Listek. 127 gora in Črnogorci« v »Slov. Bčeli« leta 1852., »Tobak« in »Gozdi« v »Novicah« leta 1854 in »Številne znamenja in sestave'1 v »Glasnika« leta 1858. Dud b. prosinca t. 1. je umrl v Belem Gradu izza Vuka in Daničiča najboljši poznavalelj srbskega jezika Jovan Baškovič. Pokojnik se je porodil v Novem Sadu leta 1833. Prve šole je zvršil doma, v višjo gimnazijo pa je hodil v Karlovcih, Bu-dimu in Požunu. Dovršivši gimnazijske nauke, učil se je na Dunaj i poleg prava slovanske filologije, a učitelj mu je bil naš slavni Miklošič; no, največ mu je pripomoglo v poznavanji in učenji • srbskega jezika občevanje z Vukom. — Ker mu pravna nauka ni ugajala, dasi jo je zvršil, pustil jo je leta 1859. in se leta 1861. napotil v Srbijo, kjer je bil najprej učitelj na gimnaziji in potem profesor srbskega jezika na veliki šoli v Belem Gradu. Na njega mesto je prišel pozneje glasoviti Daničič, ker se je Boškovič leta 1871. vrnil v domovino; vlada srbska mu namreč ni bila prijazna. V Novem Sadu je prevzel uredništvo ,,Srpskoga Ljetopisa" in bil namestnik tajniku ,.Matice srpske". — Leta 1875. se je vrnil v Beli Grad ter bil imenovan za knjižničarja narodne knjižnice in čuvarja narodnega muzeja. — Ko je Daničič odšel v Zagreb, imenovali so ga zopet za profesorja srbskega jezika na visoki šoli, katero službo je opravljal vse do lani, ko je bil imenovan za ministra prosvete in cerkvenih stvarij. — Boškovič je napisal mnogo jezikoslovnih razprav, kakor: ,,Treba li književnici, da uče svoj jezik", „0 nepotrebnim tudjim rečima u srpskom jeziku", „0 staro-slovenskom jeziku", „0 sadašnjem stanju srpske gramatike", ,,Nauka o jeziku i njezin zadatak" i. dr. — Uredil je lepo število ,,Glasnika srpskog učenog družtva" in ,,Srpskog Ljetopisa", v katerem so lani začela izhajati njegova ,,Pisma o historiji srpske književnosti". Kot minister se je trudil sosebno mnogo, da povzdigne šolstvo v Srbiji, ali prehitela ga je nagla smrt. —o. Dne" 12. prosinca t. 1. je vzela smrt Hrvatom akademiškega slikarja Ferdinanda Quiqnerza v najlepši dobi. — Pokojnik se je porodil v Budimu leta 1847. Zvršivši v Zagrebu gimnazijo, slušal je pravo, ali skoro je pustil pravne nauke in se posvetil jedino slikarstvu, s katerim se je bavil že od svoje mladosti. Bil je v Monako vem, v Benetkah, Florenci, Rimu in Napolji, ali to je bilo kratko časa, ker mu gmotni pomočki niso dopuščali, in takci se na žalost ni mogel popolnoma spopolniti v slikarski umetnosti. —-Predmete svojim slikam je jemal največ iz zgodovine, in tako so nastale slike: ,,Kronanje hrvaškega kralja Zvonimira", „Smrt Matije Gubca", ,,Nikola Zrinski navaljuje na Turke pri Sigetu", ,,Frankopan in Zrinski v temnici". — Vračujoč se iz Italije s svojih študij, šel je v Črno Goro, kjer je bil leto dnij dvorski slikar kneza Nikole, in od onod je ponesel lepih idej iz črnogorskega življenja za svoje slike. — Med drugimi so znane njegove podobe ,,Kraljevič Marko in njegov šareč", ,,Kosovska devojka", ,,Črnogorski goslar" in ,,Prihod Hrvatov na obalo Jadranskega morja". — Slikal je tudi na presno v glasoviti cerkvi Marije Bistrice in kolikor mi je znano, nekoliko slik v cerkvi na Po-lenščaki na Štajerskem. Pokojnik, dasi je bil darovit v kompoziciji, vender se v slikarski umetnosti ni mogel popolnoma dovršiti. — Naj počiva v miru ! —o. Listnica. Gosp. M. V. v Z. Novi članek o ,,Tržačanu" je že postavljen, toda odložiti smo ga morali za prihodnjo številko. Prosimo Vas prijaznega potrpljenja! — Ogin. Jedno prihodnjič. — Naprednjak v Trstu. Z brezimnimi dopisniki se izvestno ne bodemo prepirali, nikar še o takih stvareh. — Lajoš. ,,Tovarnar" v tej obliki ni za nas, preuarejati ga pa tudi ne utegnemo. — Z. Humoreske še nismo prečitali; bržkone Vam povemo svoje misli o priliki pismeno. — p- O ledenih cveticah pač ni možno reči, da so lepe ,,kot čar smehljajočih se lic". Primera ,,srce — vrt1', na katerem cveto ,,upi in nade", zdi se nam vender že prenavadna. V 3. in 4. kitici pogrešamo notranje zveze. Morda nam pošljete kaj boljšega ; oblika sicer ni baš slaba.