Vlak bi bil najboljši, vendar
Trije popotniki so se odpravili na Črnuče. Najlepše je bilo Slavku na vlaku; pred odhodom je mirno zvrnil kozarček hladnega piva, ta čas sta se Lojzka in Francelj potila na Titovi cesti, vlak pa ga je medtem Čakal na prvem peronu Ijubljanske postaje. Slavko je bil na cilju le nekaj minut za »tek-macema«.
Pot s fičkom na Črnuče nas je stala 12.60 din, če računamo kilometrino po 2,10 din (za katero vsetej tarnamo, da je prenizka), V dirki nismo uporabili bližnjice, kijo poznajo nekateri avtomobiiisti (za druge naj bo Še skrivnost). Na sliki: nova Samova cesta z vlaka.
V Kamnik so deset let drdrali le tovorni vlaki, ta čas so ob progi zrasle nove soseske. Naselje ob Bratovševi ploščadi si prvikrat fotografirali z vlaka.
Nismo še dobili
prave mestne
železnice, za
začetek in pokušino
pa je vlak na voljo
tudi Črnučanom -
Mestni avtobus
Mtnagal Y tekmi
z osebnim
avtomobilom
in vlakom
Ob kamniški progi moramo biti zdaj bolj previdni. Avtomobilisti naj bodo pozorni zlasti na nezavarovanih prehodih, starši pa naj opozorijo otroke kako n&varno je na tirih. Na sliki: zapornice na stari Vodovodni cesti,
Kamničan bo pobral nekaj potnikov z avtobusov, zaman pa je pričakovati, da bi tvorci kolon na cestah presedlali iz avtomobilov v vagone. Vlak bo včasih še podaljšal koione, na primer pri zapomicah na Ježici.
V ponedeljek, 29. maja, so v Kamnik spei začeli vozitl potniškf vlaki. Kamničan ne bo razredčil reke avtomobHske pločevlne na bežlgrajskem delu štajer-ske vpadnlce. Vlak pa bi nam odprl lepše prometne perspektfve, Če bi začeli bolj pogumno razmišljati o pravl mestnl Železnici, sistemu železniškega prome-ta, kakršen bo v Beogradu po rekonstrukciji želez-nlškega vozlliča in kakršen se je uveljavil v številnih evropskih mestlh.
Zamislimo si vlak, kl bl vsakih 5 minut vozil s Črnuč na Rakovnlk in ustavljal prl soseskl BS-7, Ljubljan-sklh mlekarnah, pri podvozu na Samovi, pri viaduktu zraven tovarne Zmaf, na ZaloSkt cesti, prl Karlovškem mostu... Seveda ne smemo prfčakovati, da bi takšen promet uredlla kar sama železnica, saj bi potrebovala na desetine mllfjonov dinarjev za perone, dodatne tire, varnostne naprave, nove vlake. Zdaj smo morali z »občinsklm« denarjem f inancirati gradnjo avtobu-snih postajallšč, zakaj ne bi prlmaknill tudf za uredi-tev mestne železnice?
Z VLAKOM NA ČRNUČE
Na Ježici in črruičah so poldrugo uro zjutraj in opoldne - zaradi neprekfnjenih kolort avtomobllov na glavni cestl - takorekoč odrezani od sveta. Zanlmalo nas je, kako bi se zdajle obnesel vlak v tekmi z mestnim avtobusom in osebnim avtomobllom.
Prelzkus smo narediii v sredo, 31. mafa. Ob 14. urf smo se zbrali pri Nebotičniku. Lojzka je odšla po avto v garažno hišo, FrancelJ je pri gtavni poSti stopfl na avlobus številka 6, Slavko pa je odkorakal proti želez-nlškl postaji. Zbor smo napovedali pri trgovrni Mer-cator na   Črnučah.
Zmagal je Francelj z Viatorjevega zelenca; od Nebo-tičnlka do Mercatorja na Črnučah je porabil 41 minut. Lojzka s fičkom, ponosom družine, je bila 4 minute
počasnejša, še 7 mfnut kasneje je bil pri Mercatorju Slavko z vlaka. V povprečju: trfčetrt ure za dobrih 6 kilometrov poti!
O udobnosti potovanja ne kaže zgubljati besed. NajbolJ so se potili potniki v avtobusu. Tudi v fičku, na vseh straneh obdanem s puhajočimi pošastmi, ni bilo kaj prlda. V vlaku pa - pravo razkošje.
Oieselska lokomotiva Je tisti dan pripeljala na črnu-ško postajo 9 »klasičnih« vagonov, kar vzpodbudno napolnjenih s potniki. Vsi so lepo sedeli in prijazno gledali skozl okna. Vlak je obstal ob 14.47, dve minutl kasne|e kot bi moral po voznem redu. Slavko je bil ob 14.52 pri Mercatorju. Res je bil zadnji, toda s hojo od Nebotičnika do postaje (10 minut), vožnjo in potjo do Mercatorja je porabil vsega 27 »čistih- minut. Ce bi vlak odpeljal četrt ure prej bi bil Slavko veliki zmago-valec na naši dirki!
Motorizirancem smo na dirki dali celo nekaj pre-dnosti. Izbrali smo za cestni promet Še ugoden čas, saj je največja gneča kakšnih deset minut kasneje. Redki so tisti, ki imajo v sredfšču mesta od službe do avtomobila le nekaj minut hoje, še bolj redki so sreč-neži, ki imajo avtobusno postajo pred svojim domom ali tovarno. Avtobusu so k zmagi odločilno pomagali uvidevni vozniki, ki so ga pri Ruskem carju hitro spustili v kolono, ne gre pozabiti tudi na rumeni pas od glavne pošte do Bavarskega dvora.
Žal je vlak izgubil dirko prj cenah. Vozovnica do Črnuč velja kar 7 din (podraženi Viatorjev žeton 3,50 din) za 7 železniških tarifnih kilometrov; za 21 tari/nih kilometrov od Črnuč do Kamnika je treba plačati 6 din! Mar so takšne tarife namig železnici, naj se ne vmešava v mestni promet? Škoda, saj so časi takšni, da bi morali nagraditi slehernega državljana, ki pusti avto v garaži in se odpelje v službo z javnimi promet-nimi sredstvi. Pa četudi z vlakom...
Na črnučah so (z zamudo) zatjšali postajno poslopje. Kaj ga ne bi, p. desetih letih bodo imeli spet opraviti s potniki, doslej so le premetava tovore.
Delavska mesečna vozovnica za vlak iz Ljubtjane do Črnuč stane 270 dir (Viator 170 din), dijaška pa 100 din (Viator 75 din). Od Črnuč do Kamnika sc cene nižje, čeprav ie pot dališa; v to smer ie seveda tudi več potnikov.