401 Letnik 47 (2024), št. 2 OCENE IN POR OČILA REVIEWS AND REPOR TS Publik acije || Publications Meta Remec (ur.): GOZD IN LJUDJE: razmerja in zgodovina Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, 2023 (zbir k a V pog ledi, 26), 362 str ani Leta 18 56 je bil v časopisu Novice obja v ljen članek z nasl o v om Nasledki silnega pokončevanja gojzdov , ki že v naslo vu izr aža a vt orje v o skr b za stanje gozdo v v Slo v eniji. A vt or opozarja na »neredno in neumno sekanje dreves in pokončevanje gozdov «, k ar k aže na slabo nadzor o v ano gospodarjenje z goz - do vi v slo v enskih deželah. Prispe v ek spr emlja pozi v v ladi, naj ukr epa g lede vzdrže v anja gozdo v: »...in ker tudi pri nas pogubljivo pokončevanje gojzdov žuga lepo deželo v žalostno pustinjo spremeniti, želimo pa prosimo tudi mi, da bi visoka vlada bila modra posrednica med gojzdi in njihovimi neusmiljenimi pokončavci «. Skr b za gozdo v e in prizade v anja za boljše gospodarjenje z nji - mi so že dolgo prisotni. Goz d je bil in ostaja ključen element v člo v ek o v em ži v ljenju. Odnos med člo v ek om in gozdom r azisk uje monogr afija Gozd in ljudje: Razmerja in zgodovina , ki je izšla leta 2023 k ot 26 . št e vilk a v okviru zbir k e Vpogledi Inštituta za no v ejšo zgodo vino. Osr edot oča se na t emo gozda in r a - zno vrstne vidik e, v ključno z ok oljskimi, s socialnimi, z družbenimi, gospo - darskimi in etnološkimi. Zbornik je ur edila znanstv ena sodela v k a Inštituta dr . Meta R emec. Delo sesta v lja trinajst prisp e v k o v , ki so jih obja vili a vt orji iz r azličnih podr očij, tak o iz zgodo vinsk e k ot iz etnološk e in lesarsk e str ok e. R ezultat dela je int er disciplinar en pr eplet r azličnih pog ledo v na v logo gozda v v sak - danjem ži v ljenju ljudi. Ur ednica poudarja, da je namen zbornik a spodbuditi no v o int er disc iplinarno par adigmo za r azisk o v anje gozda in člo v ek o v e v loge v njem, ki združuje hist orio gr af sk o str ok o s str ok o vnjaki na podr očju goz - darstv a, lesars tv a in v arstv a ok olja. Prispe v ki, r aznoliki po v sebini t er pr o - st orsk em in časo vnem f ok usu, k ažejo, da sta se odnos do gozda in gozdno gospodarstv o od zgodnjeg a no v eg a v ek a do sodobnosti spr eminjala. Zbornik lahk o ločimo na ose m sklopo v , ki so jih obr a vna v ali a vt orji, in sicer gozdno gospodarjenje in zak onodaja, lok alno ek ološk a znanja in tr aj - nostne pr ak se , gozdne pose sti in industrija, gozdarsk o izobr aže v anje, soci - alni in ek onomski vpli vi, ljudsk a medicina in upor aba nar a vnih vir o v , s vilo - gojstv o in njego v e gospodarsk e posledice t er gozdni šk odlji v ci in ek ološki vpli vi. V prvi sklop bi lahk o umestili prvi članek a vt orice Alenke Kačičnik Gabrič z naslo v om Gozdovi in gospodarjenje z njimi na današnjem slovenskem ozemlju v preteklosti, v k at er em obr a vna v a r azlične obl ik e služnosti v gozdu t er f orm alno ur ejanje in gospodarjenje z gozdo vi v pr et eklosti. Osr edot oča se na vpr ašanje, k daj so obla sti začele skr beti za gozd z zaščitnimi ukr epi t er k ak o so rudniki in fužine vpli v ali na stanje gozdo v t er ži v ljenje pr ebi v alstv a. V zadnjem delu člank a se dotakne tudi spor o v , ki so nastajali zar adi k orišče - nja goz da in lesa. Ugota v lja, da so bile gozdne služnostne pr a vice ključne za ži v ljenje in gospodarjenje na posestih, saj so vzdrže v ale ek onomsk o podstat sist ema. A vt or ica zaključuje , da so imela gospostv a slab nadzor nad upor abo gozdo v , ki so sčasoma pristali v r ok ah služnostnih upr a vičence v . 402 Ocene in poročila || Reviews and Reports V isti sklop bi u vrstili tudi članek Filipa Čučka z naslo v om Gozdne pose- sti rodbine Windisch-Graetz na Pohorju, ki sist ematično obr a vna v a zgodo vino pohorskih gozdo v , ki so do k onca druge s v et o vne v ojne pripadali r odbini Win - disch-Gr aetz. Opisuje, k ak o se je r aba gozdo v sprv a r azvijala skr omno, nat o se je gospodarjenje zar adi pomembnosti lesa k ot tržneg a pr odukta in bistv eneg a dela dr užinskih dohodk o v int enzi vir alo. Prv a s v et o vna v ojna je prinesla stagna - cijo, v endar se je pr odaja lesa med obema v ojnama pono vno po v ečala. A vt or po - dr obno pr eučuje posesti K onjice in Luk anja t er ugota v lja, da se je izk oriščanje gozdo v začelo zmanjše v ati pr ed drugo s v et o vno v ojno, k ar je pri v edlo do bolj tr ajnostneg a gospodarjenja. Prispe v ek Nikite Peresin Meden z naslo v om Pogozdovanje na Krasu: kršenje gozdne postave pr eučuje, k ak o je pot ek alo pogozdo v anje Kr asa v drugi polo vici 19. st oletja, k o so bili spr ejeti zak oni o pogozdo v anju. Ti zak oni so ome - je v ali ali celo pr epo v edo v ali užitk e na zemljiščih, namenjenih pogozdo v anju, k ar je po vzr očilo k onflikt e med pr ebi v alstv om in oblas tmi. A vt orica ugota v lja, da je z zmanjšanjem dost opne zemlje za kmečk o pr ebi v alstv o prišlo do po v e - čanja gozdnih pr ekršk o v na pogozdo v alnih po vršinah. T e po vršine niso bile le vir lesa, ampa k so imele pomembno v logo tudi za pašništv o t er nabir anje hr ane in listja za st eljo. P ogozdo v anje je tak o vpli v alo na spr emembo tr adicionalnih oblik kmečk eg a gospodarjenja, v ključno s pr opadom o v čer eje t er pr ehodom na hle v sk o ži vinor ejo in vinogr adništv o. V sklop lok aln o ek oloških znanj in tr ajnostnih pr ak s bi u vrstili članek Ale- ksandra Panjeka z naslo v om Kmet in hrast na Krasu: Primerjava znanj in mnenj med 16. in 19. stoletjem (s pogledom v prihodnost) , v k at er em r azisk uje znanje kmečk eg a pr ebi v alstv a in njego v o gospodarjenje z gozdo vi na Kr asu. Opir a se na t ezo , da obstajajo lok aln a ljudsk a ek ološk a znanja o r abi nar a vnih vir o v , ki so ok oljsk o tr ajnostna in socialno vzdržna. Pri s v oji analizi primerja statut so - sesk e Rihember k, fr anciscejski k atast er in opise iz k omornih por očil o Kr asu, v ključujoč tudi ustne vir e s t er enskih int ervjuje v Mir os la v a P ahorja. Ugota v lja, da je kmečk a r aba gozda na Kr asu, ki ni obseg ala niti pr a vih gozdo v niti hr ast o v , osno v ana na znanju in pr ak sah, ki seg ajo že v 16. st oletje. Kmetje so se prilago - dili r azmer am in gospodarili tr ajnostno, k ar dok azuje prilagodit e v gojenja hr a - st o v na tr a vniških oblik ah. A vt or zaključuje, da pr et ekle oblik e k ulturne kr ajine in znanja ljudi ne smejo biti r azumljene k ot r ezultat (ne)umneg a gospodarstv a in neznanja, t em v eč k ot prilagodit e v člo v ek a in nar a v e. V ta sklop spada tudi članek zgodo vinar k e Anne Varge , ki v prispe v k u Drevesno-pašni sistemi na Madžarskem v 19. in 20. stoletju v madžarski etno- grafski literaturi r azisk uje v logo dr e v esno-pašnih pr ak s v madžarski kr ajini in ljudski k ultur i. A vt orica po v ezuje etnogr af sk o delo z modernimi r azisk a v ami in r azv ojem gozdneg a kmetijstv a v prihodnosti. Najpr ej pr edsta vi madžarsk e etnogr af sk e študije na t o t emo, nat o poda zgodo vinski pr eg led madžarskih dr e - v esno-pašnih sist emo v . P os v eti se v logi člo v ek a, ži v ali in v egetacije v dr e v esno - -pašnih sist emih, v ključno z ek st enzi vno ži vinor ejo in s celoletno pr ost o r ejo ži vine v gozdu. Na k oncu analizir a k oristnost gozdne paše in nastajajoče pr epo - v edi. V zaključ k u ugota v lja, da so dr e v esno-pašni sist emi ključni del madžarsk e k ulturne kr ajine in dediščin e, ki se v zadnjih letih pono vno oži v ljajo. V pr epletu etnogr af sk eg a mat eriala z zgodo vinsk o lit er atur o V ar g a tudi vr ednoti star ejše pr ak se upr a v ljanja z gozdnimi pašniki in opozarja na njiho v o pomembnost . P od gozdarsko izobraževanje spada prispe v ek Dunje Dobaja z naslo v om Gozdarsko šolstvo v Sloveniji , v k at er em nar edi sint ezni pr eg led zgodo vine goz - darsk eg a izobr aže v anja na Slo v ensk em. Prične z opisom prv e f ormalne gozdar - sk e šole na Snežnik u v drugi polo vici 19. st oletja in nadaljuje z opisom r azv oja gozdarsk eg a šolstv a v se do sodobnosti. Opisuje ustano vit e v Sr ednje gozdarsk e in lesar sk e šo le v P ost ojni in Ljubljani t er Oddelk a za gozdarstv o in obno v lji - v e gozd ne vir e na Biot ehniš ki f ak ult eti v Ljubljani. A vt orica ugota v lja, da so se ključni pr emiki, ki so v odili v ustano vit e v gozdarsk e f ak ult et e, zgodili šele po 403 Letnik 47 (2024), št. 2 drugi s v et o vni v ojni. Prispe v ek a vt orice pr edsta v lja pomemben k ošček mozai - k a, ki je zgodo vina šolstv a na Slo v ensk em in tudi s t o t emo ut emeljuje pomemb - nost gozdarstv a na Slo v ensk em. Med sklop gozdne posesti in industrija se u vrščajo zadnji trije prispe v ki. Prvi prispe v ek je napisal Ivan Smiljanić , in sicer z naslo v om Stečaji lesnih tr- govcev na Slovenskem med svetovnima vojnama , v k at er em pr eučuje značilnosti in vzr ok e st ečaje v lesnih tr go v ce v t er njiho v e družbeno-ek onomsk e posledice. Analizir a, k ak o so pot ek ali st ečajni post opki t er k ak o so ti st ečaji vpli v ali na go - spodarstv o in posameznik e. A vt or ugota v lja, da so imeli st ečaji v elik e posledice za gospodarstv o, saj so po vzr očili št e vilne t eža v e in družbeno stigmo za posa - meznik e, ki so bili zar adi t eh st ečaje v prizadeti. Sledi prispe v ek Mihe Humarja in Mateja Jošta , ki sk upaj v prispe v k u Vzpon in padec lesne industrije analizir ata r azv oj lesne industrije na Slo v ensk em, od njeneg a r azcv eta v osemdesetih letih do pr opada po r azpadu Jugosla vije in u v edbi tržneg a gospodarstv a. A vt orja na v ajata r azloge za pr opad lesne industri - je, med k at erimi so izguba tr g a v nek danji drža vi, visok a obda v čenost in druge ek onomsk e o vir e. Kljub t emu ugota v ljata, da v zadnjem obdobju prihaja do r asti lesne industrije, v endar ocenjujeta, da ta panog a ne bo nik oli v eč zaposlo v ala t olik o ljudi k ot nek oč, in sice r zar adi v ečje a vt omatizacije in r obotizacije. A vt or - ja, ki prihajata iz lesarsk e str ok e, sta s pr eplet om zgodo vinsk o-gospodarskih vidik o v podala zanimi v pr eg led lesne industrije na Slo v ensk em. Marta Rendla v člank u Lesna industrija v socializmu in njen razvojni mo- del r azisk uje po v ojni r azv oj lesne industrije v socialistični Slo v eniji t er njen vpli v na gospo darstv o in ok olje. Obr a vna v a tudi vpli v industrije na ok olje, ki je v sklopu drugih onesnaže v alc e v prispe v ala k por ajanju ok oljsk e za v esti. A vt orica opisuje, k ak o so se t ehnološk e emisije, k ot so f enoli in f ormaldehidi, post opoma začele odpr a v ljati z ek onomskimi ukr epi in k ak o se je v de v et desetih letih za - čelo u v elja v ljati ok olju prijaznejše mišljenje. P oudarja, da je bila v de v et desetih letih spr ejeta zak onodaja, ki je bolj neposr edno poseg la v r eše v anje ek oloških pr oblematik. R endla se je v člank u osr edot očila na čas socializma in nar edila za - nimi v o pog lob ljeno analizo v lesno industrijo, pri čemer je pos v etila pomemben del tudi ok oljskim posledicam. V sklop ljudsk a medicina in upor aba nar a vnih vir o v spada članek Mojce Ramšak z naslo v om Uporaba smole in drugih delov iglavcev v ljudski medicini in gospodarstvu na Slovenskem . Obr a vna v a upor abo smole v medicini in ljudsk em gospodarstvu t er smolarjenje, pri čemer upor ablja etnogr af sk o gr adi v o za vpo - g led v r azširje no pozna v anje pr ak s zdr a v ljenja s smolo pr ed r azv ojem sodob - neg a zd r a v stv a v 20. st oletju . A vt orica ugota v lja, da je bila upor aba smole odr az a vtar kičnosti in zanašanja na dost opne vir e, ki sta bila posledica pomanjk anja zdr a vnik o v in neobst oja zdr a v stv eneg a za v ar o v anja. P oudarja odlično pozna - v anje zdr a vilnih učink o v smole med pr ebi v alstv om, k ar k aže na visok o st opnjo prilagojenosti in iznajdlji v osti v lok alnih sk upnostih. P oleg Anne V ar g a tudi R amšak v v eliki meri upor ab lja etnogr af sk o gr adi v o, ki se še k ak o k aže k oristno pri zgodo vinjenju in r azume v anju gospodarskih, ok oljskih in medicinskih t em. A vt orica na zelo zanimi v način pr eplet e upor abo smole po s v etu in nas pri t em marsik aj poduči g lede ljudsk e medicine in njene aktu alnosti znotr aj sodobne medicine in f armacije. V sklop s vilogojstv o in njego v e gospodarsk e posledice spada članek Nata- še Henig Miščič z naslo v om Vzgoja sviloprejk kot priložnost za dodaten zaslužek na Kranjskem v 19. stoletju , v k at er em se ukv arja pr a v s t emo s vilogojstv a. V njem analizir a epizo do gojenja s vilopr ejk na Kr anjsk em. Pr oučuje uspešno obdobje s vilogojstv a, njego v vpli v na kmečk o pr ebi v alstv o in gospodarsk e posledice. A vt orica ugota v lja, da sta bili vzgoja s vilopr ejk in pr oizv odnja s vile pomembna gospodarsk a deja vnost , ki je omogočila dodat en zaslužek kmečkim družinam. V endar je kljub začetnemu uspehu s vilogojstv o zar adi šk odlji v ce v pr opadlo. A v - t orica pr a v tak o izposta v lja, k ak o so se na današnjem slo v ensk em ozemlju nase - 404 Ocene in poročila || Reviews and Reports lile tuje vrst e s vilopr ejk, ki so takr at pobegnile iz nadzor o v ane r eje in ži vijo pri nas še danes. H enig Miščič nas popelje sk ozi zanimi v o epizodo kr anjsk e zgodo - vine, ki jo ozn ačuje tudi obdobje ek sperimentir anja v kmetijstvu. Z zanimi vim člank om nam pr edsta vi f ascinantno zgodo vino kr anjsk eg a kmetijstv a, ki je k aj kmalu pr enehalo z dok aj neznačilno deja vnostjo za slo v enski pr ost or . Zadnji sklop se pos v eča t emi gozdni šk odlji v ci in ek ološki vpli vi. V prv em člank u ur ednica zbornik a Meta Remec s prispe v k om ‘Žalostna dediščina kultur- nih okupatorjev’: lubadar in drugi ‘državni sovražniki’ v slovenskih gozdovih od sredine 19. stoletja dalje r azisk uje t ematik o lubadarj e v sk ozi prist op, ki v ključu - je ek os ist emsk e vpli v e in so cialne implik acije lubadarj e v . P oudarja pomen so - cialno-ek onomsk e in ok oljsk o-hist orične analize lubad arja t er drugih gozdnih šk odlji v ce v . R azisk uje, k ak o so se met ode zatir anja luba darje v in njiho v simbol - ni pomen spr eminjali sk ozi čas t er k ak o so lubadarji vpli v ali na nar a vno ok olje in druž beni r azv oj. A vt orica ugota v lja, da lubadarji služijo k ot zanimi v primer za pr euče v anje ok oljskih spr ememb, družbeno-ek onomsk eg a r azv oja in legiti - mizacije oblas ti. Članek os v etljuje zanimi v prist op v zgodo vino lubadarje v , ki sicer pr edsta v ljajo osr ednjo t emo študije, v endar služijo k ot or odje, s k at erim je a vt orica lahk o pr edsta vila zgodo vinsk o ozadje in druge družbene posledice, ki so se neposr edno ali posr edno na v ezo v ale na lubadarje. Željko Oset v prispe v k u Tam, kjer umirajo gozdovi, izgine življenje: o fe- nomenu ‘umiranja gozdov’ analizir a poja v umir anja gozdo v v osemdesetih letih 20. st oletja. F enomen je bil posledica vr emenskih ek str emo v in visok e st opnje onesnaženosti, k ar je pri v edlo do v elik e medijsk e izpo sta v ljenosti t eme. A vt or podr obno pr eučuje, k ak o so str ok o vnjaki in mediji nago v orili ja vnost g lede t e pr oblematik e in k ak o se je pozornost pr eusmerila zar adi nesr eče v Černobilu. Zbornik je v zadnjem delu obog at en z lit er atur o, upor ab ljenimi viri, imen - skim k azalom t er s kr atkimi po vzetki o a vt oricah in a vt orjih. Zbr ani prispe v ki potrjujejo v logo gozda k ot eneg a izme d ključnih gospo - darskih, ok oljskih in k ulturn ih okvir o v , ki v člo v ek o v em v sak danu igr a pomemb - no v logo. Če ne k ot pr ost or za spr ehode, pa k ot vir papirja za knjige v naših r o - k ah ali lesa za mize, na k at er e t e knjige polag amo. Gozd in njego vi pr odukti nas v es čas obdajajo in spr emljajo. Zbornik združuje izbr ane člank e, ki kljub r azličnim met odološkim prist o - pom in disciplinam lepo po v ezujejo sk upno t emo – odno s med gozdom in člo v e - k om. P okriti so r azlični vidiki sk ozi daljše časo vno obdobje, medt em k o se t eme člank o v smiselno dopolnjujejo in prinašajo no v e ugot o vitv e. Pričujoče delo nam je sk ozi r azlične t eme os v etlilo dr obce zgodo vine gozda na Slo v ensk em, ki zagot o v o, k ot se nadeja ur ednica, služi za spodbudo v nadaljnje r azisk a v e. Delo, združeno z v semi pr edsta v ljenimi članki, služi k ot kr asno or odje in osno v a za v sak eg a r azisk o v alca, ki g a bo t ema pot egnila dalje v g lobine gozda. Nina Ošep