošče: 11.00 Znane melodije; 11.15 Poslušajmo jih skupaj: 12.00 Glasba po željah; 14.05 Zbor A. Illesberg: 14.35 Popevke; 15.00 Orkester nemške RTV; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Spored RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.15 Melodije za vsakogar: 18.10 Jazz: 18.45 Plesna glasba; 19.00 Radijska igra; 19.30 Operna glasba; 20.30 Spored RL; 23.20 Igra Metronome Quintet: 23.35 Komorna glasba; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 in 23.05 Poročila; 7.10 Resna glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje tenorist P. Domingo; 12.10 Lahka glasba: 13.15 Spo- rut! SREDA, 28. JULIJA 1971 red z R. Rascelom; 14.00 Popoldanski spored; 16.20 Spored za mlade; 18.15 Orkestri lahke glasbe; 19.00 Dunajski oktet; 19,30 Plošče; 20.20 Strindbergova komedija; 21.20 Poje Milly; 21.50 Koncert pianista Cafara; 22.35 Glasbeni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.40, 13.30, 18.30. 19.30 in 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta M. Sannia in S. Bruni; 8.40 Orkestri; 9.50 Američan v Londonu, rad. nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje: 12.30 Alto gradimento: 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Medigra; 18.50 Orkester Angelini; 20.10 Supersonic plošče; 21.30 Iz opernega sveta; 22.40 Radijska nadaljevanka; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.00 Albinonijeva glasba; 11.40 Sodobna italijanska glasba; 12.20 Vzporedne melodije; 13.05 Medigra; 14.30 Skrčena opera: 15.30 Paccini; 16.15 Koncert violinista J. O. Busvvell IV in klavičembalista F. Valenti ja; 18.20 Lahka glasba: 18.45 Brahmsove in Albenizove skladbe; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Godalni kvarteti. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna italijanska glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra: 12.00 Komorna glasba; 12.30 Plošče: 13.30 Koncert violinista D. Oistraha, dirigira L. Matačič. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00. 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Kaj vam nripove- isfUis? .firtesSii m duje glasba; 10.20 Popevke i* $ dia 14; 10.40 Slovenske urif.j skladbe; 11,15 Pri vas doma; za kitaro; 13.30 Km«®^ 13.40 »Od vasi do Glasba nasveti 14.30 Priporočajo vam... 15.1» u lahki glasbi: 15.35 Naši posluj 15.1® po: 16.31 ine) nik Novak: »Figaro*; 17.00 čestitajo in pozdravljajo: 16.30 beni intermezzo; 16.40 Janez ljak»; 17.40 Z orkestrom bes ter; 18.10 Dve mojstrovini ga Van Beethovna; 19.15 Išc*j, popevko poletja; 20.00 Lahko otroci! 20.15 Glasbene razgl«®? 21.00 Simfonični orkester Rl'je Ljubljana; 22.20 Melodija za dijo: 23.15 S festivalov Jazzajit Literarni nokturno; 0.15 P°P* se vrstijo. ITAL. TELEVIZIJA 18.20 TV za otroke; 19.45 * in kronike; 20.30 Dnevnik: ‘ Tistega dne, dogodki in P°f< našega časa; 22.00 športna *** 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »R cavaliere 6 la paura*. češki * 22.45 15 minut z Barbaro. KOPRSKA BARVNA 20.00 Risanke; 20.10 TV lK\ 21.00 Dnevnik; 21.10 »Motek*®* 21.40 Slovenske melodije. JUG. televizija M 18.45 Obzornik; 19.00 Pik« V gavička; 19.30 Umetnost vije od prazgodovine do dfS 20.05 Risanke in lutkovni 20.30 Na sedmi stezi; 2L dnevnik: 21.35 I. štivičič: gredo divje svinje: 22.35 ^ jji srečanja na tujem; 23.00 J«** Ekranu; 23.20 Poročila.