Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga »SLOVENCU" zvečer iliberalnem taboru. Liberalni listi kličejo k slogi in odločnosti, da verska šola zopet ne pride na dnevni red. — Razmere mej Nemčijo in Rusijo se nekoliko boljšajo, kar bode, kakor pričakujemo, še bolj utrdilo evropski mir. Kaj je novega po Slovenskem? Z dolenjskih hribov, 25. Stptembra. To so pa zlate besede, tako sem sam pri sebi rekel, ko sem čital cenjenega „Slovenca" št. 207. Katere so pa ove besede? Na- vedem jih tu: „Možje, ki so vajeni igrati le vlogo ma-melukov in kimovcev, ti niso za bas." Te besede naj bi odmevale povsod in na vseh krajih po katoliškem shodu. prav tako natanko tudi ne bode tehtal stari vsacega hleba, in če jaz od vsacega hleba vzamem nekoliko testa in sebi spečem hlebček, se mu o tem še sanjalo ne bode. Rečeno, storjeno. Hlebček bil je takoj zgnjeten, potem brž v peč ž njim, da bode prej pečen, kakor drugi hlebje in da ga potem ne bodo \ideli posli, ko pridejo pomagat hlebe iz peči deval. Vse mu je iz začetka šlo po sreči. Ko pa je pečeni .hlebček vzel iz peči in ga hitro, ker je bil zelo vroč, iz jedne roke v drugo metal, zasliši stopinje. Janjče je takoj čutil, da se bliža stari Miha. Malo se prestraši, a ker je bil že večkrat v takih neprilikah, hitro dene i hlebček za srajco in hodi sem in tja. Stari kovač je prišel k Janjčetu iu je takoj videl, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Vendar govoril je kakor bi čisto nič ne bil zapazil. „No, ali bo že kmalu kruh pečenega vpraSa. „Da", odvrne naglo Janjče in se obrne v stran, ter popravi hlebček za pasom, ki ga je grozno pekel. Miha je to zapazil in takoj vedel, kaj je, vendar ni hote! nič reči, Stopak hotel jte tata spokoriti. Janče bi bil najraje vfdel, da bi Miha takoj odšel, 'ali ta jO stal pted njim k«kbr pribit.'Ziičel je govoriti o vremenu, o letini in še o ttfnotih 'drtlfth' stvarfeh. Janjčteta je pekel hlebec, da mu je kar pot stopal ha čelo. Vedno si ga je popravljal ali nič ni bilo bolje. Miha je vse to videl in komaj je zadrževal smeh. Ali ko Miha le ni hotel oditi in je zopet nekaj novega začel pripovedovati, Janjče ni mogel prestajati več bolečin, ki mu jih je prizadeval hlebček. Ves obupen ga potegne Izza srajce rekoč: „Ne morem več strpeti, četudi hlebec vidite!" Miha bi bil kmalu samega smehu počil. Tako spokorjenega Jartjčeta Se ni videl v svojem življenju. Ali on je hotel, da bi se Janjče poboljšal, zato mu je reke!,'da ga noče Sodniji naznaniti, tudi ga ne za tatu razglasiti, ali opomniti ga hoče, kakšna kazen zadene Človeka, ako nepošteno dela. Vroč hlebec ga je že zvunaj tako ožgal, da bode dolgo nosil znamenje na telesu, kako ga mora žgati še le slaba vest, če se ne očisti greha. In kdor se ga ne očisti, trpel bode še hujše kazni, žgalo ga bode v večnosti še bolj, kakor je to sedaj poskusil. Tako je govoril stari kovač Miha Janjčetu in mu naposled podaril oni osodepolni hlebec. Janjče je še dolgo imel opeklino, in prav ta britka po-skušnja ih lep nauk gospodarjev sta ga privedla do sklepa, da največ velja mož poštenjak, ki nikoli 'ne pride v tako sitne nečastne zadrege. — Zajci v gozdu, zeldate glave tla tuji njivi in krompir v sosedovi zettlji so imeli mir t pred Janjčetom. Ni jih več pot^boval. Dovolj mtf je za potrebo zraslo ba lastnem svetu, katerega je bajti prikupil s svdjo pridnostjo in poštenostjo. — To Pogodbo pa je še v svoji starosti rad pripovedoval domačim, ko jih je opominjeval, naj bodo pošteni in delavni! Kaj je novega po s V A v atriji SO končali zborovanje deželni zbori. Posebno veselega nimamo o tem zborovanje omeniti, kar je naravno, ker v v®iiw deželnih »borov imajo večino liberalci ali pa omahTJtvci, ki niso ne krop ne voda. Z veseljem omeujamo, da se je letos v gališkem deželnem zboru od poljske in rusinske stri»iunat|*a{a potreba bob verske šole. Posebno je rusin aMrf ■ nagkšal, da je ves vpliv sedanje šole le bolj formalen, da torej ne more tako vplivati na odgojo mladine, kakor bi bilo želeti. Ua se je potreba verske šole omenjala v gališkem deželnem zboru, je tem veselejše znamenje, ker dosedaj so Poljaki bili ue-kako mlačni v tem oziru. Vzlic vsem liberalnim uporom vedno bolj prodira prepričanje, da je treba šole postavili ua versko podlago,. kajti sedanje šole ue rodt; zaželjenega sadu. — V češkem deželnem zboru so Mladočebi stavili predlog, da se sklene adresa na cesarja, da obnovi češko državno pravo. Poprej so se pogajali o tej stvari s češkimi veleposestniki in Staročebi, da bi podpirali njih predlog. Pogajanja pa niso imela nobenega vspeha. SKaro* čehom se je zdelo, da tak predlog sedaj ui umesten in da ni od njega pričakovati nobenega vspeha. Veleposestniki so pa celo izrekli misel, da se mora poprej z Nemci uared.ti sprava, ker brez sodelovanja Nemcev se obnov-Ijenje č«Škega državnega prava ne bode dalo doseči. Mla-dočeški predlog se je v zbornici izročil odseku in se bode v deželnem zboru razgovarjalo o njem še-Ie po Božiču. Slaročehi so pa predložili deželnemu zboru načrt zakona, s katerim uaj bi se vredile jezikoslovne razmere pri vseh javnih uradih na Češkem. Načrt zakona je osnovan po- polnoma po nasvetih uM»d»' jedi»k<>pl»tiiosti in se, tiče tu li notranjega uradnega jezika, ffcšatf jo pa pre%4|, da se deželni tbor obrn« d» vlad%.d« prekliče naredi ob osnovi okrajnega sodišča v Teplicah. — V tnoraVHkm deželnem zboru so se slovanski poslanci letos zopet oglasili ta pr*vičMjfr> rpjfaega reda. Na Mu- ravskem pri volitvah' za ČMh^fH irofr-^e sedaj petakarji nimajo volilue pravice, ker se liberalci bojč za večino. Ko so letos češki zastopniki zopet to stvar sprožili iu grajali deželni odbor, da tako dolgo ne izdela načrta za spremembo deželnozborskega volilnega reda, so se Nemci ij-govarjali, da je treba počakati, da se dobe podatki poslednjega ljudskega številjenja. — V deškem deželnem zboru so letos Nemci pokazali zopet vso brezozirnosl. Zavrgli .-o predloge slovanskih poslancev o šolskih stvareh, še odseku jih niso hoteli izročiti. Sleski Slovani bodo pa sedaj drugje potrkali za slovanske šole, ker dobro vedo, da v Opavi v tej stvari ui zadu|a instanca. IV-lednji čas so bile na Češkem in Tirolskem dopolnilu« volitve za deželni zbor. Na Tirolskem so v italijanskih volilnih okrajih bile dopolnilne volitve, ker so poslanci zgubili mandate, ker niso hoteli priti v zbor. Voljeni so razven jednega vsi prejšnji poslanci, kateri tudi sedaj ue pojdejo v zbor. Na Češkem je pa dvanajst veleposestnikov bilo odložilo mandate. Pri dopolnilnih volitvah so voljeni č.ški kandidatje. V narodnem oziru so uovovoljeni poslanci mnogo odločnejši, uego so bili prejšnji. Nemci se volitve uiso udeležili. Nadejali so se, da bode vlada zanje porabila ves svoj vpliv. Ko so pa videli, da se Taaflfe nič ne gane. pa kandidatov niso postavili in se Listek. Žgoči hlebec. Stari kovač Miha že dolgo ui mogel več v ko-vačniei vzdigovati kladiva, niti kakih drugih težkih del oskrbovati, le po hiši je še sem ter tja hodil ter po gledava!, če je vse v redu. Hišo in posestvo je bil že zdavnaj izročil svojemu sinu, ki je vrlo dobro gospodaril. Ce se je pa tudi na Mihu vse postaralo, vendar šaljiv bil je še vedno. Kar drugi niso mogli doseči t jezo in prepiranjem, dovršil je on s šalo. Povsodi je imel svoje oči, ter skrbel za red v hiši. Marsikaterega posla, ki mu ni bil po volji, bodisi gledč poštenosti ali vedenja, poboljšal je on s šalo. Nekoč je porednežu prav izvrstno v spomin vtisnil sedmo božjo zapoved. Ceponov Janjče je imel svojo baj tico konec vasi, kjer je prebival s svojo družino. Druzega premoženja ni imel. Živel se je s tem, da je hodil dni-narit. Tega si je nekoč izbral stari Miha, da bi mu spekel kruh, ker on ni mogel več peči, sin je bi! pa z doma. Seveda Miha ni prav zaupal Jaujčetu, ker za prav pošte-uega ta ni veljal v vasi. Sicer ne smemo misliti, da je Janjče morebiti ljudi napadal in jim kradel, kar je pri njih dobil; Bog varuj! Le kaj čisto majhnega je včasih storil, kar drugim ni bilo všeč. Tako se je Jaujčetu zdd grajščiriski lovec prezloben, ker je zajcem pasti nastavljal. Zato je on mislil, da jata inore rešiti in potem jih doma tako skriti, da bi se jiin zopet kaj takega ne primerilo. To se mu ni zdelo nič posebno napačnega. In če je včasih kako zelnato glavo vzel mimogrede s kake njive in jo potem doma pojedel, kakor bi bila zrastla na nje< govi njivi, kaj če to biti? In če je šel po noči pogledat v gojzd, če ni morebiti kdo kaj drv pripravil, da jih znosi domov, kaj se hoče, saj tudi on kuha! Kadar je bil krompir goden, moral se je tudi prepričati, kje imajo boljšega in zato je jemal z vsake njive, kjer je hodil mimo, dva ali tri krompirje, da je petem poskušal doma. kateri kmet ima boljšega. — To so bile misli, ki so staremu kovaču rojile po glavi, ko si je izbiral peka. Rad bi bil izbral koga druzega, toda ker ni bilo v bližini nikogar, moral je vzeti Janjčeta. Janjče je seveda rad prevzel to ponudbo. Urno se je kakor izučeni pek lotil dela in skoro celi dan je imel dosti opravila s peko. Tudi pri tem svojem poslu je premišljeval, kako bi se moglo kaj odnesti. Prepričan je bil, da stari Miha dobro ve, koliko mora kruh tehtati, zato se mu ni nič kaj pametno zdelo, kar tebi nič, meni nič vzeti moke. Ali nekaj mora tudi on dobiti, to je sklenil v svoji modri glavi. Dolgo je tuhtal in naposled jo je iztuhtal. Mislil si je: jezd po svojih glasilih. — Na Ogerskem so slavili to dui osemdesetletnico puutarja Košuta. Več jih je pri tej priliki odpotovalo v Turiu, kjer Košut stanuje. Da so pri tej priliki precej zabavljali proti Avstriji, se samo po sebi razume. Pa tudi na Ogerskem je bilo več neumestnih demonstracij. Mej drugim ga je Budimpešta izvolila za častnega občana. Nadžupan se je sicer upiral temu, ali njegovo upiranje ni nič pomagalo,— V Budimpešti ste se v soboto sešli delegaciji, to je ona dva zbora, ki imata odločevati o stvareh, ki so skupne Avstriji in Ogerski. Pred vsem pa dovoliti denar za cesarski dvor, vnanje stvari in vojsko. Predlagal se je delegacijama proračun za bodoče leto, ki kaže čiste potrebščine nekaj nad 141 milijonov goldinarjev. Za vojsko se zahteva kake štiri iniljene več nego se je lani. — Sešel se je pa tudi ogrski državni zbor, kateremu se je tudi predlagal deželni proračun, ki kaže nekaj tisoč prebitka. Pri tej priliki je tioančni minister obetal mnogo koristnih prememb in uaredeb. Poslanci so pa njegove lepe obljube največ nekako nezaupno poslušali. — V Franciji praznovala se je stoletnica prve republike. Pri tej priliki se je mnogo govorilo o miru in pobratenju uarodov. Vlada je pa znova pokazala svoje nasprotstvo do vsega, kar je katoliškega. V nordskem departementu je dala zapreti neko jezuitsko kapelo samo zaradi tega, ker so vanjo hodili tovarnfški delavci. Vlada jo izvedela strašno novico, da nekateri katoliški tovarnarji silijo delavce v cerkev, To je pa seveda proti svobodi vere in vesti. Seveda, ko bi delavce silili na kake veselice, bi se vlada ne bil* tako hitro oglasila. Digenski škof je v svojem pastirskem listu odsvetoval vernikom či-tanje dveh monarhističnih listov, ki zadnji čas zabavljata čez papeža in škofe. Princ Napoleon in pa grof Pariški sta se zopet nekoliko oglasila, da svet ne pozabi, da bi rada prišla na francoski prestol. Zgovorno svojim somišljenikom dokazujeta, kako bi bilo koristno, ko bi ju poklicali na čelo francoske države. Princ Napoleon se kaže celo republikanca, grof Pariški obeta razne demokratične uredbe. Narod se pa dosti ne zmeni več za izjave teh dveh mož, ker od njiju ne pričakuje rešitve Francije. — V Nemčiji so se katoliški in protestantski konservativci malo zbližali, kar je bilo lahko, ker so oboji za versko šolo in proti židovskemu liberalizmu. S skupnim postopanjem so že liberalcem pri dopolnilni volitvi odtrgali jeden mandat. To je pa že vzbudilo velik strah v ! liberalnem taboru. Liberalni listi kličejo k kslogi iu edločnokti, da verska šola zopet ne pride na dnevni red. — Razmere mej Nemčijo in Rusijo se nekoliko boljšajo, kar bode, kakor pričakujemo, še bolj utrdilo evropski mir. Kaj je novega po Slovenskem? Z dolenjskih hribov, 25. s.ptembra. To so pa zlate besede, tako sem sam pri sebi rekel, ko sem čital cenjenega „ Slovenca" št. 207. Katere so pa ove besede? Naprav tako natanko tudi ne bode tehtal stari vsacega hleba, in če jaz od vsacega hleba vzamem nekoliko testa in sebi spečem hlebček, se mu o tem še sanjalo ne bode. Rečeno, strnjeno. Hlebček bil je takoj zgnjeten, potem brž v peč ž njim, da bode prej pečen, kakor drugi hlebje in da ga potem ue bodo videli posli, ko pridejo pomagat hlebe iz peči devat. Vse mu je iz začetka šlo po sreči. Ko pa je pečeni hlebček vzel iz peči in ga hitro, ker je bil zelo vroč, iz jedue roke v drugo metal, zasliši stopinje. Jatfjče je takoj čutil, da se bliža stari Miha. Malo se prestraši, a ker je bil že večkrat v takih neprilikah, hitro dene i hlebček za srajco in hodi sem in tja. Stari kovač je prišel k Janjčetu in je takoj videl, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Vendar govoril je kakor bi čisto nič ne bil zapazil. „No, ali bo že kmalu kruh pečen?" ga vpraša. „Da", odvrne naglo Janjče in se obrne v stran, ter popravi hlebček za pasom, ki ga je grozno pekel. Miha je to zapazil in takoj vedel, kaj je, vendar ni hotel nič reči, aittpak hottel jte tata spokoriti. Janče bi bil najraje videl, da bi Miha takoj odšel, 'ali ta je stal pted njim kakor pribit. >ZMj1 je govoriti o vremenu, o letini in še o ttfndtih 'drtiiih stvareh. Janjčeta je pekel hlebec, da tttuje kar'pot atopkl da čelo. Vedno si ga je popravljal ali nič ni bilo bolje. Miha je vse to videl in komaj je zadrževal smeh. Ali ko Miha le ni hotel oditi vedem jih tu: „Možje, ki so vajeni igrati le vlogo ma-melukov in kimovcev, ti niso za nas." Te besede naj bi odmevale povsod in na vseh krajih po katoliškem shodu. in je zopet nekaj novega začel pripovedovati, Janjče ni mogel prestajati več bolečin, ki mu jih je prizadeval hlebček. Ves obupen ga potegne izza srajce rekoč: „Ne morem več strpeti, četudi hlebec vidite!" Miha bi bil kmalu samega smehu počil. Tako spokorjenega Janjčeta Se ni Videl v svojem življenju. Ali on je hotel, da bi se Janjče poboljšal, zato mu je rekel, 'da ga noče Sodniji naznaniti, tudi ga ne za tatu razglasiti, ali opomniti ga hoče, kakšna kazen zadene človeka, ako nepošteno dela. Vroč hlebec ga je že zvunaj tako ožgal, da bode dolgo nosil znamenje na telesu, kako ga mora žgati še le slaba vest, če se ne očisti greha. In kd6r se ga ne očisti, trpel bode še hujše kazni, žgalo ga bode v večnosti še b6lj, kakor je to sedaj poskusil. Tako je govoril stari kovač Miha Jaujčetu in mu naposled podaril oni osndepolni hlebec. Janjče je še dolgo imel opeklino, in prav ta britka po-skušuja ita lep nauk gospodarjev sta ga privedla'do sklepa, (da največ velja mož poštenjak, ki ntkbli ne pride v tako sitne nečastne Zadrege. — Zajci v gozdu, zelnate glive na tuji njivi in kronijpir v sosedovi iettlji so Imeli mir prefd Janjčetom. Ni jih več pottfJboval. Dovolj mn je za potrebo zraslo na lastnem svetu, katerega je bajti prikupil s sV(ijo pridnostjo in poštenostjo. — To dogodbo pa je Še v svoji starosti rad pripovedoval domačim, ko jih je opominjeval, naj bodo pošteni in delavni! Te besede naj bi si vsak dobro zapomoil in n»i bi se tudi vsaki brez razločki sUnu ravnal v življenju po teb lepih besedah. Ne moremo tajili, da nam je ravno kmanje veliko škodovalo. Mogoče, da se s kimanjem doseže kaka ostbaa korist, ali splošna ne! Io vendar se kimanje in sebičnost vleče kakor rudeča nit »zlasti v sedanjem |avn< m življenju. Eden se boji zameriti, torej kima. drugi bi rad dobil kako bolj mastno službo, torej kima. Zopet drugi, ko vidi, d* se drugi bojujejo neustrašeno, pride ib začne pogovarjati in prigovarjati, da se ne sme tako odločno postopati! Tako je dostikrat bilo in zato so ra-dikalei tako predrzni posuli. Vso neodločnost vrzimo od sebe po katoliškem shodu. Mi vemo, za koga se boju emo, naša reč je sveta: zato bodo tudi gotovo zmagala naša načela. Ko so spomladi začeli graditi dolenjsko železnico je delo napredovalo le počasi, pozneje so začeli na vseh progah delati ia delo gre hitro naprej. Tako se tudi mi vzdgnimo; vsak naj stopi na svojo progo in naj dela za Kristasa; naj bo vsaki celi mož. Kakor skale sto;mo in ako bi nam kdo obljuboval, ne vem kaj in se nam blinil ne vem kako, nikar mu ne vernjmo. Le katoliške može pošiljajmo v občinske zastope, v deželne io driavue zbore. Potem nam bo lepše solnce sijalo! S Koroškega, dne 29 sept. (Raznoterosti). Na res strašeu način množe se zadnji čas samomori ua Koroškem. Ne mine z lahka teden, da bi se ne poročalo o jednem ali več samomorih. Pač žalostna je ta prikazen, ker kaže, kako se ljudje čim bolj odtujujejo svojemu Bogu, ne verujejo uiti na Boga, niti na nebesa ali pekel — iu si sami jemljejo življenje! Due 17. sept. obesil se je na Suhi blizu Pliberka učitelj V. Bil je znan kot brezverec iu bahal se je celo pred ljudmi, da ničesar ne veruje vuč! Vedno je delal zoper svojega župuika, mu nagajal, kjer in kakor je le mogel ter ga blatil tudi po nemško-liberaluih časnikih. Prišlo je zategadelj do tožbe in učitelja so obsodili, da mora g. župnika prositi odpuščanja in javno po časnikih izjaviti, da je vse, kar je govoril in pisal zoper svojega duhovnega pastirja, le grda laž in obrekovanje! Par dnij za tem vzel si je V. sam življenje. Mislijo, da ni bil pri zdravi pameti. — V St. Jakobu blizu Golovca obesil se je posestnik, p. d. Pakeiner. Zakaj? ni zuano. — V Celovcu ustrelil se je dijak sedme šole 0. Goriup zaradi „nesrečne ljubezni". Naj bi se mladina raje brigala za svoje nauke in knjige ter ne pohajkovala toli po gostilnah in iskala slabe družbe; potein bi tudi taki res žalostni dogodki bolj izostajali. — Huda nesreča je zadela prebivalce v St. Lenaitu v Labudski dolini in v Medgorjah pri Podkloštru. V Št. Lenartu pogorelo je dne 1 2. sept. 21 hiš in 25 skednjev, vkupe 46 posiopij. Zgorela je vsa krma in vse žito, pohištvo, obleka itd. V ognju je ostalo tudi 6 krav, 2 teleti, 2 kSzi, 2 konja in okoli 50 svinj. Škode je vsega vkupe 221.350 gld.; zavarovanih pa le 83.180 gld. — Dnč 17. sept. pogorelo je v Medgorjah 20 hiš. Ostali sta le I dev hiši Tudi tfi rctfli so prebivalci le življenje it0„ vsa obleka. lito, krma. pohištvo poslalo je plen „fBl, i Zgorelo je tudi 7 svinj iti mnogo kureline. škode i 80.000 gld.. zavarovanih pa le 16 000 gld. Na ob«h krajih j je nesreča tem hujša, ker je zima že blizo p0 vwj I želi se pobirajo milodari za pogorelce in se je že pr^ denarja nabralo. Svitli cesar je daroval za pogorel« t Št. Lenartu 1001» gld., za one v Medgorjah pa 600 gld — Stajarsko V Mariboru bo postavili novo poslopji i za gimnazijo ali .latinsko šolo", isto so dn4 18. septembri milostlj. gosp knezoškof dr. Napotnik slovesno blagoslovili — V Lembahu pri Mariboru nmrla je mati go«pod» p,,. 1 slanca Bobiča, stara 80 let. — V šoli za kovače je rat-i pisano 10 deželnih štipendij, vsaka po 50 gld. Privito ' do istih imajo mladeniči, ki so dovršili ljudsko šolo in j so že dve leti pri kovaštvu, pa vsaj 18 let stari. Poduk I v Gradcu traja šest mesecev. Prošnje poslati je do due i 1 novembra deželnemu odbora. Podnkaželjni mladeniči < kovači naj ne zamudijo ponujanejias priložnosti Ako boš letos poprosil brez vspeba, oglasi se drago leto zopet. -V nekem vrtu v Ptuji cvete, kakor časniki pravijo, jabljan i letos že drugokrat. Nam se pa iz Zreč naznanja, da d« ' nekej trti tam sedaj grozdje zori in ob enem na istem i lesu tudi še cvet diši. — Blizo Ptuja so v treh dneh imeli požar štirikrat, namreč: dne 17. sept. je pogoreli .preša" posestniku Gobec. Iti. sept. koča Zagoršekova r Doruavi in koča Drotanikava na gradišču pri sv Klorijanu. dne 15 pa viničarija Zavožnikova v Janžjivrhu Dvakrat I so ogenj povzročili otroci. — Kočljar Jože Alt iz Vajča je prišel pijan domu ter začel pretepati ženo. Tej se je posrečilo, da je všla in se skrila. O praski je zvedel župan ; Stalicar; iu misleč, da je mož vrgel ženo v Dravo, prišel je k Altu na travnik ter zahteval, naj mu pove, kje da j je žeua. Alt je začel zmerjati Stalicarja in ga poskusil suniti v vodo, ali pri tem se je Alt sam prekopicnil » j Dravo, iz katere je pa kmalo prikobacal. Stalicar je na to poklical občinskega slugo in mu naročil, naj hudoboeio posodi pot do sodnika v Ptuji. Vsled tega se je Alt še j bolje razjezil nad županom in mu je začel groziti z nožem. ; Al sluga je ueporedneža srečno zgrabil, in vjetuik videč da se ne more rešiti, zasadil je nož sebi v prša do smrti — Velečastiti gosped Bath, župnik pri sv. Lovreucu, s« i župnikovali v Framu skoz 20 let in so še pred odhodom v drugi kraj s pomočjo darežljivih farauov postavili novo , faruo cerkev. Sedaj jih je občinski odbor Framski i»"lil za častnega občana. — Na Slatini so dolgo vrsto letT občini gospodarili kristjanstvu in Slovencem neprijazni i nemško-liberalci. Sovraštvo do cerkve in govorice slovenske I so poskusili razširjati b pomočjo .Irajmaurarskega" društva »šulferajn". Občinski nemški odborniki so v krajnošclski svet spravljali .uemške" može. Fotim je .šulferaju" segml : pod roke, da so na Slatini postavili .nemško" šolo. Ali i s tem so se ljudstvu od dne do doe bolj odpirale oči t«r so prebivalci povzročili, da je „nemška" šola ostala brez I učencev. Sedaj so dobili slovenski obč. odbor. — (Konec.) Cerkev in šola. 0 katoliški zavesti. Slavnostni govor prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega dr. Jakoba Migala v ljubljanski stolni cerkvi o priliki I. slovenskega katoliškega shoda dne 31. avgusta 1892. Predragi v Gospodu! Slišali ste te dni že marsikaj o katoliški zavesti. In vendar hočem govoriti o njej danes še tudi jaz. Da se sp'oh more reči, ta ali oni ima zavest o tej ali oni reči, treba mu je živega prepričanja o njej, goreče vneme za njo, velikodušne pripravljenost, delati in žrtvovati se za njo. Tega treba tudi za katoliško zavest. Zavedno-katolišk mož mora s ponosnim prepričanjem čutiti se katoličana; mora z največjo vnemo in zato pred vsem čth n*h thvaikih sil, in saicja ts*h strasti; A. Ir iiit i Kristasca. cerkeT tadi ixiga e s Kri-stssoa. Ntpaian* cd tsakotrsta h imos ostaae aeimot-I *«. k«r p njej a i. ki j« r«nie» Pregin.»c» .vi tj^a. kar š« iscetcje na iem!,i m:g«to. tcdao sJKt tsu;» — Erp::uiaa. iekotiu arumrl.in. krr i d;o trpi. a t a jo tali taui> 6tiosci«n »ak: si-i. Krsus Bo*. ki * stojo smrtj) premagal sxrt. Tako jV katolika «rkeT res Lit« nam; Krsu? ia B*g ii čio«*i. ia ena i člote&iai m«ac: »trse :<:» b-K* asSišd: ea jeien. ki je r troj oseb: U »edao fio-t tik* a ai aro idraiii i bok} j. ia ea» jedic* x-.d rseai. kiurt » ia«ti src j* obhni ia ped»l svoje m:<.: en kril; a«b*s ia tem^e. -a cai t» tea!;i cd.<: "*a;.<»i večno aaie i«r u»tu!-.1 ai rut ena o ;e tod. r s? bes h tir on u»eiiL t: rt xe Msi kai: ..!*&: iiniises erat dotti ucib ki -3 s.« m ii 52c resni«) n:...ia i-r*. ;a ti ud -*• - i ■ ■ - ■' »»'. 'i-. e-:»-e i ti>: : i4 > m a .a >&c a i taja reč. c»j »trajr;.-'. k*j aa -4*. » 5t:_; F<:' Cvi».ii.: i-, ia tal: ri'sac.« ai kaioiiiio. 2 j» a: liiccdti 1 krr edta rctd »»rstih r^a:«? 2 »irik:h j. ktun x:ra »i^ki: ainc ;i i rtu:, ii pc reSiic .a pranei a>e« e-.u kau-. taii u, i* .»a;^ »e;. f&urra; ikcf<». ct r:a:a ra aeiii mira; a h ak*£«T. ka ia; s? uri*. .1 ca ta. « apoia m tttikaa;«. E^hit .t r« — u cb j^iat^ ia u ieiia«jt. Erutaia aalotčaa apo^uloa sa t, d nhja. kaur oi err.Si j^h JT. e«tTi, atjoie rt iaa-ii:«. ia M« T*i;aa. dokler bod« imekj t. j. dc kjaea i»tu. Ni terej katoliškega T*fOTM;», a> katoliškega raTaaa.a. ki bi nnglj b u ej rjakoi-jbaih iiefi? ia pap^ia kot ;ed n:h *4 K.-j;^ Ksuil^oi pocr»i»faic«T 1 uderi vere in Tir««a trzaja Ia rt^rai bi kdo t s e drago veroval 11M! kakor Telesa *. Mfi ^mi u to. j, !-diBO le foaaili»j«. kar je b lo i« aekda; iir«<80;'lt da le kale j o kakor s prstom na U obstoj. St prof'4. šajo fimo nekdanjih i«p)»edij, ampak da,ejo udi tm aovib kaker 'e. glede aa vedao apreaa M rua^ jafbrga ia lartbc^ga ii»ljrBja, »poiaaia;o primer,« „ potrtboe. trete n:i« attir-acs^. Žito pa ta it aove p>suve in aove Te ixpoud: ia todiia v v«rai«m 01 ra dajejo a»m »iiji aii: pastir;;. kot od Kristusa posuiljtc iaraji » tulopaik st irre. Treba jih terej ab:gau kot nimfcjttke KrtUosoT«; uboga:, taii tedaj, kadar aam dajo niVt p,-suie: abogau tadi, kadar ne gre ta re£ ie stmo t ireioo. ampak š«-!e od n in prepovedmi K-r doiit«t pikorš^' ne ae Te-ie s^mo t.krat, ko j« re^ greiai ia ie vrb wgt prepovtiaaa, ampak sploh, kakor h :ro r d,iu poi Taii ukrat. ko se je dala prva upoieii ti te. tem'ji, te to a godilo, kai.r da bi bil s^aptii pr-poTedaa -ai ia t*w škod jiv floveik-mo iitijra 5. Ii t o je grtb. prebm t; u> upned in jest. oi Istega sada. jfi.ac i' t»u\ ker j« fc.io prepovedan'). Take tort. prati ta pr.s:ti kaUiiška x»v*st te :tgotorot o»pokcrš-kork;iti ud t um. kik) ta, w rataa V te, čria»ti »iLketaU se m.r« tsak kaioLčaa A jih je veliko, ki so, rkiz3 tir rt tiče ritaiaja po iei;: st cerkt*, ;ako boječ.. črpriT tj.ed tega. da je eerket Ltš< uaci Kr.ius. r*Taia;e :c miiijeaj« po terktetrm dasa t: drago kikor ratnau ia m s^iti po Kriaais B:ga. '.o«i ti:Tw.a ttedrost A k*k;r r«eao. t Um o;;ra je tcaiga katoLfaaot diaiaaes jako cWutij.r.h in hoje^-b. da bi se i« te uhtetaJo preret od tj b — pruor a?kiko ;*iaak. kakor « s« eu«: bo,e. da b. otra,« se ni & xiur ;ti !e a.kakor prei« ae jp.štcal Nataau. s»-uako rt Lato preiska e. h niso u a'i Ua prei:r»«M xt,< eerkveatga delokroga. .To spada t pehtiko pr. ^o «rket a a a n:i gotonti*, m kaj hi^o »iiši- Ia tead»f udi poht;k» a; ;nuu od (^rkveae ratsodbe. Kako u? Go^to je B;gs. nta> ker je t» podtriea); tudi poiitita. Ia gotovo telia udi o deiotaajB pcutike: ,Kaj koristi čbteka. e«prat t«« »i« pridobi, st: e dašo pa pogabi?4 1 M»t. 16. U) A KriiUs je B:g: ia kako naj rateamo, da ae le ne pcgabimo, ampa1 da reši«« svojo in ivoj-ga biiiajega doio, u:i s as Kns;as. Pr*» »*to je Kristcsa Bogu, ia ni.uija tse^» ilotešita- H" niena udi poliuka, in s* mora. »ko no^e ked»; F«***" pogobonosna. vselej ia v pni irsti o«r»u a» Kriita«. A Kr stas ui; a»s po svoji e»rkti. ia fc njej Dim k*i< pravo ia res lao t teiaost Zatj mora polit ka ik-' nnica, ker božja, in katoliške cerkve resnica, ker Kristusova, ni na pol resnica, ampak sama, gola in čista resnica. Napredovati torej od te resnice, s tem, da' se zavrže ali vsa ali deloma, in se nadomesti s čim drugim, je vselej iti v neresnico. Ima napredek tudi v sveti cerkvi; toda ne t&k, da bi to, kar je bilo resnično včeraj, jutri postalo neresnično, ampak l&k, da se, kar se je včeraj spoznalo nepopolnoma, za naprej spoznava popolneje, jasneje, temeljiteje, in da vedno napredujoče spoznavanje uvideva v resnici-materi več in več drugih, katere se tako rekoč iz nje rodijo. „ Jesus Ohristus heri et hodie; ipse et in saecula": Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in danes in vekomsj (Hebr. 13. 8) — to velja tudi o njegovi resnici. Zato nasproti verski resnici, kakor se uči v katoliški cerkvi, ne more imeli ne „ n a pred nj ako v" ne n n az ad nj ako v ampak vsi morajo biti pravi korenjaki, ki se ne ganejo iz mesta, kazanega njim po Jezusu Kristusu od svete cerkve; živi korenjaki, ki, kolikor se razcvitajo in kolikor rastejo, vendar ne nehajo ostati jedno in isto drevo, s pomočjo svete cerkve globoko in trdno vkoreninjeno v Jezusa Kri« stusa, in vredno, da je more nekdaj spoznati za »svoje". (Prim. Jan. 10. 14.) Ima neko drugo ravnanje, dandanes jako razširjeno, zlasti pa med takozvanimi razsvetljenci, kakor da bi namreč malo da ne Bog imel vprašati človeka, s kako čattjo in s koliko službo naj se on, stvarnik nebes in zemlje, od strani človeka zadovoljuje. Po teh takih, če sploh verujejo v Boga, naj mu zadostuje, da ga spoznavajo po nekaterih resnicah, katere morebiti tudi človeška pamet, če prav jako nepopolnoma, malo gotovo, in le od daleč, nekoliko doseia. A ukloniti se tudi resnicam čeznatorno-razodetim, kakor jih uči Jezus Kristus po svoji cerkvi, to njim je odveč, to njim gre čez »človeško čast in prostost". Jednako se vedejo glede pozitivnih zapovedi). Jasno je, da s takim ravnanjem nikakor ne more stati vera v Jezusa Kristusa in v njegovo cerkev, in da so katoličani, katerim je taka omika in osveta več, kakor pa vera v cerkev Kristusovo, prišli popolnoma ob vso katoliško zavest: ali sploh ne spoznajo, kaj je B >g; »li pa tajijo, da je Jetus Kristus pravi Bog; ali se vsaj ne zmenijo za nj. Ako ne, bi morali priznati, da se mora Bogu klanjati vse, in da ni naše, ampak njegovo, določiti nam, katere resnice naj verujemo, katere zapovedi naj izpolnjujemo, ako se hočemo izveličati. Da pa sem omenil tudi teh Buaturalistov" ali „deistovu ali kakorkoli jih hočete zvati, vzrok je temu prežalostna prikazen, da na ravnokar popisanem stališču dandanes več ali manj stoji tudi vse javno življenje, in sicer tudi v državah i ogromno večino katoličanov. Da vas opozorim le ua jedno reč, in sicer tisto, po kateri se javno življenje največ ravna — kje še nahajamo postavodajalstvo, v katerem bi se spotnavalo, dosledno spoznavalo, da je Jezus pravi Bog, in zato dušni kralj in absolutni vladar nad vsemi človeškimi odnošaji, bodi si v zasebnem, bodi si v socijalnem, bodi si v državnem, in sploh: v javnem življenju ? v katerem bi se spoznavalo, dosledno spoznavalo, da je cerkev Kristusova njegova jedina in polnopooblaščeua nadomestnica? Jaz ga ne poznam tacega postavodajalstva; povsod je Kristus, Bog in kralj, kakor nebes, tako tudi zemlje in vsega, kar je na zemlji, več ali manj odstavljen od svojega mesta. Vzemimo samo naše postave, ki se tičejo šolstva. Po 17. členu temeljnega državnega zakona (štev, 142 leta 1867) je veda iu njen pouk prost; prost namreč od vsake cerkve in vsacega veroizpovedanja. Po § 2. zakona, ki vrejoje razmerje med šolo in cerkvijo (št. 48. leta 1868) oskrbuje, vodi in nadzoruje cerkev sicer veronauk, a pouk v drugih predmetih je neodvisen od vplivanja vsake cerkve. Po tem takem se, kar se tiče postave, more — ne rečem mora, ampak more se 7goditi, da je Človek sicer pred katehetom in veroučiteljem stvarjen od Boga in po podobi in podobnosti božji, da se pa pred zgodovinarjem, pred naravoslovcem ali kakim drugim učiteljem prevstvari v žival, koja se razvija iz opice. Bode morebiti prišlo nepriiično, kaj tacega naravnost izreči; bode delalo sitnostij na vse strani, a nepostavno ne bode, oporekati verski resnici. In zakaj ne ? Ker postava ue spoznava več JezuBa Kristusa pravega Boga, in ne od njega postavljene učiteljice vseh garodov: svete cerkve; zato pa tudi ne več njenih naukov. Sicer bi morala nepremenljiva resnica božja biti resnca ne samo v cerkvi, ampak tudi v šoli, v vseh predmetih in v vseh vedah, in sploh na vse strani. Tako pa je, kar se tiče postave, izročena dobri ali slabi volji dotičnikov. Da v tem ni katoliške zavesti, kdo more to tajiti? T4ko je tedaj sedanje stanje javnega življenja glede Kristusa in njegove cerkve. Kaj ga je pa prouzročilo? Nezavednost katranov. In kam pridemo? Se vedno v večjo nezavednost, in s časom v popolno nevero, ako se ne vzdramimo, zavedamo, odločimo. Gotovo je imelo nevernikov tudi takrat, ko je JBiU8 Kristus s svojo cerkvijo bil spoznan v postavah. je tudi takrat ljudij, ki so n. pr. kot zakonski skupaj živeli, čeprav niso bili zakonski, ker ne cerkveno poročeni. Tudi takrat popolnoma vsaj na tihem ni manjkalo hlap. čevskega dela ob nedeljah. Tudi takrat se je trosila mirni-katera protiverska v šolah. A takrat vladal je še čut, da je vse to pregreha ne samo pred Bogom in cerkvijo, ampak tudi pred svetom in pred državo. Danes pa, ko imamo vse vrste „prostostij" ; ko imamo fakultativni civilni zakon, ko se postava jako malo briga za nedeljsko posvečevanje, in je dovoljeno, ob nedeljah zidati, kopali kanale, delati tlak itd.; ko je šola ločena od cerkve, j« marsikaj grešnega pred Bogom — postalo dovo'jeno in opravičeno pred ljudmi, in je še cel6 obdano z obliko postavnosti. Kar se je drugokrat postavno zatiralo, k temo ravno oblika postavnosti dandanes še vabija. Iu na tak način takratno posamezno, skrito zlo dandanes postaja občna, javua bolezen, dočim Kristus Jezns iu Njegova cerkev dosledno bolj in bolj izginjala iz narodue zavesti. Tak je torej, po obstoječih premisah, tužni prizor v na&o bodočnost, in to neizogibno preti tudi nam Slovencem, ki nismo s kakim jezom obdani in zabranjeni, da bi navali in uevaruosti splošne odtujeuosti javnega življenja od Kristusa Boga, iu dušnega kralja vsega človečanstva, ue prišle tudi do nas in nas zasukale v brezdno nevere. Sploh, predragi v Gospodu! nimamo uzroka, gledati z nekakim zaniČljivim ponosom na druge, tuje kraje. Imamo, žalibog, marsikaterih prikazuij tudi pri nas ua Sloveti skem, katere napolnjujejo tuge človeško srce. Da pogledamo, kakor smo poprej storili gledč po stavodajalstva, na en drug nič manj vpliven faktor jav-uega življenja: ua tisk po raznovrstnem njegovem razvoju, moramo priznati, da so ravno v tem oziru vsekane katoliški zavesti pri nas globoke in nevarne rane, iu da pri vsej samosvojosti le preradi korakamo na strani tujih narodov, kadar gre zoper duhovnike. Ne ima dostojanstvene stopinje v katoliški cerkvi, cd najvišje do najnižje, katera bi ne bila že napadena na najhujši in najostudnejši način tudi pri uas. Ne ima imena, s katerim bi nas ne psovali. Izučeui, kolikor kdo drug; sini jedne in iste dežele, smo vendarle „mračnjaki", „brezdomovinciM, in kar je še drugih takih ljubezujivostij. Ne ima nobene, še tako nedolžne reči na nas duhovnikih: ne obleke in njene barve, ne ton-zure itd., ki bi že ne morala služiti, da nas spravljajo v posmeh in ometavajo i blatom. Tudi sedaj, ob priliki katoliškega shoda, kako nesramno in surovo se je pisalo, kakor v bratski pozdrav vsem slovenskim duhovnikom, ki se ga udeležujejo. Sega se v zasebnosti, katerih razpravljanje, vsejedno, ali so resnične ali domišljene, bi morala zabraniti že vsaka količkera vzgoja. Zraven tega pa se lahko berejo tu in tam neslišane obdolžitve tudi celega duhovskeg« stanfi. In kakor se ne prizanese našim osebam, tako ne nasi rimsko-katoliški cerkvi, ne njenim napravam in n* redbam, ne naši pokorščini do nje. Tako smo postali kakor pravi izobčenci pred neko vrsto ljudij. Po vsem tem se gotovo ni čudit«, če dijaki po n"-katerih krajih tako malo marajo posvetiti se duhovskema stanu. Ni se čuditi, če sem moral, ue samo jedeukrat, ampak večkrat že slišati iz pedagogiških krogov, iu sicer od lajikov, kako pogubouosuo ueko slovstvo pri nas vpliva ua našo mladiuo: na njeno vero, ua njene uravk In ko-uečuo ni se čuditi, če se nahajajo med mladimi našimi ljudmi, ki si smatrajo za svoj poklic na višjih šolah — govorim doslovno — »pripravljati se na boj s farji". A kar je še hu,še, je to, da se tako žalostno poče-ujauje prikriva še celo z „iuteligeuco", z „razumoištvom", i „uarodno kulturo", in kar je še drugih tako visoko do-uečib izrazov; ko bi vendar »kultura", kakoršna se razodeva v pisavi rabljeni tu in tam pri nas, a neopravičljivi tudi pri najostrejšem nasprotju, le sramotila slovenski rod. Smelo trdim, da, odkar smo Slovenci, se mila n&ša beseda še ni tako nem lo rabila, kakor se to dandanes godi zoper nas duhovnike. Le prehitro so se vresuičile besede rajnkega knezoškofa Slomšeka, katere sem večkrat slišal, ne sicer iz njegovih ust, ampak od takih, s katerimi je najbližje občeval, da bodo prišli namreč časi, ko mlajši naš rod nas duhovnikov ne bode več maral. Bazlož'1 sem vam, kakšue so razmere okoli nas; kakšue zlasti tudi pri nas, in posebno še v pogledu na tiste, ki so od Boga postavljeni, učiti sv. vero in čuti nad njo. Po vsem tem vprašam: Je li res, da vera in versko stanj«*, da katoliška zavest pri nas nikakor ni v nevarnosti ? Preduo pa končam, naj mi bode dovoljeno, omeniti še neke druge reči. SI šala se je že večkrat, zlasti pa zadnje dni pred našim shodom, izrečena želja, naj bi vendar prenehal razpor pri nas na Kranjskem in nastal zopet zaželjeni mir. Kdo si ga bolj želi, tega miru, kakor jaz? Vendar pa ue pozna naših razmer, ako kdo misli — in to je nekako brati tudi iz nekaterih izjav došlih katoliškemu shodu — da so tega razpora krive le osebnosti; da ga je kriva duhovščina, in na čelu njej se ve da jaz, ki sem že itak uajbolj sovraženi mož pri mnogih Slovencih. A ni ga kriva kranjska duhovščina, čeprav se tesno oklepa svojega Škofa in sočutno ž njim trpi — za kar si zasluži in ji tukaj tudi javno izrekam najiskrenejšo zahvalo — ni ga kriva duhovščina tesno sklenjena z menoj, ker ni ga kriva tudi moja oseba. Kriva ga je reč, katero imamo zastopati, in ta je: Jezus Kristus, in božje njegove pravice, ka-koršne izvršuje po svoji cerkvi. Tukaj je zadnji in pravi vzrok, da se ne razumemo. # Da ima na svetu sploh ločitve gledč Jezusa Kristusa in njegove cerkve, je gotovo močno obžalovati, a čuditi se ni. Saj je že pri evangelistu Janezu precej v 1. poglavju (1. 11) pisano o Kristusu: „V svojo lastnino je prišel, in njegovi ga niso vsprejeli." Starček Simeou pa je »rekel Mariji, njegovi materi: Glej! ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, kateremu se bode oporekalo. In tvojo lastno dušo bode presunil meč, da se misli razodenejo iz mnogih src." (Luk. 2. 34, 35). Kristus sam pa tako popiše posledke svoje vere in svojega delovanja na zemlji: „Menite-li, da sem prišel mir dat na zemljo? Povem vam, da ne, ampak razpor. Zakaj odsihmal se jih bo v jedni hiši pet razprlo, trije zoper dva, in dva zoper tri. Razprli se bodo oče zoper sina, in sin zoper svojega očeta; mati zoper hčer, in hči zoper mater; tašča zoper svojo nevesto, in nevesta zoper taščo." (Luk. 12. 51 -— 53.) Tako sedi Kristus sam o učinkih svoje vere, Kristus, ki je vendar »knez mini" (Izai. 9. 6.); ki gotovo ne išče razpora, in ga le najde! In tako so tudi našega razpora krive ne naše osebe, ampak to, da žalibog ne stojimo več vsi na jednem in istem verskem stal šču, in da je to, kar je nam pravo, jedino katoliško, drugim le samo »klerikalna prena-petnost in prevzetnost". Jasno je, da ne moremo mi, kojih poklicna dolžnost in izključna oblast je, v tem auktoritativno podučevati druge, učiti se od njih, kaj je pravo katoliško. In zato tadi zanaprej — in če nas zavoljo tega še toliko sovražijo, črnijo in zaničujejo — hočemo zvesti ostati pri načelih sv. katoliške cerkve, kakor nas j h uči rimski papež; svesti si, da, kdor hoče biti s Kristusom, mora biti t njegovo cerkvijo, in kdor z njegovo cerkvijo, istotako z rimskim papežem; svesti si dalje, da sveta vera in njena načela niso nočna luč, katera uaj se skrbno prikriva, da le ne nadleguje, ako kdo spi, ampak da je luč, ki se mora očituo postaviti na svetilnik; svesti si konečno, da — po besedah Kristusovih: »kdor ni z meuoj, ta je zoper mene, iu kedor z menoj ne nabira, raztresa" (Mat. 12. 30) — glede njega in njegove cerkve tako malo more imeti srednje poti na zemlji, kakor malo bode srednjega mesta v večnosti, kjer nas bode Kristus vse uvrstil le ali na levo ali na desno, kakor smo si s svojim ravnanjem tukaj izbrali. Govoril sem vam, predragi v Gospodu! o katoliški zavesti, in kako naj se kaže v celem našem ravnanju. Čutimo se torej vselej in pred vsem goreče, zavedne katoličane, katerim so globoko v srca vpisane besede Gospodove: »kdorkoli bode mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil" (Mat. 10, 32. 33); in druge besede, govorjene apostolom in njih naslednikom o zadržanju ljudij proti njim: »kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal." (Luk. 10. 16). Božja pomoč pa ostani vedno pri nas, da zamoremo — kakor moli sveta cerkev tretjo nedeljo po binkeštih — »pod vodstvom in spremstvom Božjim tako prehoditi časne dobrote, da ne izgubimo večnih", in po Kristusu, ki je »pot, resnica in življenje" (Jan. 14. 6.), tako ravnati na zemlji, da se moremo nekdaj v večnem izveličanju ž njim veseliti v nebesih. Amen. Ob pričetku šolskega leta. Nekako tesno nam je vselej pri srcu pričetku ob novega šolskega leta. Ko vidimo na stotine zdravih in bistroumnih slovenskih sinov hiteti z dežele v glavna mesta, nadaljevat izobraževanje svojega uma in blaženje srca, tedaj se polasti neizmerna žalost Dašega slovensko mladino iskreno ljubečega srca. Tedaj se pred našimi očmi na novo krvavo mboli najhujša rana, ki razjeda zdrave korenine naše dižave, to je — koufesijouslozna šola. — Z ii se m m vselej, da hiti mladina v brnferake šoie. kakor bi hitela t mesn;eo, v duševno svojo smrt. — Ia ker poinamo našo blago in nadarjeno mladino, ker vemo, kako globoko splošno koren ni r niej strah božj', katerega se je nanela r domači hiši od svojih dobrih staiišev, sat« tem jasnejše vidimo, kaj bi dobra verska šola iiredila ix take mladine, kakor je naša. Io uprav U misel mnoii bolest vsakemu mladiooljobu. Zato pa vzlasti ob pričetku šolskega leta dvigamo 10pet svoj glas in x nami ga druiijo slovenski stariši io praii m'adinol!obi: .Pustite male k Jezusu! Dajte nam verskih šol! Ne postavljajte teh raz-evetojodih s« roi v mrsle, le umetno razsvetljevane vrtove, postavljajte jih na soločno stran, da bote meli od njih vest-l}* in stdor! Ne silite naše dobre mladine v šole brez Jezasa, dajte nam šol, kakoršnib boče največji prijatelj otrok, naš Odrešite! j, in kakoršmh v njegovem imena z vso pravieo zahteva katoliška cerkev! Zato kličemo r spomin sklep prvega slovenskega katoliškega shoda, ki nam mora b ti tudi v šolskem oziru stalen program. Ta se glasi: Katoliški star ši so po vesti dolžni, svoje otroke vzgajati ia poučevati po načelih svete katol. eerkv«. Ker pa večina Slovencev ne more sama zadostno vzgajati io po-očtvsti slovenskih svo.ih otrok in ker imamo z droge strni v Avstriji prisilno državno šolo, zahteva prvi slovenski katoliški shod ia slovenske katoliške otroke katoliške javne ljudske šole in katoliške učiteljske pripravnice v smisla izjav avstrijskih škofov r gospodski zbornici dne 1 j. marca leU 1890. A še drog virok imamo, da se ne moremo iz srca veseliti prič«tka novega šolskega leU. Našo mlad no gonijo namreč v — tujo šolo, v šolo s tujim učnim jezikom. Koliko slovenskih šolarjev se je te dni vpisalo vzlasti po kronovinah izven Kraojske v — nemške šol«. kjer ne bodo cmeli besede učiteljeve! In kar se j« vpisalo v srednje šole, ti vsi so vpisani v nemške šol«, ker slovenske srednje šole so le na papirju. Posebno užaljeni pa smo. ako v tem ozira obrnemo pogled na Ljubljano. V našem glavnem mestu je v zadnjem desetletju naraslo nemških ljudskih šol, kakor g. b po deijo. In riči moramo, da se v Ljubljani na stotine slovenskih otrok germsnizuje v nemških šolah. Tukaj se odločuje značaj ljubljanskemu mest«, ae pa na napisih po ulicah in hišah. — Ta treba pozornosti! Žalibog! Omenjati moramo, da je oprav naša uapredno-narodna stranka mnogo zakrivila množitev nemških šol v Ljubljani. Ko je zasedla mestno hišo, tedaj jej niso bile všeč dotedanje nekako utrakmtčne ljudske šole, hotela je samo slovenske, ne o tirajoč te na dejanjske naše raimere glede srednjih šol. Te je bil povod, da je moralo mesto ustanoviti mestne nemške šol«. A pri tem so storili radikalei drugo nspako. Branili so se aemšk.h šol t«r s tem pospeš-Ii ustanovitev šuifcreinske šole t Ljubljani, poleg nje pa se seveda niso mogti ubraniti ustanovitve mestnih nemških šol. ZTfdeli smo, da s« j« letos Tilasti veliko otrok vpi- salo v Ljubljani v nemške šol«, pri deški mestni nemški šoli govori se ce'6 o vsporednicab. Temu so mnogo krivi tudi stariši sami, ki silijo svoje otroke v nemške šole. Seveda imajo za to svoje veljavne vzroke. Omenimo |e jedoega. Od naše mladine, ki vstopi iz slovenske ljad.ske v srednje šole, zahteva se od srednješolskih pnfesorje?, tudi Slovencev, toliko znanja v nemščini, kolikor si g» te rute itd. po najnižji oeni. N 9 5- a 9 o (5 zadnja oena. Na Najvišje po voljo Nj. c. in kr. apostolskega velioastva. Bogata oskrbljena po c. kr. ravnatoljgtvu loterijskih dohodkov zajamčena XXVIII. državna loterija ■MRza olvilat dobrodelno namene. T6JC6 3135 dobitkov v ▼kupnem zneska 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek a 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma i 500 |ld.r I glavni dobitek a 30.000 gld., z I preddobitkom in I pgdobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov pa 100,gld. naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30 000 gld.Žrebanje «•< bo vrilts neprekliino dne 29. decembra 1892. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, I., Kiemergasse 7, IL. Stock, in Jakoberhole, kakor tudi po mnogih prodajaTnicah. — Srotke se pošiljajo poštnine proste. Dunaj, oktobra meseca 18^2. 6-1 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. 464 6-1 Ignacij Žargi v Ljubljani, sv. Petra cesta št štev.4( ' /•( priporoča svojo uzborao zalogo ? > *«• mednega, jnanirfakturnega blaga in vSdUb-vrstnega perila " predpasnikov^ srajc itd. — Zaloga kravat, narejenih venckov in šopkov, blaga za krojače m šivilje. — Prodaja po prav nizki eeni SE zimske potreb $ nogavice, rokavice,, volno, robce, ogrinjat e. Uzoi-£c (uiuStre) poSlje ua željo brczitlačuo __ Velika 50 krajcerska loterija. (ilsivui roi'a v najnovejši In nojbo^Si obliki, po ceni; IG. HELLER, DUNAJ, !/, Prnterslrasso 78. Illuatmanl 2aplsnikl ia p«tivnlii« planu v hrvatskem, aemjkem, talkam Ia slovtltakom |eilka po sabtevanju brejplačno lo Iranko. — Ču ia poskušajo •-. flaranulja. 3 Podpisani usoja si prečast. duhovščini, spošt. uradnikom in slav, občinstvu v mestu in na deželi priporočiti se v najtrajnejše izdelovanje duhovniške obleke uradniške obleke (uniforme), uradniške ji elastični pasovi s premikajočim se klopčlčem, enostranski gl 4 50 do 7'50,dvo8tr.gl.8'80 dogl 1.V— l*i i naroitvali, katere se izvrše po povzetji, označi su kakovost bolezni (ne agentje) Prodajalci ki hočejo prodajati |(me. tijske stroje se prosijo, da pošljejo svoje naslove Ignaciju Heller-ju na Dunaju. 2-1 II. Praterstrasse 78 so i Kuverte s finim J vizitnice in < iniuiibs m i ^ trgovske račune ^ ^ priporoča £ J Katol. tiskarna j J v Ljubljani. \ II i NO proda Franc Paiilič „pri Merfoiikir' 1121 T(>-Il. Hiša j*- pripravna za gostilno, im;i pel sob. dobro klet in kasčo. Pole« nje je še liiH.jhnn hišica / Jedilo sobo in tremi shrambami. Gospodarska poslopju so: hlev, svinjaki; vrt s .sadnim drevjem in kozolcem, TudUpodledeiiiva m vodnjak je na posestvu. Natančneje pove: 73 2 l Franc Patilic na (* lin ca h pri Ljubljani M. :zzsxxzzzzzzzzxzzj|| Tinkturo za želodec ft pripravlja lekarnar Gabrijel Piceoll. 2< 1 i" Ta tinktura za ielodeo je sredstvo, ki lahno, [K vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt život. l>r. Hager, d»ktor lilo*