Družbeno sprejemljiv model energetske izrabe Save pri Ljubljani: Predlog Urbanističnega inštituta pougotovitvah 1. faze dela pri nalogi Sava-Ljubljana Author(s): Marjan DEBELAK Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 14-18 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180533 Accessed: 07-09-2018 11:10 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:10:49 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms it. 12, 13/1990 Marjan DEBELAR Družbeno sprejemljiv model energetske izrabe Save pri Ljubljani Predlog Urbanis tičnega institūta po ugotovitvah 1. faze dela pri nałogi Sava- Lj ubij ana Model, ki ga prcdstavljam, sodi v skupino variant, ki ohranjajo načr- tovano obliko energetske izrabe Sa- ve v sklenjeni vcrigi od Kranja do Mokric. Model i/rablja okoli 93% možné elekt rične energije obravna- vanega ljubljanskcga odseka Save, kar pomeni, da 7 do 8 % energije tega odseka Save ostane ncizrablje- enih zato, da bi v strugi Save od Vikrč (Medno) do Ježice (od želcz- niškega mostu navzdol) lahko stalno tekla Sava v količini 20 m3 vode v sekundi. Poudarjena značilnost tega prcdlo- ga je, da ohranja razmeroma dolg řečni odsek (okrog 8 km), ki se na- haja v najmarkantnejšem dělu ljub- ljanskcga Posavja v štiku s Šmarno goro, Straškim hribom ter Gamelj- skim in Rojskim poljcm. Na tem od- seku Save je že doslej - še več pa bi ga bilo v bodoče -, veliko ljubljan- skcga športnorckreativnega življc- nja in to od kajakašev, ribičev, kopal- ccv, sprchajalccv do vršte drugih prostočasnih dejavnosti. Dvajsct ku- bičnih metrov vodc v sekundi pome- ni po opravljcnih analizah dovolj vodnato rcko, na taki vodi so ohra- njene možnosti za vožnje (spustc) s čolni (kajak, kanu, gumenjaki) v re- kreativně in športne namenc. Center vodnih športnih dejavnosti je ohranjen ob taccnskih brzicah in na njih, te so se že uvcljavile v svetovni športni areni tekmovanj v vcslanju na divjih vodah. Še mnogo bolj pa se bo po vsej verjetnosti razmahnila in priljubila ta rckreativno- športna zvrst po svetovnem prvenstvu leta 1991, ki bo na tacenskih brzicah in Soči. Opisani odsek Save skupaj z obre- žnim "pohodnim" delom (za obisko- valcc), ki ga scstavljajo prodišča, ja- se, goličave in obrežni logi, oblikuje prvorazredni naravni mest ni rckre- acijski prostor za mnogotcrc cclolct- nc prostočasne dejavnosti, v kate- rem dominira živi tok reke Save. Sedem kilometrov bregov te reke z različnoglobino rckreativno primer- nih zclenih površin (od 50 do 500 m in več) je predvidenih kot prostor za obrečne sprchodc, prostore za pik- nik, kopanje, sončenje, meditacijo, počitek, igre, tek v naravi, kolcsar- jenje, jahanjc, šc posebej pa za ribar- jenje v reki. Območje obravnavamo kot poseben kraiinski in rckrcacijski "Savski park". Na izbrancm prostoru v obsavskih logih južno od vasi Gameljnc je op- timalno mesto za ureditev turistič- nega centra za tranzitně potrebe na gorenjski avtocesti (karavanški pre- dor!) s turistično- rekreacijskimi in športnimi programi za krajše in dalj- še bivanje. Řečni padec na obravnavancm od- seku (od Medvod do Zaloga) jc 45 m in je po tem prcdlogu razdcljcn v tri energetske stopnjc: - Prva stopnja ob vodi navzgor bi izrabila 29 m padca z jezom pri Vi- krčah (višina pribl. 8 m nad strugo) z zajezeno vodo na koti pribl. 308 m; zajezitveno jezero te stopnjc je ozko (široko vsaj 120 do 150 m), da ne posega v kmetijske površine. Sega do sotočja s Soro oz. do vznožja jezu HE Medvode. 14 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:10:49 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ĪZZIV ÇZJTlF^r) ■1|B|^™|™|||-™|||B|1B,,|,|^^^^-||||l||||||||B||||l|,|^^- šTíjS^SS Od jezu hi bila speljana vkopana tlačna dcrivacijska ccv po dcsnem brcgu in nato v loku skozi nczazi- dano vrzcl na Brodu, ob daljnovodih scvcrno od "ncmskc" ccstc prcko Save k i/ravnalncmu bazénu, pri- slonjcncmu pod Straški hřib v območju sedanjega improviziranega strclišča za malokalibrsko orožje. Od izravnalnega bažena bi vodila vkopana tlačna derivacija po levem bregu Save do strojniče, od želcz- niškcga mostu ob vodi navzdol na Ježici. Po ohranjeni savski strugi ob jezu pri Vikrčah do strojniče na Ježici bi tekel vobstoječi strugi st alni pretok v količini 20 m3/s, razen v rcdkih dneh, ko je naravni pretok Save manjši od te količinc. -Druga rečna stopnja z jezom pri Šentjakobskem mostu bi izrabila 8 m padca in bi imela vodo zajezeno na koti pribl. 279 m. Za pregrado bi se ustvarilo parkovno, rekreacijsko in vodnogospodarsko składno načrto- ovano osrednje ljubljansko rečno je- zero s slikovito razgibano obrežno linijo, posebnimi zalivi, jezeri in otoki. Ker bi razmeroma nizka visina za- jezitve samo v spodnjem delu sav- skega jezera terjala nizke obrežne nasipe, dvignjene nad teren, bi imel ves osrednji del novo ustvarjenega rečnega jezera možnost neposred- nega štika obrežnega prostora z vod- no površino jezera (brez ovir, ki jih sicer predstavljajo bočni nasipi). V zgornjem delu zajezitvenega jezera (od hipodroma proti Ježici) bi bilo dno struge několiko poglobljeno, vendar bi gladina ojezerene vode os- tala približno na sedanjem nivoju rečne vode. - Tretja rečna stopnja z jezom pri Zalogu, nad znamenitim trojnim so- točjcm, bi izrabila enak 8 metrski padcc z zajezitveno gladino pribl. 271 m. Zajezitveno jezero te stopnje bi bilo, podobno kot ojezeritev Save nad Vikrčami (Mcdvodami), ozko (šiřina vodné gladine vsaj 120 do 150 m), da kolikor mogoče malo poseže v obrežne kmetijske površine. Variantno pa je tudi na tem odseku mogoče voditi energetsko izkorist- ljivi del vode v vkopaném tlačném cevovodu (derivaciji) pod vasjo Be- ričevo in s tem ohraniti tudi tukaj kvalitetno krajinsko in rekreacijsko okolje, vključno s pojavom rečnega sotočja. Posebne značilnosti před lo- ga in še neřešeni problemi Jez pri Vikrčah (Medno) za zajezi- tcv Save do kote 308 m: -najbolj je priporočljiva lokacija na rečnem zavoju (prehod na brzice), vendar obstaja zaradi predvidene hitre železnice tudi možnost, da bo potrebno jez zgraditi několiko ob vodi navzdol, -potřebná bo dodatna podrobnejša usklajcvalna analiza v II. fazi, -zajezena voda ostaja v rečnem pro- storu in ne posega na kmetijska zemljiSča, -prcko jezu je potrebno urediti peš prehod za prebivalstvo in turistično- rckreativne potrebe. Derivacijski vkopaní tlační cevovod s HE Ježíca za pretok 240 m3/s po- těká od jezovne zgradbe pri Vikrčah do hidrocentralc na levem brcgu Ježice od želczniškega mostu ob vo- di navzdol. Trasa cevovoda poteka od jezu naprej po desnem bregu Save, nato v loku pod ježo na rob kmetijskih površin (Vižmarske trate), prečka avtocesto scverno od priključka, sledi trasi daljnovoda po njegovi scverni strani prcko Roj, ob obrcžju Save do stojnice. Dolžina cevovoda je 7,5 km. Ob vznožju Straškega hriba pod ob- stoječo cesto Črnučc-Gameljne je predvidena lokacija izravnalnega bažena, potrebnega pri predvide- nem náčinu obratovanja HE ob vkla- pljanju in izklapljanju hidrocentrale. Zgornja kota vode v bazénu bi bila pribl. 308,0 m, površina bažena pa pribl. 20.000 mc. Na območju Roj je predviden od- vzem vode iz tlačnega cevovoda pre- ko male HE za potrebe umetnega obnavljanja (napajanja) podtalnice (vodárně Kleče I, Kleče II in Viž- marje). Predvidena in vkalkulirana v stroškc izgradnje HE je tudi čistilna 15 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:10:49 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms (T-jpy^) št. 12, 13/1990 naprava za čiščcnje odvzcte savske vodc od lcbdečih snovi (kalnosti) prcd ponikovanjcm v predvidene ponikalnc vodnjakc. Umctno boga- tcnjc podi al nice ho predvidoma po- trebno zaradi zmanjšanja naravnega napajanja ob zmanjšanem stalnem prctoku Save prcko ponikalnega ob- močja Roj v obsegu 20 m3/s (Sava ima naravni srcdnji pretok 101 m3/s). Po doscdanjih študijah oce- njujejo zmanjšanjc naravne obnově iz Save na okoli 1/3 sedanje vrednos- i, kar pomeni 1 m3/s. - V II. in naslednjih fa/ah bo potreb- no podrobneje preučiti to vprašanje i izdclati optimalen sistem zagotav- ljanja zadostnih in kvalitetnih koli- činvode v podtalnico v danih raz- merah. - Hkrati z nadomeščanjem dela na- ravne obnově podtalnice iz Save za- radi dcrivacijc (Sava prispeva prcko 50% obnově, ostalo pa padavine) jc na isti náčin řešeno tudi vprašanje 1() ļ '' , : Ł - J '. X' , : ; v- •• '--À:-. '¿Vi II _.J>" " |' savskim Vw. L ""-X " S WESTNI REKREAĆŁBW PARK • 1 ^ '^^'GAMEUNE . .1- 3 ~ .i a-r-' ' '^^'GAMEUNE Ś V. NARAVNI ;J U V ~ * 1 ^ ' -> ^ : PARK- STRAŽ A^j ST*... . t' V GAMEI JSKI ' •*. ¿«V ... . 1 R.KR.AC.JSKr^ ; 'j-,. ; : -i - : ■ ■ - - ' r ■ - ; 1 tß^lw^k í *. This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:10:49 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 12,13/1990 povcčancga napajanja podlalnice zaradi prcdvïdcnih vcčjih potřeb po vodni oskrbi Ljubljanc v bodočnosti. - Voda iz derivacijskc cevi se v te namenc lahko odv/ema po potrebi tudi v vcčjih količinah. - Před ponikovanjem je predvideno, da se voda ust re/no obogali s kisi- kom in s tem zagotovi pogoj ohra- nitve visoke kvalitete vode v črpali- ščih za ljubijanski vodovod. - Predvideno je, da se odv/cm vode i/ tlačnega cevovoda tudi energetsko i/rabi (padcc 12 m). En m3/s při padcu 1 2 m pomeni pomembno pro- izvodnjo energije in zmanjšuje stroS- ke umet nega napajanja podlalnice. - Potek trase dcrivacije in vse ključne objekte vezane na izgradnjo HE Jczica je na osnovi doslej ugotov- ljenih in podanih izhodiščnih pos- tavk, potrebno podrobno preučiti in tehnično definirati skupaj z všemi v/porednimi vprašanji, v II. fazi projekta Sava-Ljubljana. 17 SAVA - I -JUBLJANA " . ' ' ' c-x . ' • v - ! li ļ # IH >4>i<4kt(»ii vi obreznvni imi A ^ - / • .LQ J ^ ÍSKI ^ v" / ^ [ ^W' " •' O STNI REKREAIJSKI i.-. • ' su» 3K TOMAČEVO ;; ' ' HĘ, '2/ ' « i/> ?no N V ' VARIANTNÍ MODEL m3E2 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:10:49 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms SSIS^mSS Jez na Saví pr¡ Šentjakobu z ener- getskim objektom h ¡ d roe lekt rar ne zajczi Savo do okoli 27^,0 m. - Lokacijo jc/u je při nadaljnji ob- dclavi potrebno dotočit i na osnovi bolj natančnih in razširjcnih gcolo- ških raziskav in to ob upoštcvanju prečkanja žclc/niških in ccstnih ko- munikacij. Savsko (Tomačcvsko) je- zero jc predvideno kot večnamenski objekt. Poleg energetske izrabe v funkciji verige HE na Savi je pred- videna intenzivna rekreacijska in parkovna raba novo oblikovanih vodnih in obvodnih površin. Zajezena Sava v Tomačcvskem jeze- ru s posebno predvidenimi ukrepi še nadalje napaja podtalnico za vodár- ně Hrastjc, Jarski Brod in Belinka. - V naslednji fazi je potrebno po- drobneje preučiti in definirai i vse tc- meljne funkcije tega zajezitvenega rečnega jezera tudi vodnosu do kon- taktnih urbanih eon na levem in des- nem bregu, kot je predvsem pro- stočasovni center, pejsažno-krajin- sko in funkcionalno oblikovanje jezera, možnost nove stanovanjske gradnje, izrabe vodárně Jarški Brod za industrijsko vodo in morebitna nova vodarna mest nega vodovoda. Rečna energetska stopnja Zalog za izrabo rečnega padca od HE Šcnt- jakob do sotočja Save in Ljubljanice: Jezovna in energetska zgradba je lo* cirana nad sotočjem in je mikroloka- cijsko odvisna od podrobnejših iz- sledkov nadaljnjih geoloških razisav. Ojezeritev te stopnje ne sega na kmetijska zemljišča, če se izvede v strogo pretočni varianti. Pri delni akumulacijski funkciji pa so potřeb- né večje širitve zajezitvenega pro- stora in s tem nujem poseg tudi na kmetijska zemljišča. Podrobná ana- liza v naslednji fazi naloge, naj bi pokazała možnosti in potrebc širitve površin tega bažena. Zaključek in napotila za nadaljnje delo Naš predlog (model m3E2) temelji na pričakovanju, da bo novo nastalo savsko rečno jezero za pregrado pri Šentjakobu neškodljivo za okolje (megla, kumuliranjc strupenih snovi v usedlinah, ki bi vplivalc na podtal- nico) in bo imelo trajno uporabno in priviačno vodno površino. Uresničitev teh pričakovanj lahko zagotavlja lc najširša družba s přišilo po izgradnji čistilnih naprav ali/in opust it ve okolju škodljive proiz- vodnje, ki povzroča onesnaženje Sa- ve s pritoki nad Ljubljano in v mes- tnem območju. Postavljamo pogoj, ne sme priti do izgradnje HE na območju Ljubljane, předen ne bo to uresničeno in pře- den Sava ne bo dosegla vsaj 2. ka- kovostnega razreda. Naš predlog terja, da se iz sredstev elekt rogospodarst va že ob času iz- gradnje energetske verige na ljub- ljanski Savi zgradi na Rojah napravo za nadomestno napajanje podtalni- ce; predlog temelji na pričakovanju, da taka naprava ne bo škodovala kvalit cti in količini vodc, ki se za po- třebě Ljubljane črpa iz podtalnicc na tem območju (Kleče, Medvodc). Prav tako tudi pričakujemo, da se bo dalo s predvidenimi ukrepi ohraniti ali pa ustrezno nadomestiti napaja- nje podtalnicc na območju Toma- čevega. Če se pri nadaljnjcm preverjanju in poglabljanju v možnosti in posledice energetske izrabe Save na modelu m3E2 (v II. fazi naloge Sava-Ljub- ljana) ne potrdijo omenjena tcmclj- na izhodišča, bo najverjctncje po- trebno ohraniti odsek Save od Vikrč do Ježice ali Šcntjakoba z naravnimi pretoki, kar terja prekinitev verige HE na Savi in s tem prcoblikovanje načrtovanega sistema energetske iz- rabe Save. Po doscdanjih raziskavah in analizah se sicer zdi, da so izčrpane vse te- meljnc možnosti tchničnih rešitev energetskih sistemov na Savi pri Ljubljani, ki sledijo osnovnim po- třebám Ljubljane, katerim se mesto ne more odreči, če ne želi bistveno zmanjšati bivalnih razmer in kvali- tete življenja. Še vedno pa obstaja možnost izboljšati dosedanje zamisli ali celo odkriti nove poti. Vrat za take možnosti ne smemo zapreti, dokler ne bomo povsem zadovoljni z rešitvijo. Pri nadaljnjcm delu bo predvsem potrebno določene probléme osvět- lili z dodatnimi raziskavami, kot so: Energetika: - tehnična dodělává sistema ener- getske izrabe Save po izbrancm modelu, - dodelava analiz pričakovanih ener- getskih učinkov (vse v povezavi z vzporednimi rezultāti nadaljnjih raz- iskav drugih ključnih področij in rczultatov sintezne strokovne koor- dinacije). Vodno gospodarstvo: - usmcrjcnjc raziskave v prcučcvanjc vplivov izgradnje izbranega modela na talnico Ljubljanskcga polja, - optimálně rešitve sistema potreb- nega nadomestnega napajanja (bogatcnja) talnice za zagotovitev zadostnih in kvalitetnih količin vodc v črpališčih Ljubljanskcga vodovoda - optimálně rešitve ostalih vodno- gospodarskih problemov ob izgrad- nji izbranega modela. (Hidro)geologija ín seizmika: - usmcrjcnjc dodatne raziskave na območjih predvidenih gradenj ener- getskih objektov na Savi, -iskanjc optimálně (mikro) lokacijc v dan ih globalnih okvirih izbranega modela. Urbanizem: - usmerjena preučcvanja optimálně in składne rabe prostora na obrav- navancm delu Save in njenem obrež- nem pasu kot intcgralncga dela ljubljanskcga mestnega in primest- nega tkiva. Med temi preučcvanji izstopa potřeba po nalogah v zvezi z oblikovanjem rečnih zajezitvenih prostorov, rabo obrežnih in vodnih površin za rekreativně, športne, turistične in parkovne namenc, možnosti za nove poselitvene povr- šine, prometno in komunalno infra- strukturo, ki prečka ali tangira obra- vnavani savski prostor. Ostale posebne študije: - sociološke raziskave z anketami, - ekološke raziskave, - krajinské študije itd. Maijan Debelak, dipl. inž. arh. 18 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:10:49 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms