1 V* * • -i. - « • ' • . z * • • 4 % List 47. • r ^ i i • .V--V: 1 "» - t A • I ^ • 4 • X vK M JT *€ p 1 A" 1 t - w m ¥ • Tecaj tf ' * ■* >'á) i fár S \ 4 11 aft &-f*; vj ^ 'Y - i ; ' tCrv \J v. 1 . * 1 te ospodarske, obrtniške in narodne V _ "V lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane celo 4 gold, za pol leta o gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt za četrt leta 1 gold.; posilj 1 gold. 30 fe Ljubljani v sredo 24. novembra 1875. O b s e g : Pregled zneskov državne podpore, ki jib leta 1869 do konca letošnjega 1. 187 vitnost in urno razširjanje rastlin. (Ko Dualizem v 9. letu svojega obstanka. je Kranjska kmetijska družba od si. ministerstva kmetijstva přejela od O stanji govedoreje na Gorenskem. (Konec.) Zoper psa Rodo- Zapisnik 35. odborové skupščine slovenske Matice 15. julija. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. hospodářské stvari. 3. Subvencija za Čebelorejo. Za Pregled zneskov državne podpore jih držav ebelarjem 471 ninejse )n bol belarstvo se b delilo : zmerah iz doseda ljudskim učiteljem in kmećkim jih je Kranjska kmetijska družba od si. ministerstva kmetijstva přejela od leta 1869 do konca letošnjega nanih Dzierzonovih panjev, potem pnika Porente urav- gl leta 1875. Današnjemu občnemu zboru družbe kmetijske je odbor predloži! pregled gori imenovane državne dalj 94 h se je tlači in man pravila denarnih daril > (preša) za méd podpore (subvencije) za različne deželne kmetijske po potem trebščine, katero odbor razdeluj v jab ? v katerih sta dežel de vitez Roth pričujoča zastopnik c. ki vladni svetovalec, in pa zastopnik deželnega odbora vitez dr. Kal ten egger. a pregled obsega sledeče razdelke kmetijstva in denarne zneske: lztisa čebelarskih tabelj za šolski poduk za ob- dveh ljudskih šol. Tudi učna knjiga o pred- , katero je spisal darova_, _ nostih in obravnavanji novega panja župnik Pore se bo v kratkem izdala in deloma brez plačno, deloma po prav nizki ceni razd 4. c K. ubvencija za sadje- in vinorejo ter vrtnarstvo. Iz te 1. V y i goved za pleme Muriških bikov h plemen 13i premija za podučevanje v praktični sadjereji, 13 denarnih podpor okrajnim šolskim svetom za krav in telic 193 napravo šolskih vrtov Pincgavskib in Belanskih bikov...... Marijadolskih bikov . • ustanova za obiskova 84 tedaj kup bikov )) 7) in in yy 156 sterneubu jsk šole v Klo b popotni donesek za posl dnarodnemu 226 fcrav in telic 34^ zboru vinorejcev na Dun 7 vkup pa žlabnib plemenskih goved 575 24 ljudskih šol je bilo obdarovanih z zbirkami sad nega in Poleg tega je bilo pa iz subvencij v prejšnjih letih tisoče ljudskim arskega orodja; posled delilo na m obdarovanih 41 bikov, 30 goved domaćih živinorej in 47 tel i skup 118 nega drev< sadneg 7 7 beinam in podružnicam žlah divjakov , cepičev in murbovib Tako je deželi do zdaj dano precej materij za pleme vselej parijo 7 in po takem je gospodarjem mogoče 7 ce umno Subvencija za semena, zlasti za RigajsJco laneno 77 jbolj z jboljšim m ko z ena m u seme. da ne dosežej obilnega števila čistega JL7 Ck l lj\J y U« "V UVUVUVjV --- ---- «----gv. mena žlahnih živali, temuč tudi dobro plemenjenje tedaj tako živinorej o naše dežele povzdignej 2. Subvencija za rej o drobnice. y in Da bi se pospešilo sejanje lanú za pridelovanje prediva , se je do zdaj iz prejetih subvencij izvirnega Rigajskega (Ruskega) lanénega semena 660 mernikov naročilo in po znižani ceni tukajšnjim gospodarjem pro- dalo. Ker ima to seme na mestu precej visoko ceno in Iz te subvencije se je od leta 1869 do zdaj 540 tudi vožnja precej denarja stane se z majhno sub- jezerskih in ugoviških plemenskih ovác in 125 sufol- vencijo k većemu 300 gld. na leto ni moglo vec storiti. ških plemenskih prešičev obojega spola pripeljalo in med živinorejce po vsi deželi razdelilo in ravno tako Dosedanje skušnje pri nas so pokazale, da ta setev mnogo vec in lepšega prediva daje , ker lan skoraj še je zdaj ^ razširjati mogoce rejo teh dveh posebno koristnih živali enkrat tako visok zraste kakor domač. Te prednosti poznajo naši gospodarji ; toraj se za to seme precej čvrsto poganjajo; želeti bi bilo i da ijale godiinice na vodi. V Naznanilih" od leta 1870 v 1. zvezku je od gosp. Rikarda Dolenca natisnjena daljša obrav se sploh vpe- . stvo poljedelstva letosoje leto prvikrat dovolilo 500 gld. podpore, ia sicer zlasti za plačo učiteljev in napravo učnih pripomočkov. nava o obdelovanji in izdelovanji prediva v Moravském Schonbergu in njegovi bližnji okolici" s podobami. Za tisek v posebno knjižico je zdaj tudi od gosp. Aod. Piskárja , ki je bil skupaj z gosp. Dolencem v Moravsko Scbonberški predivski soli , pripravljen pod naslovom „Navod za pridelovanje lanu in prediva po síanji govedoreje na Gorenskem. Po poročilu gosp. prof. Fr. Povšeta. (Konec.) Belgiškem načinu." Popolnoma odobrujem zaslužene kmetijske družbe, da v te Goren&ke dosedanje ravnanje mnogo- 6. Subvencija za kmetijske stroje in orodja pomočjo te subvencije se je od 1. 1869 do 1875 napravilo in razdalo: 33 ročnih mlatilnic, trlice kraje poailja Beiansko pleme, katero je res prav določao pravo za zboljsevanje in požlahnovanje goved po Go- bodo nekoliko veča postala, bol j lepega renském i ki leznimi valjarji 1 vatjarji y z že- polnega telesa s širokimi prsi in širokim ve za žito 1 slamoreznica, 1 stroj za turšico robkati z vinto, imajo u Oil pi Ol 111 Oil UlVllii y p VJ pobešenim križem, kar jim sedaj pomanjkuje polním f Belanska goveda m ; kar ne pa ______po katerih bodo mladi zarodi 42 Scbobersbergovih ročnih strojev za turšico robkati, podedovali te teíesne lastnosti. In ker je Beiansko Zugmajerjevih dreves ) osipalne drevesa ? razre- zalno drevo y Pokrukovo drevo, i obračalno drevo brabrantske brane, 1 dvodelna brana y razrušnik } > - 1 angleške ški H g n f > ne 2 angleške vile , potem vse orodje za pridelovanje pre- 8enene vile, 2 angle- pleme tudi mlečno, tedaj tudi ne bode zgubila domaća živina izvirne sposobnosti za molžo. Le še več lepih Belanski h bikov je treba, čeravno jih je že precej raz-deljenih, ki da so že veliko dobrega blaga zaplodili, tako, diva po Belgiškem načinu. «— morem z dobro vestjo reči, ^<* o^ pv^ua, ^u gurenskem že močno, koliko dobrega vspeha ima že državna subvencija. Ce se bo začeto delo da se pozna po Go- Subvencija za zboljšanje "planinarstva in podporo sirarskih družeb. Iz tega se je izdalo : premij za zboljšanje planinarstva, denarnih podpor sirarskim družbám, se nadaljevalo, kar bi svetoval že zarad tega, da se pri četo požlahnovanje popolnoma dožene, in če bodo ži vi n orej ci to svoje storili y to je j 8krbno odgoje- vali živino, jo umno plemenili, ne da komaj leto staro telico ženejo že k biku, in da v vsem ravnajo po 1 popotna podpora za poslanca na Predarelske in vodilih umne živinoreje, kakor jo jim kaže zlata Algavske planine ogledat tamošnja narejanja sira y denarni pomoći dvema sirarjema za obiskanje izgledne mlekarije na Tolminskih Razorab, da bi se učila delati sir knjiga dr. Bleiweisova, zagotovljena je potem boljsa příhodnost Gorenskemu gospodarstvu in blagostanju, y popotna podpora za potujočega učitelja za pod- katero sloni ravno na živinoreji Dovolj lepe živine se nahaja že sedaj v Bohinji ondi, kjer jo bolj domá redé; predstojniku podružnice učevanje o zboljšanji planinarstva, o mlekarstvu in o Bohiujske gosp. župniku Mesar ju pa gre se posebna koristi naprav sirarskih družeb v raznih planinskih krajih po deželi; poslednjič je bil posnetek iz Trien- hvala, da on tudi napredek g »vedoreje v Bohinji ne- telnovega 8piS a >> vtrudljivo v svojo skrb jemlje. Dovolj lepe živine sem uber Al'penwirthsehaften" v 1000 iz- upažil tudi v Selski dolini, v Poljanski dolini I / ! ) t • fl 1 v t r \ ^ i • • • r • • * tiših v slovenskem převodu ,4zboljšanje gospodarstva na planinah" izdan in razdeljen. (med Loko in Trato), krog Radoljice in Le sic, kjer Legat čedo prav lepe izvirne Belanske ima gosp zivme , od katere naj bi gospodarji prav pridno kupo-Subvencija za vodnjake (kali), koder manjka vode. vali mladice za pleme, kajti zguba velika je za domačo z tega so se delile podpore od 30 do 200 gold. živinorejo, ako se tako dobro (ena tudi s 400 gold.), in sicer <—- 23 občinam na Dolenskem Tudi i v Kranjski gori blagj prodá mesarj u 17 y yy »» na Notranjskem in na Gorenskem p Iz občinam vkup. ni slaba živina, posebno pohvalno se pa morem izraziti o goveđi v Ra teč ah, kjer imajo veliko prav lepe živine, ki se more meriti z Beiansko Koroško živino. Prav tukaj sem slišal, da iz Belanske doline le-sem ce!ó je do zdaj popolnoma dodelanih 18 kali, napravija se jih 19, iz prejšnjih let še niso začete y za 5 kali pa so se podpore dale še le oktobra me- seca. Za 2 kaii ste on še prihranjeni. Subvencija za spisovanje žetvene in poljedelske statistike dežele. Ta subvencija je zmiraj posebej za spisatelja gosp ^ ^ ^ V-r w V U tj V^ gj A * ^J VÍUV V/ ý AJ t« W Jl^ A M M tk> V* 4J ÇJf ^ Vf kJ jvF % J^, V O * f y centralnega odbornika Franca Schollmayer-ja določena vencijskega hodijo Korošci in kupovat lepše krave in telice, katere domá nekoliko časa redé in potem kot izvirno živinico za dragi denar prodajajo v razne kraje, morda tudi na Kranjsko. Na Je8enicah nimajo nic kaj lepe živine; revna, majhna in slabo oskrbovaua je;val nadejati se je tudi tukaj zboljšanja, ker ima gosp. S raj Beiansko čedo z izvrstnim, res hvalevrednim Belanski m izvirnicn bikom. Po vsem kar sem videl živine nakupljene iz sub* e n a r j a in videl seio je veliko in se tudi vsako leto s pritrjenjem si. ministerstva na smem se povoljno izreći, da jo dobro ravnajo; v obče ta način obrne in izdá. 10. Subvencija za v zdrže v a nje kovaŠke Šole in Živino zdi sem zapazil, da Kranjski kmetovalci so postali močno vneti za napredek v živinoreji, vsaj povsod so želeli in poprasevali, kedaj bode zopet prodaja lepe „brezaste" ta a me na b razloženi nasvèt central- (Belanske) živine. nega odbora , To so znamenja in fakta, katera opravičujejo dose- živa potreba za izućcnje ko etijska družba te sole, katera je danje postopanje družbe kmetijske in katero naj bla- st vo in nji nih ho pt'duk o , iz svoje lastne zaioge i vadnej posobnih za podk kih bolez- na blagor in povzdigo ne more držati, si. minister govoli nadaljevati nevtrudljivo kmetijstva, da bode sčasoma tudi Kranjska imela tako žlahno živino, da jej ne bo treba za plemensko živino a bo v druge dežele denarjev posil jati in nosno stopiti s svojo v konkurencijo z drugimi planin- mogla po- ki 86 »kimi deželami. Konečno priporoČam le ie to UllCV-iiV y I l^JKJi utaui IC cu lU ) DSJ o o taui 11 a W W j^u f C^II« a uua vwav i &JU v u \/ * UH MOUt* v u i ti o U û U O" delà, da se bodo stanovitno zaporecioma enakega bolezen se nahaja pogostoma tam, kjer psi in ljudje plemena junci v dotični kraj pošiljali, da potem na- tesno skupaj živijo; tako v Islandiji, kjer sedmi del se tudi na to v možganih goved ali ovac in napravi bolezen vrtoglavnica (Drehkrankheit) imenuje; tudi ikre pri pre-šičih so večkrat prevržek pasje trakulje, če jo je presic povžil. Tudi tako imenovana strasna chinokokus- stopi veča enakoličnost v živini, katere (enakolićnosti) onega ljudstva za to boleznijo boleha. še pogrešamo, in katera je potrebna, če hoćemo, eeda da bodo drugi hodili k nam kupovat naš goved. Se več bi mogli iz navedenega sestavka o nevarnosti psov povedati, pa naj zadostuje to. Zoper psa. Ratoroznaiiske stvari. Časnik ,,Oest. landw. Wochenblatt" je prinesel v xadnjih svojih listih sestavek ,,Wider den Hund", ki da si ne moremo ima toliko resničnega v sebi, ne bi iz tega članka posneli nekoliko vrstic. kaj ? da rofesor dr. Zíirn piše o pseh rned drugim to le : Rodovitnost in urno razširjanje rastlin. (Konec.) Predragi Čitatelj ! veliko veliko rastlinskih semen pa se zaseje še drugače. Kedar vihar razsaja in vrtinec Gotovo je, da je pes med domačo našo živino najzve- kvišku vzdiguje prah po stejša živaí in da marsikdo nima mu bolj uda jatelja kakor je pes. Zato naj nihče ne misii nega pri- sem cestah in drugih tudi razna semena visoko v zračne visine. da potih, odnese zraku jih jaz sovražnik psov kar j dalj časa vrti, zadnjič pa izroči materi zemlji v naročje. prav iu kar ni prav, med Ravno taka je tudi s prahom , ki se s semenem vred tem je treba razloček delati. Kdo more zagovarjati ne- vrti v višinah , zadnjič pa náleže po zemlji in na-njo izmerno število p30v, ki se mnogoiirac Dolje nranijo, paaia zrna oprasi. ivo jame lanRi aez zemJjo močiti, kakor člověk? Kdo more tajiti veliko število glist in zmoci tudi prah in semena, katera pričnejo kmalu ka- števil psov ki se mnogokrat bolje hranijo padla zrna oprasi Ko jame lahki dež zemljo močiti druzega mrcesa, ki po pseh napravijajo mnogotere bo- lezni ćloveku in drugi domači živini V Kdo da najstrašnejša bolezen — steklina izvira more tajiti, od liti in s prsti ali praha riti eno za drugim, dneh kinčajo raznopisane cvetlice zemljo ma na daleč in psov Ce vse to pomislimo , priti moramo do spoznanja da preveliko število psov je na veliko škodo človeštvu. Koliko denarja bi se dalo po pomanjsanem številu psov prerojenja, kar široko; vse planjave in poljane, hribi in doli, vrhovi in strmine se pomladé in za novo življenje zbudé. oves se napaja krasotě natorne > giblje m živi. sploh vse se Duša raduje To vse pa se zgodi na ce namrec s in po potratí, katero mnogi ž njimi uganjajo, prihraniti zmladletje, ko dobi narava vnovič svojo lepoto; pa tudi poleti se sijajnost njena živo giblje pred dušo človeško. So pa tudi taka semena ali zrna, da jih ni v stanu zmoči ne vihar, ne vrtinec. Al zategadel ne obležé na 9 ali za druge koristne namene obrniti , tištim denarjem , ki se na pse obrne ; kupili drugo ži- vino ali pa ga darovali ubogim! Mesto Lipsko (Leipzig) na priliko, je 1874. leta mestu, temveč se zaplodé ravno kakor one, o katerih štelo 2945 psov, za katere se je plačalo pasjega davka sem ti , premili mi čitatelj ! malo prej pravil. e se 8835 se na tolarjev, če psa leto in se temu došteje še po 24 tolarjev, ki vstavljajo vetrovni moči, se pa človeški nogi ne morejo, iz tega i živalski ne. Navadno so okrogla in se tedaj trkolijo po zemlji; dokajkrat pa jih tudi ljudje ali ži- dan za zivez obrnejo, se vidi potrošek z 69.680 tolarjev na leto. Avstriji število psov, ki jih ljudje (večidel go- vina sujejo z nogami in prisujejo malo spôda) imajo le za veselje in kratek čas, zuaša čez 1 mi- različna mesta , lijon; za njih živež se računa do milijone goldinar- casu kalé k j e r po rnalem na se zmesajo s prstjo in o pravém ) kar je pa gotovo veliko premalo. Na Franco- krasoto. potem pa zelené Člověku v korist j naravi v Jev > skem so leta 18o5 imeli okoli o O milijone p3ov 7 za Se katere se sme za živež računati 80 milijonov frankov. je: so bodeča. Taka se obesijo ljudem na obleko druga so voglata ali robata, z bodili obdane, to ži- Naj se nam nikar ne ugovarja, da veliko pasjega vini živeža je le to, kar ljudem na mizi ostane, kajti dan- kjer jih otresejo in zemlji izročé; ne znajo pa, da ska-danes se more vsaka kost drugače obrniti in to tudi ni zujejo naravi dobrote, ker jej pomagajo sejati. Sila ve- ko. > Ljudje in živina jih zaneso drugam resnica i da ne povžili psi mnogo druzega živeža > ki ne odpada z mize lastnikove. Vse to pa mene, ki sam tudi pse potilo vzroka na to j da pišem zoper s e y sta, zavoljo katerih sem se liko zrn pa je neprebavljivih. Ona grejo po čevah ži-valskih in pridejo spet na svitlo, se ve da ne na tistem kraju, kjer je žival pobrala jih. Ni dvombe tedaj , da ampak dva druga eelivni tiči zanesejo marsikatero seme iz tujih dežel, ter proti njim, zaplodé zelisča, koja so nam v veliko korist in od ka- rad imam, ni na- vzdignil namrec : 1. zato, ker je pes najveće gnjezdo mnogim z a-j e d o v k a m (Schmarotzerthieren) , glista m in crvom terih ni bilo prej ne duha ne sluha pri nas. Od kod so pa mnoga drevesna plemena, trave in še druge rast-line na stoipih, starih visokih zidovih in drevesih, kamor namrec ki so posrednje ali neposrednje Člověku m živa duša ne drugi domaći živini škodljivi, m tiči zasadili. pride ? Jasno kot beli dan je j da so jih zato ? ker najbolj grozovito bolezen s tek- lino) člověk in druga domaća živina dobi po psu Ni treba tedaj modrovati in si glave do sivega be-liti: odkod da je vsako leto nepretrgoma toliko plevela Dr. Ziirn našteva v navedenem sestavku mnoge bodi-si na vrtih ali njivah, če tudi se skrbno pasje gliste, katere, če jih je po naključbi člověk po- in čeravno sejavec marljivo zbira pšenico in druga žita vžil ali pa živina, nareaijo tu jako nevarne bolezni. Med predno jih seje ) šesterimi tako imenovanimi tra kul jam i (Bandwiirmer) so štiri člověku in naši domači živini nevarne. Živina mar- vec dobi jajčica teh trakulj na polji, v gozdu ali kje drugod, jejo vsakdarj jega živeža. Treba vedeti na kjer jih je pes posral, in se je ona pasla, v svoj želodec. Treba pa znati, da Člověk ni sam na svetu da je še mnogo mnogo drugih žival, ki potrebu- dalje, da Bog Tam pa se prevrzejo pasje trakulje v crve druge baže, skrbi dolžnost do za-nje, da Bog zapoveduje elementom opravljati kar živi , bodi-si člověk ali kaka in tako se zaredi, na pr., pri goveji živini mnogoslavec vsega, žival. Ne srdimo se . nad nekolikim plevelom po vrtih in poljih; saj je v živež živalim, ki so nam neogibno potrebne, in brez katerih bi tako reci ne mogli biti ! e plevel škoduje žitu, pa povrnejo vso škodo ohrani še mnogaja leta jugcslavenskemu narodu zdravilne rastline tisočerokrat. So zelisóa »UOVUUV lIOVUV/lUQltU. KJ\J ŮLHOWCJj ki líh UI9U1U ne 8ejali ne sadili, ob kratkem, ki nismo nič posla imeli V « « • 1 w t % * \ • nismo Pokrovitelj dôbo porodj dobo kodušnega, ki m je atvaril a t" književnega in narodnega pre z njimi y pa so nam vendar večkrat dobro zdravilo. Pa a to adreso je dobil odbor od biskupa S t m aj e r j to-le zabval kdo člověku ustreže! Kaj nek bi bilo, ko bi narava tice slovenske u Ljublj pismo >> Slavnomu odboru ma tako nemila bila, kakor ni? Po „Nam" Znanstvene stvari. Zapisnik 35. odborové skupščine slovenske Matice 17. novembra 1875. leta. Ko so se bili zbrali gospodje odborniki: Kozler Moćnik, Píeteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik . Tomšič Marn Sovan, Stegnar, dr. Strbenec, Svetec ? f t Solar Tušek Va vru > Vilh ar » Wiestbaler in Žakelj, je zacel predsednik dr. Jan. Bleiweis skupšóino, v kateri so se razpravljale sledeče reči: Ko se prečitate pismi gosp. odbornikov prof. Maj ciger-a v Mariboru in prof. Urbasa v Trstu, v kateriíi naznanjata, da zarad šolskih opravkov ne moreta priti v sejo, se zapisnik 34. odborové skupščine 15. julija rekel )) . tega zapisnika) le letopis" za 1875. 1. spis 7 da more- 1875 odobri s tern popravkom, da je gospod odbornik Parapat (točka biti posije v nš kega mesta". . Poročilo taj ni kovo. Matica se je vdeležila raz s tave učnih pripo „regeste kam močkov v Gorici preteklib šolskih počitnic z vsemi tega deli 7 se kaze v tem kar jih je izdala. 7 ober následek a se od tam v novejšem za Matičue oglašaj > času ljudje bolj pogostomt knjige. Odbor slovenske Matic« je bil poslal 2. septembra t. 1. biskupu S t r o 3 s m a j e r j u v Djakovo o pri-liki njegove škofovske petindvajsetletnice tako le adreso : Vasa Preuzvisenost! Dosel je tudi Sloven- cem mi!i glas 7 da preteklo je ravnokar 25 íet % kar Vas je previdnost Božja posadila na presto! Diakovaške biskupije, i da narod jugoslavenski bode slavil spomin tega za zgodovino svojo vele-pomenljivega časa. Vdeležiti se vsaj v dubu te svečanosti , veleva i tudi Slovencem sveta dolsko je nost 7 kajti tudi mi blagoslovimo oni dan 7 na Preuzvišenost Vasa bila poklicana na mesto katerem je Vašemu za blagor vsega jugoslaven-skega naroda plamtećemu srcu mogoče postalo, dejansko dovršiti to , kar so plemenite namere i bistri um Preuzvišenosti Vaše potrebno spoznale za prosveto, duševni razvoj i blagor dolgo dolgo zapuščenega naroda. — Globoko so se v srca naša vtisnile besede Vaše Preuzvišenosti , s katerimi ste že pred mnogimi leti tudi nas Slovence vzeli v okrilje Svoje, i kar so besede takrat izgovorile, to tudi v preblagem dejanji rnnogokrat izpričali. Matica slovenska je združba Slovencev; ona je po udib svojih, razprostrenih po vsi zemlji slovenski, zástop duševne Slovenije; ona tedaj o tem slovesnem momentu, ko Preuzvisenost Vaša obhaja 251etni spomin biškupovanja, je tudi pravot organ, v kolo stopiti z nebrojnimi jugoslavenskim! brat', ki Preuzvišenosti Vaši 5. dne t. m. pokla-njajo hvaležnosti navdušene Čestitke, i ž njimi vred iz globočine srca klicati : Dobrotni cenjem pročitah st od d Sa radošću i uprav uzhi 2 hitim aziti Vam ruj t ter evo i rdačniju zahvalnost na prijatelj skrenoj čestitci prigodom moje bis- išnjice. Želee braci Slovencem skoj uspomeni kupske dvadeset i petgod u svih plemenitih nastojanjih obilni m toga ostajem sa odličnim štovanj božj blagoslov ) luga Strossma^ U 1875 ; biskup odbora ponižoi Djakovu dne 10. ruj Odbo vzame to pismo radostno na znanj Prof. Urbas v Trstu piše, da spisuje Cost otop priliki bi pa vendar rad zvedel, koliko skle jem kanih pol spis obseg Odbor pisati m 7 naj deluje životopis po svo- m náčrtu tako, da bo primeren nemu delovanju mnogozasluženega rodoljuba, ter ga do v tedaj da Matica izdá hodnjem letu top V pri Prof, ljenim delom a.j c i S eS v Maribo 77 Cehi pise 7 da z a del Slovanstva obljub ki bo 1876. leta izišel na svetio) do novega leta při jboljsi volji ne more priti do izvršitve. , posrkuje — pra mi za postransk e la moj i moci v in to ki meri Sola da merah dar mal o časa ostaj M oveg let e pri ni isko pisateljevanje, ram naj manj še za h raz- t 4 prav leta a počenši prositi u Odbor vzame to poročilo na znanje. Zagrebški in Ceiovški dijaki se zabvalujejo za bilno število podarjenib jim knjig Kar vzame na K G nanj F i/ W w za dano mu privoljenj da v Milanu se zahvaluje e smel izdati v dru gič Debeljak za I slovnico nemško -1 talijansko ; ter pošilja pet iztisov te knjige Oibor vzame to na znanje ter sklene na Sol drug gosp predlog, da Matica obdrži en iztis sama > pa razdeli knjižnicam , in sicer gimnazijski, realski v Ljublj Novomeške realne gimnazije Rektorat in senat Zairrebške 7 in pa knj jski > slal o vseucili je po spom na vetčano otvaranje toga pr voira hrvatskoga sveučilišta dana 10. listopada 1874 u s led 7 Ak smo stitkam sveučil. 7 koj pismom od kasnili odgo ste pozdravil 31 avgusta t bratskim Če nase 7 Vam predstavim pripišite koj smo lili da scem i one umn 3 sliku postanka ovoga sveuči nosti, kojoj ste Vi Vašim suče 3J"J Fa slik stoj pred Vašima očima u spomenici 7 koj Va m ovdj poslati, te u kojoj ćete jena naj učilišta jur savrsena i imamo čast uzpored-družtva ř « Evrop e 7 medj nase kojimi bl se i Vaše ime teći Pod Vašom zaštitom, obodreni po Vas, trep-smo mi Hrvati, mladi i ratoborni narod do jučer, sjeli za stolom znanosti à prejasnim imenom koj Fra nj su m Josipa udarili ljub na ega premilostivoga , s podnožjem, čelu i roda eučiii žrtvovanje našega i jegovih najdičnijih sinova, hrvatsko Fra Jo desi bud pa mie Vam i bećat Vam. da ć pružiti dostoj slutnj 7 7 koj j nastojati ter ne ste o njem gatali. Postavljeni mi Hrvati na pragi iztoka » naj- god bi v tem primerljeji bilo mogoee dvojno: ali da zgodilo ne to ne uno. skrajniji zastupnici zapadne naobraženosti na jugu se razpusti parlament austro-ugarske monarkije, visoko ćemo držati na se ni postaji, koju ste nam naznačili, luč narodnje prosvjete. Kolajna, koju Vam poslasmo, budi Vam za- t ali pa gre ministerstvo; pri nas se resi, vse zmeče, tako tudi ustavoverna stranka stori Kakor pa se iz poškodovane, luknjaste ladije j vse 7 lof da bi se ohranil*. „Centralizacija' í to je 7 vsa našeg obećanja, vez našega bratimstva, znak oblast na enem kupu — to jej je načelo in to načelo naše harnosti." (Konec prihođojič.) jo tira dalje do brezna. Kdor je zadolžen čez glavo, delà upnike dolgove naprej in naprej , e a bi potoiažil tište i ki kricé po bobnu, in še nekaj dni pridržal si Politične »tvari. premoženje, ki ni več njegovo. Kdor je pádel v vodo t Dualizem letu svojega obstanka. Kar Je Beust osnoval dualizem, vzdignile plava, dokler more, če tudi naravnost proti mlinskemu kolesu, ki ga mora razdrobiti brž, ko ga doseže. Tako zmedeno je tedaj v Avstriji dandanes vse vsled dualizma, vsled katerega v njej le nemška stranka so gospoduje; a na Ogerskem 3® će mogoče se se v Avstriji vsakovrstne nezgode in naredile iz nje, veća zmesnjava. Razvidno je to iz govora poslanca ki Je bila do onibmal še mirna, bojišče za enostransko Kal lay a v Ogerskem zboru o obravnavi parlamentarno strahovanje narodov. Přišedši iz daljne Ta poslanec je naravnost rekel , . da trditev tujine, s Saksonskega , kjer mu po vojski leta 1866 ni ministra, proračuna. denarnega ces da je proračun sestavljen na dejanski bilo več obstanka, je dovrši! Beust, poprijemsi se umo- podlagi , je le z mota. Skušo je so kazale, da nobena tvora Deakovega, osnovo dualizma, po katerem so reč ni toliko nesla, za kolikor jo je minister stavil v proračun. Minister se nadja dobre letine in upa od nje pu bio se Magjari popeli čez noč na teme države. Deveto leto teče zdaj, kar gospoduje dualizem, a pomoči o državnih vsak razumen clovek pripoznava y da še životari y da nadlogah. Al tudi to je upanje, vsaj skušnje učé, da tudi tam nastaja revsčina nima moči vtrditi se, a tudi nasprotniki njegovi je ni- čedalje silneja, kjer je bila dobra letina. Da se pokrije majo toliko, da bi ga spodrinili. Pri osnovi njegovi primanjkljej , hoće minister povikšati davke. K imel je Beust namen, s parlamentarnimi iikcijami za- temu bi se nič ne reklo, ko bi se na hip opomoglo dr- dušiti glas večine slovanské v Avstriji. Nekaj žavnim financain. Al tega ne bo ) davki bodo ostali ker se časa se je vrtil ta stroj na videz še precej dobro in povikšani, državna blagajnica pa vedno prazna 8pravljal je na dan nekatere vspehe , kateri so imeli nič ne stori za povzdigo poljedeUtva in obrtnijstva in očarati one Avstrijski ? ki ne poznajo starodavnih razmer v državi ker tudi trgovstvo ne more na trdne noge vsled dose- to i pragmatično sankcijo moči posamesnih živeljev v nj ej. Al to o Čaranje in ni danje nesrečne trgovinske in železniške politike. Zato bi bilo povikšanje davkov e cm nosti, od katerega dolgo trajalo. Slovane navdaja zavest, da dualizem vlada sama ne pričakuje nobene pomoči f ki je poguben Habsburški monarhiji , tem močneje pa mora 7 čem bolj so bdi in Ma dosihmal le gledalci tega spraviti deželo na kant." Tako ted t a raj in u n počel gJar edina duatistična gospoda kar sta Nemec kraj Litave rastejo na prej krepkem drevesu vso rast v Avstriji zatirajoče gobe. In kdo je tega kriv? Edino a. niki Daalizem utegae še nekoliko časa preživeti njegovi že sami 7 ni sledu ne tirii skupnega patriotičnega delovanja vidijo 7 ni porok bodoćnosti 7 oni da njegova sistema Avstriji W I I ipl 1 • • I stvar- pak da Ie kraljuje em i g^v/TM» mu iiv m> a. a. 'uuiji cm, Ul a g | ĆX Î' S tí na ui u^ i o v,1 ci li i , & t i lia a, j u ví o » da Slovani so jedro Deakov dualizem široka vrata odprl za gospodstvo oni ,;sic drugi strani da am- jubeo" nemške stranke na katerima je Be ušt- vi dij o 7 države, najmočnejsi element njeni, in da se upirali bodo ki se more že terorizem imenovati. > t v pogubni ceutralizaciji po nepravični in skih vzorih takraj in unkraj Litave. nemško-magjar- aki stiski je dandanes država, kateri sta na krmilo postavljena Nemec in Magjar! Kamorkoli se gane, povsod se zadene ob zapreke, nikjer ne more na- Hnogovrstne novice. * kih govo str in v nesreći se še zmirom P1 7 ki se prej Vsled tega zgublja vse moralne simpatije 7 kar ned se kaže najbolj na vzbodu. Ceravno s-> jej dežele, ki so Jožefovi železnici poleg Schwarze e već vozov, v katerih je bilo ko se vzdignile za naravno ocrni in dogodbe ondi zadevajo najbolj svobodo ćlovestva, prav pred kolo se pre v njo 7 je vendar ljudi glob veliko po časni godila na Franc iu-a na Českem 130 ljudi, y 3 kakih 13 sežnjev, če ne vkrene na drugo pot 7 politika njena taka, da, bode vzhodno vprašanje se najbrže resilo brez nje, kler bosta Nemec in Magjar imela gospodstvo nad dru- žalo, mnogo d mahoma mrtvih in silno razmesarjenih ble Do- a hudo h bilo. Vodstvo že- leznice trdi, da je morala kaka hudob rok na onem mestu izmakniti nekoliko gimi narodi, bosta Avstrijo zadrževala pri vsaki odločni od drugih strani pa se pripoved delavnosti na vzunaj , ker vedno da je bil to vzrok 7 d to ni res in da mislita na to da so d ne bi postal Slovan tretji merodajni faktor o politiki vili delo Avstrijski. Te in enake misli potrjujejo najnovejse dogodbe v ki so popravljali zeieznico, nemarno opra se zagotovlja, da 8 ljudi smrt storilo. Stvar se preiskuje; ali na se bode 7 tudi e ko već kakor le resnica državnem zboru. Vse je razkiano, ustavoverske stranke nas v Avstrij delà ali ne, to je vprašanje. Žalostno je pri to 7 gredó svojo pot, ter pušćajo celó ministre od njih duhá, mesó od njih mesá y na cedil y u ki so duh na priliko na Angleškem da memo tega, ko »» ov/ UI4U ua> J/i nift'j na XAU^lCOtVC LU , j & K O da člověk katerih morajo železnična vodst 7 ne ve kdo prav za prav stojí za ministri. To se t imaj post y kakor e, po nesrečab na že- e . P°" kazalo pri glasovanji o glasoviti Wildauerjevi po leznicah prizadetim ali njihovim zapuščenim k d s k o d plačati pri nas ni takih postav. Se ve y stavi o državnem solskem nadzorstvu. Opozicija se je da ustavoverci z ustavoverskim ministerstvom na Dunaj ministri so tedaj sami glasovali zoper še niso časa imeli na take postave misliti, ker katoliško odtegnila debati, lastn o rn^so nemške ustavoverce. Kaj tacega ni se cerkev in pa SI bilo v parlaraentarnem življenji, in ta nenaravnost je njihova poteza! Vožnj na steno pritiskati je poglavitna konečno edino le sad nesrečnega dualizma. Povsod dru- po h je v Avstrij silno drag a, država jitu zagotovlja dobre obresti iu jini vsako leto veliko denarja sipîje v njihove žepe, pa gospodarijo po one svoji glavi. Namesti novi učiteljici neka gospodična Waller, Tiroljka t in Ema inšpektorji bolje organizirali gospodarstvo, mislijo general- Toman, Slovenka — una za laško-nemški, ta za sloven- 7 da Bo da g vedi kaj so storili, će so zapazili, aa je ničin uradnik komu kako „íreikarto" dal. sko-nemški poduk. Laški oddelek žensk. izobraževa kak želez- lišča ima vendar-le že let03 II. tečaj e V in v III. tudi nekaj deklet. Rekrutov v Avstriji za prihodnje leto 1876 bode delku ni bilo mogoče odpreti II. . je čez 50, v slovenskem od- V. razreda ; v se po predlogu ministerskem vzelo 64.541 za stalno je 16 poslušalk. arma o 5454 Kakor prej na gimnaziji tako so pa za reserv o. ietos tudi v realki skrčili rabo maternega je- * 1000 delaveev se bode polagoma odpustilo iz že- zika pri verskem poduku: v III. razredu se pod- lezniške fabrike pri sv. Jožefu v Mariboru, dni jih zgubi 10 delo in zaslužek. Vsak e 14 učuje po nemški (in samo v pripravljavnem razredu v slov., oziroma ital. jeziku). k o n f i a Nasi dopisi. vanji naših 2 slov. listov ni mi treba pisati ta reć je tudi v Ljubljani na dnevnem redu. in II. k Oý » saj Kakor Iz Zagreba 17. nov. enda Ljubljanska policija oktober je tudi november deževen; sinoči je bližnje gore sneg pobelil ne bode zarad tega Vašega lista zaplemla, ako Vam poročam, da preteklo nedeljo na povratku iz Ljubljane Ie došel v a gre junaski bori tel j za oslobođenje naših bratov v Hercegovini gosp. Miroslav Hub ina jer in a vseučiliščna mladež je njemu na čast napravila v burja vendar ne more se prav zmagati. — Dva slovenska goljufa, ki sta se dělala sorodnika našega prevzv. nadškofa in zlorabila nii-ho vo veljavo, opeharila sta nekega kmeta z Vogar3kega uri od tod), da jima je posodil 200 gold. Da niso goatilnici ,,pri jagnjetu" veČerjo, pri kateri je navdušeno ipravljen tudi življenje ki 3« r slavila Vašega roja ka svoje žrtvovati za to , da slovanské naše brate reši iz Udeiežilo se je te sla- hoteli pozneje v škofiji takih sorodnikov poznati in razume se samo od sebe. da tudi celó hudobnežem je ven-v tem primerljeji nas nadskof Vogarcu denarja povrmti Ta dogodek nas uči, ar-le dubovšeina krempljev krvoloenega Turka. pa tu ii druzih gostov. Slu- vitve okoli 180 dijakov šatelj modroslovja gosp. Arnold je pozdravil H u b m a-jerja z lepim govorom, kojega je junaški Slovenec poroštvo poštenosti in veljave. Kedaj bode pa neke naše ljudi pamet srečala to sam Bog ve. Trsta 21. nov. Naj zopet „Novicam" nekoliko poročam o dogodbah zadnjega časa. Društvo ,,Edino3tu odzdravil v daljem govoru tako srčno, da živioklicev Je P° pozvedbab , da ste se v Gorici slovenski stranki ^i o je potem še mnogo ni bilo ni konca ni kraja, bledil zdravíc, od strani zastopnikov Bolgarov vatov, Siovencev, Istrijanov, Dalmatincev itd. terimi so slovanské 7 Ceh o v 7 Hor t m ed a- sprijazuili, po svojem udu gos Vrdeli Primorski Slovenci ne snujejo lastnega časnika, ker tako 7 Križman u, kaplanu v predlagalo , naj se ,,bočau podpira in zato naj pesmi povzdigovale svečanost, koja se društveni časnik ne^ mogd zdrževati in sestri je trajala čez poinoči. Ako Bog dade i sreća junaška, 7 ,Soči" bi se škodovalo. Ta predlog je bil enoglasno oslobodili bodo se bratje naši Turškega jarma: s to ve- sprejet. — Mestni zbor je več sej zaporedoma porabil selo nado so se ločili gostje od moža, ki se tako ple- za obravnavo mestnega^ po soj H a 3 milijonov menito žrtvuje za to, da bi milo solnce zasijalo muče- koje ho- nikom na iztoku! Gorici 21. nov. £JC* OOl U » U« I V "i VUtli v JJ W U J A 4 UJ à U t 'J LI VJ V y i| Vi U čejo v 24 letih izplačati. To posojilo bo zahtevalo milijon in 673.'>76 forintov obresti v 21 letih in to ra- našem mestnem starešin- čunjeno samo po 4%, in s tem pogojem, da bi se denar stvu vlada zdaj še precej mir; Lberalci krmilu ki so na milijonov brez provizije dobiti moge ? «. Da oko- niso prenapeti, klerikalci nimajo tedaj vzroka, a bi jim nasprotovali. Tako se je ni davno obravna- lice kaka butara ne zadela v tej denarni zadevi! Druge seje so se vrti!e okoli tega, ako bi mesto z dobro vanje proračuna za 1876 mirno vršilo. Ena najvažniših PitD0 vodo oskrbeti mogli. Sklenilo se je Rek o v zadev, na katero se nanaša preudarek, je novo p o k o- .Trst pripeljati. Se drugih več sej se je porabilo za na katero se nanaša preudarek, je novo p o k o- rrst pripeljati. drugih vec pališce, ki se ima napraviti. Stvar je res nujna in govori se o njej že veliko let. Sestavljen je poseben odbor izmed starešinstva, kteri to zadevo pretresa. Do- proracun gledé javnih stavb sej se je porabilo za rvwxr------ wvv.,^, koje hočejo v prihodnjih 5 letih dovršiti. Tako se je sklenilo, da se bo tukajšne pokopališče od 18 do 30 tisuč sežnjev razširilo, kar bode ločeno je že, da novo grob;šč* ima priti na Blanco* ali 100-000 gold, stalo; za popravljanje potov na pokopa-' tje naprej proti Panovou. kraj. ♦ $ # Ta m bil res primeren lišče • w m m £ akih 20 (sedanje nemeri menda ko kakili 8 Njiv (kampov) mislijo ntkupiti za novo pokopa- I # ■ I WĚĚBěM 10). Ves prostor poleg zkla mislijo v novem pokopilišcu od-ločiti za rodbinske rakve. Preudarjenih je za novo po- lisči 2000 gold., nico v St. Sabi 7 za pokriti trg 300.000 gold. 7 za mes- a jenje pokopališča v Barkoli dovoljenih 50.000 gold. 7 za razsir- okolici) 200 gold. 7 za zidanje dveh novih ljudskih šol v okolici in popravljanje 1 # I \ % 1 ff ' I 1 % f^M f I I * ' nekaterih drugih 50.000 gold. Zato bo kopališče 60.00J gold. Na sedanjem pokopališću na srčno hvaležna. Ke er sem ze pri šolah okolica gotovo^ 9 7 dovolíte, da še žeieznicni (oziroma Tržaski) c< síi nameravajo kapelo er se meat ) ua tisto stran siri. po koncu pustiti, Imenovana je novo preskuàevalna komisija za povem, da so v seji 11. dne t. m. gospodično Antonijo erlugo za stalno učiteljico v Rojani imenovali, dve drugi učiteljici pa odpravili: eno zarad slabega sluha, ljudske iu meščanske šole za naslednja Razen dveh, so vsi nje udje tišti, kakor prejšnjega ravnatelja, gvnn. dr. Tilh.Schreiber (vodja c. kr. više realke) leta. drugo zarad pomanjkanja učiteljske sposobnosti. a Namesti eD0 teh dveh je nam žal, ker je bila izvrstna učitelj- Sehaffenhauerja, je g ska moč 7 za rugo pa ne 7 ajti ce si sama noce po- novi komisiji ravnatelj. » o tah udje so: vodja žensk. izobra ževališča 7 £ or Frapporti, Ilafner, Lazar, P. Rojakovič; gimnazijski profesorji g0. A. Marusić; profesorji žensk. magati, ni vredna, da bi jej drugi pomagali. Koruškoga 19. nov. (Ali na KoroŠkem ali na izobraž. gg. Motz in (okrajni nadzornik) Vodopivec in c. k. deške vadnice učitelj g. Val. Kumar. Trstu v Kopru. Za državno dekliško vad nico ste imenovani menda ne bo več take komisije , pač pa TurŠkemt) tako so popraševali vsi, ki so brali iz ,,Jug-ske doline1' v ,;Politiki(í dopis, ki popisuje stan ravnopravnosti, ki jo na Koroškem Slovenci vživajo v vojaštvu, v političnih in sodniških uradih, v šolah itd. *) To je proti severo-vzhodu od mesta. Pi 3. Novice" so v 39. listu prinesle tudi narodne pritož'oe Slovanov v Hercegovini in Bosni; zdaj pa čujte popis „Politike", kako se Koroškim Slovencem godi, in ga primerite z ravno prej navedeno pritožbo Turških Slo- vano v. „Politik* ( pise: 77 Mi Koroski Slovenci smo zarad želnih in srenjskih dav kih, sa v tein, da V3Î enako I 1#I 1 • I 1 f^Jř I V . 1 • I # • . I • y m % ^ » . * narodne ravnopravnosti v hudih stiskah. Ze nekaj let ljubijo tukajšnjo vino Setaravaško." sem prosimo, kar drugi s i 1 n o z a h t e v a j o , da bi Maribora 22. nov. Veliko hrupa je povzrocif se dobrohotno vise določbe o silno važnih vojaških te dni velikansk ,,krach" dveh nemčurskih pijonirjev, kontrolskih komisijah vsaj v tem oziru spolno- poslance v Brand s tet ter ja in Kon rada Seidelna. vale, da bi se v čisto slovenske okraje poslal Brandstetter seje na Dunaji hotel vstr eliti, pa se vaaj slovenskega, to je druzega deželnega jezika slabo zadel in zdaj leži v Radvanji ranjen. Dolg njegov Y ztnožen častnik. Zálibo? ozirali in » j da se tudi letos na nas niso znaša čez 300.000 gold. nam menda vsaj ne na kljub r ? zopet 40.000, drugi Mariborčani zgubé nekateri po poslali istega trdega Nemca , ki se je lansko leto tako gold. po 30.000, 900Q, naj več pa po 100 in 50 Seidl je menda tudi ob vse 7 ker je svojemu breztaktno obnašal in nekemu reservistu samo zarad prijatelju menjice podpisaval in ravno najveće. Najbolj s kaznijo, ker ni znal nemški govoriti, je přišel na kant po Dunajskih judih , ki ga zdaj ru tega žugal Lani sem o tej reči poroča! v Celovskem ,,Karntner bij o, a je kaj. Blatïu" y ker pa je bil vspe ravno nasproten in reč ni skimi judi in liberalci î Tako je, ce se člověk brati z Dunaj Se Je pa zopet pokazalo prišla ministerstvu na ušesa , letos pošljem svoje poro- kam pripelje pocetje, kakorŠno u ganjaj o vitezi .,N. Fr» čilo „Politiki", da dojde pravim v roke. Tudi letos zgodilo y da se je Presse4'. Kaj pa z onimi 60.000 gld., katere je Brand si več voj a kov iz strahu pred kaz- stetter dobil iz državnega žaklja za neki nic vredni nijo pri oni komisiji ni upalo razodeti svojih prosinj in staviti vprasanj. Na odpust vrnivši se voiaki nam pri-povedujejo še lepših reči o teh komisijah. Znano da v Maroičíčevem polku je veliko Slovencev, niso vsi zmožni nemškega jezika. rudokop, tega ne verao. Gotovo so tudi ti tam y drugi. kjer Je y Ljubljane. Gosp. predsednik družbe kmetijske ki Kranjske baron Wurzbach z gospodi odborniki glav Da se ga pa laglje nega odbora so počastili dr. Jan. Bleiweisa včeraj in hitreje naučé, ne poducujejo se na po llagi že pred dnevom godú njegovega s pohodom svojim in v slovensko natisnjene knjižice pametno in pedagogično, spomin 251etnice živinozdravniške šole Ljubljanske, ka- ampak razdeié se med njimi ordonance, ki imajo do'.ž- teri začetnik in vodja je on, mu posvetili krasen srebern nost y zatožiti vsakega Slovenca, ki ie e s e- kozarec. Gospod baron Wurzbach ga je v imenu od dico v m a te r i n s k e m j e z i k u spregovori, da ga borovém s toplim govorom pozdravil y katerega .Ie zeló kaz nujejo slovenskem razglaševanji in o jas- ginjenega srca odzdravil dr. Bleiweis, zahvalivši se za novanji danih povelj ni ne duha ne sluha, da-si najviše toliko cast in obíjubivsi, da do zadnjega djha hoče žr-povelje med drugim določuje : „Določbe službenega pra- tvovati vse svoje moči mili domovini in še posebno vila morajo se v pravém duhu umeti in po oficirjih vo- družbi kmetijski, po kateri si je pridobil zaupanje na- jaščini umevno in njihovi izobraž^nosti primerno po- roda svojega jasniti in v glavo vtisniti. Tudi jib mora vsa voja- v v 1 scina y naj že ima katero koli chargo, brezizjemno in seje deželnega odbora 20. novembra.) Ustno posveto vanj i enketne ko poročilo deželnega glavarja o tudi v formalnem oziru natančno znati in spolno vati." misije pri deželni vladi o prenaredbi sedanje gozdne Castniki bi morali biti Čarobniki , če bi hoteli trdim postave vzelo se je na znanje za eno iz- Slovencem službena pravila vtisniti v nemškem je- praznjeno stipendijo razpuščenega samostanskega ziku. C. kr. vojno ministerstvo je razdelivši cesarsko zavoda (v Mekmah in Velesovem) za hčere zaslužnih sem med vojake v nemškem in slovenskem jeziku Kranjskih rodovin žlahnega revnega stanu izročile so se gotovo imelo namen, da naj to navdušeno cesarsko s predlogom trojice prošnjic deželni vladi, da jih pred pesem dotični predniki vojakom svojim v spomin vtis- na najvišem mestu v podelitev štipendije. Dopis nejo in spravim Avstrijskim rodoljubjem jih navdajajo. deželne vlade, da je v zadnjem deželnem zboru skle Žalibo (T O pa > a se to ne izvršuje! Tiskovine cesar- njena postava zarad enakih plač učiteljic na ljudskih ske pesmi ležé pri racunskem feldvebelnu, vojaški od- in mešćanskih I I I • > 1 • P +l*1»t«t • • I • delki pa sern ter tj* pojo pesmi ki i bile pristojne vojakom Pruskim. Tako nam pripovedujejo z žalostio cesarjevo potrjenje y y v kakor jih imajo učitelji, zadobila zel se je na znanje. vojaki Sejm sv. Ospete v pondeljek je bil jako slab« y ki se vračajo domů. In vendar je ravnoprav- Povsod je bilo očitno, da nikjer denarja ni. Živine so nost naša pri vojaštvu primerno še dobra. a niki političnih in sođnijskih uradov Nemci. Pri deželni vladi je svetovalec No\ ljublj će 1-trdi France pripeljali veliko; cena kónj in goved je bila nizka, pa so y kupca skoro nič ; še Laba zdaj ni bilo. Pres vi tli cesar je za napravo tukajšnje hiše ki je tukaj še iz Doberle vesi sem prav pri- za b o leh ne pa ne o z dra vij i ve siromake 100 J gld. en in spostovan y slovenščine zmožen in se s sio- venskimi ljudmi prav rad pogovarja slovenski. Pri deželni sodniji pa se gospodje zanima jo za nemškega iz lastne blagajnice darovati blagovolil. Oesarica xMarija Ana je darovala 400 gold., nadvojvoda Albreht 20J predsednika, da jih kot Nemce ne bi nadlegoval z osnovo slovenskega senata. Po viših uradih ravnajo se tudi gold. Gosp. France Erjavec, dozdaj profesor na gimnaziji Goriški, slavnoznani pisatelj slovenski in oso okrajna glavarstva. Župan Doberleveški, trd Slo- bito strokovnjak v natoroznanstvu, je imenovan za pro- venec si Je rznil okrajnemu glavarstvu v Véiikovcu fesorja na vseučilišču Zagrebškem. Gospod knezoškof dr. pokárán in se mu je celó žugalo, da bo kazno van in přetekli teden podal na Dunaj, pošiljati slovenske spise, paje bil zarad tega hudo o d s t a v I j e n ! soli kaj pisati reklo Pogacar, pris ki se je je včeraj zopet krhati. Najglavnejši namen naše ljudske šo da se pero upamo, nazaj Na v S za zdaj tirane in prebrisane je ponemčevanje naše jako talen- c. o k i jak y Viktor Vest, dozdaj predsednik a žalibože za najlepša leta ogo- sednika c. k. d sodnije Celjske, je imenovan za lvi 1 • • T7 v 1 TT • ljufane šolske mladeži. Ne zna niti brati, niti pisati sodnij Koroške Ker slo pred y niti skega jezika popolnoma zmožen, smemo pričakovati 7 da računiti, in sicer niti slovensko niti nemáko ne, in pride bode v tej zadevi Koroškim Slovencem dal, kar rav- vkljub osemletnemu podučevanju iz šole brez vse omike nopravnost narodna zahteva. in se tudi dalje ne more izobražiíi, ker ne zna slovenski brati. — A pri tej različni pravnosti Slovencev je pa vendar tudi ena ravnopravnost, namreč v državnih, de- S gosp dr je pevsl zbor odne naše čitalnice BI napravil res nenavadno lep we i su kot predscdniku njenemu enado Difteritis in pa policijska zaséga slovenskih časnikov ste že več časa epidemič v „Nulla die reči. Ljublj Sobotni ,,Slo sine confiscatione*4, srae se pač dandane deluj Ogersko Post z a 1 k se 12- edaj Ma g jarom. Vsled te postave se bodo smeli je bil zopet zasežen popisa, kako je vrednik njegov pred sodnij nekrivdo zaseže judje in kristijani križem ženiti in možiti, razpisani zakonski, tudi katoliški, zopet novo zakonsko zavezo sto- ne ga 123 lista „Slovence. rad jal riti itd. Porodniške, porčniške in mrtva knj koj Slovencu1' je pisal v včerajšnjem listu učitelj - . . . ---JWJ edaj fajmoštri pišejo zastonj, pridejo posebnim uradni kom Sadar iz Skofje Loke njem pisalo v i 30. listu par t a rn vse resnica ? kar pri se Je o ) iz katerega so tudi „Novice tako naprej odnijali v roke, ki bodo drago pl Le ? rstic posnele Škof) Loki) je v pondeljek nastal požar 7 keg Nem Čij Ze Četrtikrat so se vsi škofje Bav obrnili do kralja v pismu, v katerem z odkrito kateremu se je podala tudi Ljubljanska požarna bramba razmere med srčno besedo razkladajo neugodnosti staro katolik telegraficno pokli Ko je gori dospěla s posebnim železniškim vlako kvij m in vzdržavanj > ste Vilíano pa > Je Kandi bil ogenj že pogašen. Pogoreli ostaje stanov. Brž ko ne bodo njih besede zopet brez hiša v Karlovcu. Kako se > je vnelo, še nismo zvedeli dolžnost al vsaj to dobro vest imajo, da so storili Med Bis marku m in 7 častni spomin Francetu PreŠernu) napravi na- zopet ravs in kavs grofom Arnimom samo spehi svoj( je rodna citalnica v nedelj sledečim programom 28 t. m. veliko besedo s surici pod zato, ker je grof Arnim v neki bro om 1. Slavnost doktorand prava gospod 1 17 * „ n r>:____:___U Ta v Č g govori Vinko Bismarka hudo vščip 7 pro Nihilo" državnega kancelar Del v Berolinu ni- majo dela ) a r li«i — ,,Pjevajmo , dvospev iz opere „Kinder moški zbor R u b i n s t kar velik nemir delà v državi ,,der Gotte furcht und der frommen Sitte" ; mizarjev brez dela šte Haide JeJ že nad 4000 y tenor , poje ta gospá Dragoila Odijeva in za sopran m nad w00< druzih rokodelcev tudi brez dela pa Med violo in violon Hay d M S t. 56. kvartet za dvoj pod Villi mospev za bas in moški zb r. Solo 7 Slavsk gosli dom u 7 sa- Iz TurŠkega bojisca. bitvě v Hercegovini Zadnj dni so bile nekatere za gi bitvo so se pn poje gosp K D o n i z e 11 „Lukrezia Boi^ , tercet za sopran, tenor in bariton, pojó gospá D. Odij gospoda „Gazele in hujše pravljali že ves prej šnj i vlekli svoje čete skup. Turki hočejo s to bitvo na en mah pobiti in razkropiti ustajnike, ti teden oboji ter krog Trebinj pa dobro vtabo in Med . Besede Fr. Pi moškim zborom ; deklamuj Začetek ob 7. uri zvečer. Val M a reni in oboroženi, hočejo napeti vse žile, da se jih ubra ve; deklamacij Ant. J e 1 o č n i k Jih z podé. Morda so se zdaj sp. Častite ude vij udno vabi ni] o in vdarili, a poroćil še nimamo Srbski minister H r is t ko to Te dni se pišemo, že } kakor pišejo časnik 7 hiši pred st (Slovensko gledišče. ) d b o r nedelj tal na Cetinje z namenorn, skleniti zvezo Srbije s Crnog • v • bivši podal se 77 a Os oj ah ÍC Je V rstno Naj polni zato, da spomladi napo veste obe Turčij bi se Bosnija združila s Srbij vojsko 7 7 a pohvale so dobili in zaslužili gospoda Schmidt z Va lentinom in Kocelj z Matijern, pa gospici Podkraj potem i s Cr- da se Turčija sama ne bo mogla vzdržati, zato je pritiskal ta nogoro Angleški časnik „ Times Herceg pripozna list š ko va in V r tn i k stopila na oder 7 ki je prvikrat jako pogumno Herceg na Avstrijo, naj ona vse poravná s tem, da in Bosno Pri gospici Ledarjevi bi bilo želeti več ? rec občutka za to, kar govori in predstavi Je pnika dobro Vspeh Tudi gospod nlj ij bolj nJ trdi st zasede se ta ki ~ £J\JLlAXJĚy XVI JO V UH1\U O LCMIUJU^ cl jJA 1 V OCL je bil sijajen. Osvoboditi Turškega jarma se pa ubo dotika, ker je toliko pribeglih na njeni pri vsem tem niso srečni. veliko stanejo, a pr Novicar iz domaćih in ptujih dežel. list konečno Tursko o raj mora Denarni polom sega daleč po svetu Iz Dunaj a. V državnem zboru je přišel v so- jonov goldinarj Angleži, na priliko, zgubijo samo na obrestih 20 boto na vrsto načrt postave, po kateri naj se zniža plačuje Angležem mili Prijaznost do Turčina se drago po 7 kolekovina pri menjica od i 12 na V, 5 od sto. Poslanec G r e u t e r je ognjeno govoril proti taki po- stavi, katera bi bila edino le v podporo današnjega si- Zitna cena 7 sterna, ker bi bilo ž njo zlajšano le njegovim privržen- cem kupčevanje z denarjem, v državno blagajnico pa bi prišlo mnogo manj. Govor Greuterjev, oster in bodeč kakor navadno, je ustavovsrce zdražil, kakor drog sr- šene, desnica pa mu je ploskala. Vendar je bil predlog ta sprej et. lJunajski škof kardinal Rauscher, SI >vanom v Ljubljaiii 21. novembra 1875. Vagán v novem denarji : p»enice domače 5 d, 20 b»riaska 5 Û. 31. tursice 3 d. sordine ječmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 40. 4 a. 10. ajde 3 d. ní 3 d. 10. ovsa 1 d 90 Krompir 1 fl. 90 malo priljubljen mož, je za smrt bolan, vsaki hip utegne Kursi na Dunaji 94> zadnjikrat zdihniti. vojvoda Mo de risk i. Umrl pa je 20. t. m. r a n c 7 Galicija Slavnega zagovornika pravíc Gališke 6% metaiiki 69 fl. 40 kr. Narodno posojiio 73 d. 90 kr. novembra. Ažijo srebra 104 d. 95 kr Napoleondori 9 d. 11 kr. dežele, dr. Cr k avski-j a, so Poljaci v Levovu sijajno sprejeli. Ćrkavski je položil svoje poslanstvo in čedalje naj se vsi Poljski po- Loterijne srećke: več glasov se glasi iz Gališkega, slanci porazumijo s pravno stranko in izstopijo iz dr- žavnega *1C*J 11V1UO.W . doslovenski poslanci: Vošnjak bora naj nemški in če hočejo tudi 7 Raz lag, bergoj trpělo. 7 v njem delajo 7 ar hočejo 7 mla- Pfeifer in Na-vsaj ne be dolgo v Trstu v Lineu 20. nov. 1875: 82. 47. 7» 78 83 90 61. 77. 63 9 Prihodnje sreckanje v Trstu 4. decembra. Potocki je potrjen za drž. namestnika. Odgovorni vrednik Alojzi Jlajer Tisk in založba : Joie! Blaznikovil) dedicev v Ljubljani