Franjo Žebot: Obnovlfena trgovinska pogodba z Avsirijo. Za ohranitev ljubega miru in za gospodarski napredek naše države je velike važnosti, da smo si z našimi sosedi dobri in ostanemp ž njimi v prijateljskih, trgovskih in kupčijskih zvezah. Najbližji naš sosed, ki potrebuje največ naših kmetijskih pridelkov od nas, je gotovo sosedinja republika Avstrija. Nekaj časa po svetovni vojni so bile meje proti Avstriji več ali manj zaprte in od nas se je le s težavo spravilo živino, sadje in druge kmetijske proizvode čez mejo v Avstrijo. V letih 1920, 1921 in 1922 pa smo poslanci SLS, četudi nismo bili v vladi, s svojim pritiskom vendarle uspeli, da se je meja na severu odprla.in je naš kmet lahko zopet prodajal v to državo svoje pridelke po dokaj ugodnih cenah. Leta 1923 smo dosegli začasni trgovski in obmejni sporazum z republiko Avstrijo, a dne 3. septembra 1. 1925 je jugoslovanska vlada sklenila redni trgovski sporazum, ki je stopil v veljavo dne 16. septembra 1925. S tem sporazumom je bila odprta meja za skoro vse naše kmetijske pridelke, osobito pa za našo živino, sadje in deloma tudi vino. Iz Jugoslavije se je izvozilo na pod lagi te trgovske pogodbe (v Avstrijo) leta 1925 kmetijskih pridelkov za eno milijardo 651 milijonov Din. leta 1926 za 1 milijardo 609 milijonov Din in leta 1927 za 1 milijardo in 448 miiijonov. V treh letih torej za ogromno Bvoto 4 milijarde 700 milijonov Din! To je bil velikanski uspeh naše pametne gospodarske politike napram aosedinji Avstriji. Avstrija je v tem času uvozila k nam večinoma same industrijske izdelke (železje, stroje, blago za obleko), v vrednostl 4 milijarde 500 milijonov Din. Torej je bil jugoslovanski izvoz v Avstrijo za okroglo 200 milijonov Din večji kakor avstrijski uvoz v Jugoslavijo. To je dobro znamenje za nas, da pride več denarja v deželo, kot pa ga gre ven. Avstrijski kmetje pa so začeli godrnjati, zakaj pusti avstrijska vlada po tako nizkih carinah uvažati iz Jugoslavije živino, meso, mleko in druge pridelke. Prirejali so celo velike protestne shode proti našemu uvozu. iTako je avstrijska vlada leta 1927 neprestano pošiljala naši vladi v Bel grad poročila, da ne bo mogla še naprej ostati pri nizki carini na naše kmetijske proizvode. Avstrijski kmetje so posebno zahtevali, da se naj na našo živino, ki jo prodajamo v Avstrijo, naloži tako visoka carina, da bi bil naš uvoz v Avstrijo skoro popolnoma onemogočen. Reči moramo, da je naša vlada storila vse, da bi preprečila tako nesrečo. Zagrozila je Av striji, da bo v tem slučaju naša država naložila na avstrijske industrij ske izdelke tudi tako visoko carino, da ne bodo mogli avstrijski fabrikan ti k nam prodajati svoje robe. Med tem pa smo se že pogovarjali s Čehi in Nemčijo, da bi mi od njih kupovali, kar rabimo. Ko je avstrijska vlada videla, da s z našo državo ne more igrati, je postala popustljiva in ni stavila več tako pretiranih zahtev glede naših kmetijskih pridelkov. Koncem lanskega leta so se začeli zopet uradni pogovori na Dunaju med zastopniki naše in dunajske vla de. Vmes so avstrijski kmetje zopet začeli hudo pritiskati na svojo vlado in bati se je že bilo, da bodo pogajanja za sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo popolnoma prekinjena. Kake posledice bi imel prekid dogovorov? Dosedanje gospodarsko-trgovinsko prijateljstvo z Avstrijo bi bilo odpovedano in meja bi se za vse naše pridelke napram Avstriji zaprla. Začela bi se takozvana carinska vojna med nami in avstrijsko republiko. To bi bil hud udarec ne samo za nas, ampak tudi za Avstrijo. Poslanci SLS smo neštetokrat pritiskali na našo vlado, naj skuša najti izhod iz tega težkega položaja. Avstrijci so se nazadnje vendarle zbali zaprtja meje. In tako se je mučen položaj, ki je nastal spomladi 1928, v poletju spremenil mahoma na bolje. Obe vladi sta se sporazumell, da se začne s pogajanji glede izpopolnitve trgovinske pogodbe in letos v poletju je na Dunaju tudl prišlo po daljših posvetovanjib do sporazuma. Avstrijci so sicer malo zvišali carino na živino, ali to povišanje ni posebno veliko. Minister za trgovino Spaho je izjavil, da ta zvišana carina nikakor ne bo omejila našega izvoza živine v Avstrijo. Na drugi strani pa nam je Avstrija dala veliko ugodnost pri izvozu sad- ja, žita, sočivja, žganja in olja. Minlster Spaho je izjavil, da znašajo te ugodnosti za nas več kot malo povišanje carine na živino in mesne izdelke. Novo pogodbo so letos poleti podpisali naši in avstrijski zastopniki in avstrijski parlament jo je že odobril. Zanimivo je, da po mednarodnih določilih parlament trgovinskih pogodb ne sme prav nič spreminjati. Pogodbo mora ali v celotJ nespremenjeno sprejeti, ali pa v celoti odkloniti. V sredo, dne 7. novembra, je dobil odbor, ki ima v narodni skupščini nalogo, da pregleda trgovinski sporazum z Avstrijo, naročilo, da pogodbo z Avstrijo sprejme, ali pa jo zavrže. Od Jugoslov. kluba sva bila v odborii midva s poslancem Škuljem. Trgovinski minister dr. Spaho nam je podrobno raztolmačil besedilo sporazuma ter nam je opisal dobre in tudi slabe strani te pogodbe. Mi imamo samo odločati o tem, all se pogodba sprejme ali pa popolnoma odkloni. Odločili smo se po daljšem posvetovanju, da jo sprejmemo. Slovenci smo pri tem zahtevaji razne olajšave za naše kraje. S poslancem Škuljem sva stavila.predlog, da naj vlada z ozirom na to, ker je Avstrija proti naši volji nekoliko zvišala carino na živino, odškoduje živinorejce v Sloveniji s tem, da bo naklonila vsako leto, dokler traja ta pogodba z Avstrijo, posebne podpore za napredek naše živinoreje. Trgov. minister dr. Spaho, kakor tudi poljedelski minister Andrič, sta podala izjavo, da sprejmeta naš predlog. Jaz sem nadalje pri odborovi seji stavil predlog, da se naj pri izvršilnih odredbah te pogodbe uredi izvoz naše živine na meji tako, da ne boda omejen izvoz samo po železnici, kakor do sedaj, ampak naj se na važnejših prehodnih točkah dovoli eksport živine v Avstrijo tudi po cestab in potih, kjer vrši službo finančna kontrola. Zahteval sem tudi, naj s« iz obmejnega ozemlja še naprej dovoli prevoz žita v mline ob Muri v Av striji. Glede železniškega prometa sem stavil v odboru predlog, da bi naši ljudje na črti Maribor—Pesnica —Cirknica—Št. Ilj—Spielfeld smeli vstopati v avstrijske osebne vlake, ki vozijo po našem ozemlju na tej črti Nadalje sem opozoril ministra tudi na to, da se naj trgovce s konji ii Rusije pusti v naše kraje, da bodfl mogli kupovati pri nas konje za Rusijo. Minister je izjavil, da bo skušal vse te predloge upoštevati. V petek, dne 9. novembra, je bila jgodba z Avstrijo v narodni skup%ini končnoveljavno sprejeta in si- r soglaano. Tudi nemški in srbski metski poslanci so glasovali za spre, m pogodbe. Tako imamo napram Avstriji spet urejene prijateljske trgovinske razmere. Prihodnjič bom opisal nekatere po drobnosti te pogodbe, katere posebej zanimajo naše kraje in naše kmetsko prebivalstvo.