ZAKAJ POČASI UVAJAMO PAVŠALNO OBDAVČENJE
V sistemu razdelitve dohodka u nadrobni trgovini, gostinstDu in obrti je dana moi-nost pavšalnega obdavčenja. Pri oseh manj-ših obratih je to zelo uspešna metoda ugo-taoljanja obveznosti do skupnosli. Ni po-treben kompliciran obračun in administra-. ija, spodbuda pa je zelo pomembna. S tem ^temom rešujemo vaino opraianje de-luune organizacije drobnili dejaonosli na druibeni osnooi.
Zanimioo je, da uvajajo mnogi Ijudski odbori, celo o oelikift m#stih. paošalno ob-daoienje zelo počasi in z odporom. V posa-meznih občinah su razpraoljali o tem, da pomeni ta oblika faooriziranje teh dejav-nosti, da zelo spominja na zasebna podjelja in da omogoča nesorazmerne zaslužke po-sameznikoo. Te argtimente nanajajo aii davčni zaoezanci. ki mislijo. da dajemo iako beneficije dejuvnostim, ki imajo po-goje za dobre zaslužke, ali posamezni poli-tični delavci, ki trdijo, da s takim sisie-mom razoijamo gospodarjenje na polza-s&bni osnovi.
Ne smemo pa izhajati iz nekih bojazni, pogosfo pa tudi predsodkov. temoeč iz re-alne dru/.bene potrebe, da čim bolj pospe-iujemo nadrobno irgovino s kmetijskimi pridelki, drugo nadrobno trgovino. razne uduinostne obrti, ki so nujno poirebne, ka-kot tudi majhne gostinske obrate, in ugo-iomli. ali je ekonomsko mogoče organi-zirati te dejavnosti tako. da bodo poslovale enako kakor druge gospodarske veje. Kako pa zagofoviii dnržbeno kontrolo nad njimi?
Ali ni duoolj. da taki obrati izpolnjujejo sDoje oboeznosti glede varovanja druzbenih sredsteo, ki so jih dobili d upraoljanje (osnovna in obratnn sredstoa) in globalno oboeznost v obliki paošalnega daoka? Vse dnigo pa rnora biti skrb delaoceu o osa-kem iakem obratu. Pogosto gre za enega, doa ali tri delaoce. Pri takern načinu dela ne morp skupnost ničesar izgubiti. še manj pa socialistični sistem. Nasprotno širil se bo obseg blaga in uslug, ki jih bodo iaki ubruti nudili ob najmanjiih sfroških in najoečjem interem proizDajalceu.
Vzemimo za zgled samo trgovino s kme-tijskimi pridelki. Tak sistem bi veliko pri-speoal k izboljšanju te trgovine. Namesto tega zaradi neokretne uradniške organiza-cije teh podjetij in nezainieresiranosti pro-dajalceD propadajo pomembne količine pri~ delkoo. Ali. znano je. da je o posameznih usiužnostnih obrtih veliko pomanjkanje. v mnogih krajili pa je ozporedno s t.em dolo-Ceno šieoiln koalificiranili kadroo brez dela. Zakaj ne bi Ijudski odbori z ugodni-mi pogoji poslooanja na osnovi pavšalnega obdaDČenja in z majhnimi krediti iz lo-kalnih skladoo spodbujali ustananljanje t&kih obratov, s tem pa tudi razširiteo obrti?
Namesto razpraoljanja o upraoičenosti takih metod razdeljeuanja izdelkoD je mnogo bolje. osestransko proučiti, kje je mogoče pavšalno obdavčenje in ga bolj smelo uvajati.
K. G.