sporazum. O prazniku sv. Treh ikraljev, ki nam kliče v spomia poklonitev modriih iz jutflove dežele Kralju miru, se je skle¦nil v Rimu med Francijo in Italijo sporazum, )ki naj služi utrditvi miru v Evropi. Ta namen sta mu opredelila vo'diilna državni'ka, ki sta v imenu svojih držav 7. januarja podpisala ta »poraz,um: Mussolini in Laval. Poslednji jo rekel: »Dogovor med Italijo in Francijo sklepamo v interesu najvcčje blaginjie obeh držav in v interesu mii'u na svetu. Nedavno so bile v Ženevi odst^anjene nevarnosti sporov in spopadov, mir pa je ostal nesiguren. Iri Vendar s-e mora mir •chraniti. in učvrstiti, naša civilizacija ne sme izginiti. Naše sodelovanje ima namen, da nc.bi ek>vcštvo zopct padlo v vojno temo, ki je ,v njej tavalo toli :© stoletij.« Ideja, iki je bila v Rimu poudarjena pred skrbno opazujočim obličjem Evr-o.pe, jo v resnici evropska ideja. Vsaka država in vsak narod ima pred vsem dolžnost, da brani sebe in svojo domovino ter da dviga svoj-o moč in ugled. Ni pa izdaj-tsvo na las-tni <drža.vb, tako je poudaril francosld zuhanji mimster, ako jo navajamo k temu, da prevzame na se dolžnost mednarodne vzajemno&ti. Te dolžnosti ne izpolnjuje tisti, ki se potopi v sebični skrbi za čim največjo zadovoljitev zahtev in intere&ov lastne države, za odstranitev spornih točk z drugimi državami pa nima nobenega smisla, marveč celo tako točke veča in ojačujo, ker to dobro sodi v okvir njegove interesnc politike. Politika evropskega miru mora iz tega ozkega iokvira na Širšc torišče mednarodne iVzajemnosti, izravnav nasiprotujočih si fiil tcr poravnav porajajočih sc sporov. K temu sili evropske državc vcdno bolj napredujoča tehnika vojne, !ki nciiimorno dela naprej. Vojna bodočnosti be bo več spopad vojujočih sc armad, niarvcč bo preko bojišc segala po vsej 'dežcli, ter bo potegnila pod svoj straliotui bič vse Ijudstvo. Spričo tega jc 'Anglija uvidela, da ne more več ikakor z daljnogledom opazovati vrvenje med inarodi v Evropi, ikcr ji njcn insularni j^oložaj (položaj kot otok) nc dajo do(volj varnosti. Že rr.ed svetovno vojno Se ni čutila dovolj varne zoper zračnc »lapado nemških Zeppelinov, moderno K^ojno letalstvo pa ogroža še neprimern-o bolj njeno varnost. Zato se je odloCila za večjo politično dejavnost v EvŁopi in \7. tega razloga je tudi na vso moe pospeševala približevanje med Francijo in Italijo, ki je končno dovedlo do sporazuma in prijateljstva. Italija je iividela, da so njene gmotne sile vclilko prešibkc, da bi mogla vzdržati oborožovalno tekmo s Francijo na morju, ikaikor se tudi Francija zaveda, da bi v slučaju vojne zelo potrebovala svoje kolonijalno vojaštvo, čigar dovoz bi ^ioglo v gotovem primeru odrezati sovražno brodovje na vodi ali v zraku. To \ividevanje je dovcdlo do politične uvidevnosti in do sporazuma. Kar se dostaje kolonijalne posesti v x\.friki, sporazum ni bil tal^o težaven: Italija se je zadovoljila z odstopom nekaj ozemlja v območju Sahare v prid italijanski Lihiji, ter na mcji med italijansko Eritrejo in francosko obalno Somalijo. Sporazum, odnosno prijateljstvo, ki je bilo sklenjeno v Rimu, bo tudi vplivalo na vprašanje oboroževalne tekme na morju med Francijo in Italijo ter ji bo, ikakor je upati, napravilo konec. Veliko skrbi dela kakor Italiji, tako tudi Franciji Avstraja, ki je nekak ključ za mir v Evropi radi svoje zemljepisne lcge v Srednji Evropi in radi vsenem žke zunanje politike nemškega narod^ nega socializma, iki hoče Avstrijo sebl »priključiti« ter tako ustvariti Veli-ko Germanijo. Da bi se to preprečilo, sta Italija in Francija sklenili braniti neodvisnost Avstrije ter se od slučaja df slučaja posvetovati o ukrepih, iki bi bili potrcbni za obrambo politične neodvisnosti Avstrije. Državam, ki so prvenstveno prizadcte, pa priporočata sklenitov pogodbe, po ikateri se ne bo noberia izmed nj>ih vmešavala v notranjo zadeve svojdh sosed d-n po kateri si mcdsebojno zajamčujejo nodotakljivos* obstoječih državnih meja. Ta pogodba ^naj bi se izpocetka sklenila med Avsti:ij6,-in državami, ki neposredn-o mejijo na njo: Nemčijo, Italijo, Čehoslovaško, Jugoslavijo in Madžarsko. Poznojc naj bi se ji priključile Francija, Poljska in Romunij.. • Kar se tiče male antante (Čehosiovaske, naše države in Rumunije), pozdravija vsako okrepitev miru v Evropi in v.sled te-ga tudii vsako srcd^tvo, ki sluxl utrditvi. miru. Ako se izkažo, da je rirnski sporazum tako srcdstvo in ako no 1*0 samo ostal na papirju, marveč sc bo tudi izvajal, se bo za ta nači't tudi 7.?.vzela mala antanta, ki je vedno kazali najboljšo voljo za konrno pomirjenjn Srednje Evrope in vsch njenih činitpIjev. Žcloti jo predvsem, naj bi ta priporočena politična pogodba ustvarila pripravno ozračj': za sklenitov vočjega gospodavskega dog-ovora, ki bi uredil gos})odarsko vprašanjo Srednjo Evropo tei1 storil tndi drugp drzavo deležnp tistih gospodarskili prednosti, ki jih u.živata Avstrija in Aladžavska., Franccski zunanji minister Laval X\e- vo) in Mussoliui (desno) v Rimu ob priliki sklepanja francosko-iialiian- skega sporazuma.