Sapletou d 
Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 34.
V ſrédo 21. Velkiſérpana.
1844.
 Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Kerſt per Savizi.
(Na dalje.)
Zhertomír.
ak bom povèrnil, Bogomila drága!
Ljubésen, ſkerb, kar ſi terpéla sá me?
V veſêlji ſkôrej mi ſerzé omága,
Ki v njemu tvôja ga ljubésen vnáme,
Doklèr kervi bo shíva sádnja ſrága,
In grôba temna nózh me ne objáme,
Ti ſúshno môje bó shivlênje zélo ,
Ti goſpodúj zhes véro, miſli, délo.“
„Kakó bi mógel têbi kaj odrêzhi,
Ştoriti téga ne, kar bóſh sheléla!
Al smiſli ran, ki jih Valjhúna mêzhi
Şo ſtorili, in pſhiz njegóvih ſtréla,
Kaj vídili kervi ſmo v Kranji tèzhi,
Kriſtjánov tvôjih vſe prevdári déla,
In mi povej, al ní Zhert nar bolj jesni
Njih Bóg, ki klizheſh ga Bogá ljubésni?“
Duhovni.
„Po zéli sémlji vſim ljudem mir bódi!
Takó ſo péli angeljzov glaſóvi
V viſhávah per Meſijeſa prihódi;
De ſmo ozhéta êniga finóvi,
Ljudje vſi brátje, bratje vſi naródi,
De ljúbit' mór'mo ſe, prav' uk njegóvi.
Valjhún ravná po ſvôji ſlépi glávi,
Po bôshji vólji ne", — duhóvni právi.
Zhertomír.
„Ljubésni vére, in mirú in ſpráve ,
Ne branim ſe je vére Bogomile,
Vem, de malíke, in njih ſlushbo gláve
Şlushábnikov njih ſo na ſvét rodíle,
V njih le ſpoſhtvál ozhétov ſim poſtáve,
Al sdaj ovèrgle ſo jih vôjſke ſíle.
Ak ſkléne me s tebój kerſt, Bogomila!
Kdaj bo sakóna svésa me ſkleníla?"
Bogomíla.
„Odlozheni ſo róshi kratki dnóvi,
Ki príde ná njo pomladánſka ſlána,
Al v zvetji jo sapádejo ſnegóvi ;
Tak mladi déklizi, ki sgódna rána
Şerzé ji glóda, vſmèrti mir njegóvi,
Le kratka pót je ſkos shivlênje dána;
Al je sa májhin zhaſ ſe sdrúshit' vrédno,
De bi lozhitve ſpét ſe bála védno?"
„De bi od ſmerti réſhil te neſrézhne
In tamkej mili Bog v nebéſhkim ráji
S menój te, drági! ſklênil zháſe vézhne,
Puſtila v némar ſim sheljé nar ſláji,
Puſtíla v némar dní na ſvéti ſrézhne,
Sim odpovédala ſe svési náji;
In vſliſhana je bla molitev môja.
Ne ſmém poſtáti jeſt nevéſta tvôja."
Duhóvni rêzhe med beſéde táke:
„Sakóna ſrézhe tá vshivát' ne móre,
Kdor déla môjim, tvôjim je enáke
Predèrsnil v zhaſa ſe ſijat' rosóre,
Druid ſim s smóto jeſt ſlepil rojáke,
Ak bi ne bil dajál tvoj mèzh podpóre
Kdaj bi blà vgáſnila v malíke véra,
In vdóva bi ne bla shen marſiktéra!“
„Tvoj pot je v Aglar, de polóshil ná te
Roke bo patriarh, ak duh te shêne,
Ko ſi pogúbljal jih, otéti bráte,
Duhóvniga te ſtoril bó, ko mêne.
V deshélah jútra zhákajo bogáte
Te shétve, ne samúdi je nobêne,
Le hitro v Aglar, tje do patriarha,
De poſveti te maſhnika, duſh varha.“
Zhertomír.
„Prav práviſh, de ne ſmém jeſt úpat' ſrézhe,
Ki védno blà je, bó ſovráshna mêni:
Doſégel ôzha smage ní ſlovézhe.
Konzhál shivlênje v vôjſki je sgubljêni,
Odſhlà je máti kómej ſpónam jezhe ,
She dávno jo pokriva gròb selêni.
Oſrézhit hózhe me ljubésen ſladka,
Al, oh kak je ſladkóſt blá njéna krátka!“
„V deshéli koj trobente glaſ sapôje,
Od Bogomile dráge mêne lôzhi,
Junàſhko bili ſmo s Valjhúnam bôje,
Veſéle smáge dán nam ne napôzhi,
Pomóril mèzh je vſe továrſhe môje ,
Beg je moj up, gojsd je moj dom prizhjózhi.
Neſpamétna bi réſ bla s máno svésa,
Ki me preganja védno ſrézhe jésa."
(Konez ſledi.)
Od navadnih napak pri mléku.
(Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo.)
(Konec.)
Zdravitelj. Jez mislim, de ste že večkrat
vidili na mléku po verhu smetene manj ali več po-
sameznih višnjevih lis, ktére se večkrat razši-
rijo in dostikrat celo smeteno pokrijejo, včasi se pa
clo v mleku potegnejo, takó de večkrat sploh viš-
njeno postane.
Mina. Ja, taka napaka se mi je že dostikrat
primerila, pri kteri se tudi mleko prav rado skisa,
le nerado vmesti da, žlezasto in žarkó postane.
Zdrav. Morebiti, de ste že tudi slišali, de viš-
njevo mleko le od tega pride, če krave take ze-
liša žrejo, ktere mleku višnjevo (indigasto) ſarbo
dajo.
Mina. Ja, od grahorice, nektérih detél,
muljave ali truskovca, in preslice.
Zdrav. Če ravno od imenovanih zeliš ta na-
paka večkrat izvira, je vunder druzih vzrokov več,
ki višnjevo mléko napravijo, in zlo se boste čudili,
če vam povém, de višnjeve lise ali proge na mléku
nič druziga niso , kakor neizrečeno velika množica
višnjevih živih živalic, ktére se v mleku za-
redé, in od ktérih ni noboden človek popred kaj
vedil, dokler nam jih ni prajsovski živinski zravitelj
gosp. Fuchs v Berlinu očitno pokazal. Tem ži-
valicam je on imé „Vibrio cyanogenus" dal.
Mina. Ni mogoče, de bi bile višnjeve lise kaj
druziga, kakor le višnjeva farba; hvala Bogu, saj
imam tudi jez dobre oči!
Zdrav. Res je, ljuba moja, de tudi imenovani
zdravitelj teh živalic ni samo z golimi očmi vidil,
ampak z nekim vmetno napravljenim gledávnikam,
ktéri vsako kapljico mléka po tavžentkrat veči po-
kaže. Taki gledávniki so iz vmetno izbrušenih šip
izdelani, ki nam vsako reč večji, in daljne reči pa
bližej kažejo. Ravno z takim oradjem je gosp. Fuchs
višnjeve živalice v mléku iznajdel; takó majhne so,
de jih okoli štirdeset tavžent na enim lečnim zernu
prostor imá; vsaka tih živalic ima po 2 ali 3 ali
še več okroglih udikov; neprenehama sèm ter tje
mergolijo, in imajo takó terdno življenje, de zopet
oživijo, če so ravno več tednov zamerznene ali vsu-
šene ležale.
Mina. Oh čudo, prečudo! kaj mi pač Oni vse-
134
ga povedó? Komu se pač ne bo gnusilo, vprihod-
nič mleko piti?
Zdrav. Še bolj se boste po tem takim čudili,
če vam povém, de jih je tudi v nar čistejši vodi,
ki jo vsaki dan pijemo, veliko tavžent enakih ži-
valic, samo z tem razločkam, de niso višnjeve, am-
pak bele. Če bi kdo vedno na to mislil, bi se mu
pač malokdaj poljubilo, kaj jesti ali piti!
Mina. Zdaj še le vém, de je rés, kar pravijo,
de tudi nar večji gospod čes leto 10 funtov gnus-
nih rečí vžíje.
Zdrav. Od višnjeviga mléka vam moram na
dalje še to le povédati, de, če se višnjeve lise na
mléku posnamejo, se z tem tudi imenovane živalice
odpravijo; če se pa od tega višnjeviga mleka kaj
k drugimu pridene, bo tudi to kmalo višnjevo
postalo, kadar se živalice v njemu bolj zaredé. Po
tem takim zamore ena latvica mleka od druge to
napako naleziti, če morebiti kaka muha le kapljico
takiga mleka iz ene latvice v drugo zanése.
Mina. Kér nam je tedaj lastnost višnjeviga mlé-
ka sedaj takó na tanjko znana, se bo mende tudi v
ti reči lahko pomagálo?
Zdrav. Kratko nikár! Vémo sicer, kaj de so
te višnjeve lise, tóde kakó in od kod de pridejo,
tega še nobeden ne vé.
Mina. Po tem takim nam s to znajdbo clo nič
pomagano ni, če ne vémo, kaj nam je zoper to na-
pako storiti?
Zdrav. Naravne skrivnosti se ne dajo, ko bi
mignil, razodeti. Le pomislite, kakó dolgo se ni
vedilo , de so višnjeve lise na mléku žive živa-
lice! Zdaj smo še le to skrivnost zvedili, in upa-
mo, de bodo prihodni časi tudi tó razjasnili, česar
še sedaj ne vémo. Toliko dobička imamo vunder
že sedaj od te znajdbe, de vémo, de višnjevo mléko
ne pride samo od poprej imenovane klaje, ampak de
se dajo tudi te živalice iz ene latvice v drugo po
posodah, cedilih i. t. d. zanesti; de se mora pri
tacih okoljšinah pred vsim nar bolj na čednost
posód in cedil paziti, ktére se z vročim lugam
nar bolj očediti dajo. Gosp. Fuchs razun tega tudi
neki lek zoper to napako svetuje, ki se v lekarnici
(apoteki) pod imenam „Chlorwasser" dobí, in
ktérga leka se vsaki dan po 2 lota z enim poličam
encjanove ali kólmužove vode zmešaniga,
živinčeta v gobec vlije. Imenovani lek se pa v le-
karnici le po zdraviteljskim zapisu dobiti zamore.
Mina. Na moč me veseli, de sim to novico
zvedila; kakó se bo moja sosedna čudila, kader ji
bom to povédala?
Zdrav. Kar sim vam od višnjeviga mléka po-
védal, to tudi od rumeniga velja; ravno take
živalice so tudi tega krive, samo, de so pri rume-
nimu mléku, rumene (Vibrio xanthogenus). Do-
stikrat pride rumeno mléko pa tudi od žolca, ki se
135
po kravi razlije, in ktérimu se lahko pomaga, če
se živincetu kakih 6 ali 8 lotov v vodi raztopljene
grenjke solí (Bittersalz) večkrat v gobec vlije. Če
rumeno mleko od kakošne klaje pride, kmalo preíde,
če se klaja preminí. — Vſe to sim vam hotel, ljuba
moja, k vašimu pridu povedati. Mislim, de vam ne-
bo od škode, če se boste le tega deržali, kar sim
vam svetoval.
Mina. Prav lepó se Jim zahvalim za njih trud
in podúčenje. Marsikaj koristniga sim od Njih zve-
dila, in z velikim veseljem Jim bom vselej, kadar
me bodo obiskali, nar boljšiga koſeta pripravila —
brez vsih višnjevih ali rumenih živalic.
Zdrav. Mož beseda! Z Bogam.
Dr. Bleiweis.
Novih navad ne sanizhovati.
Skorej nikoli niſo bili ljudje tako sbriſani in
umetalni, kakor v sdajnih zhaſih. Vſak ſi persadeva,
kar je narvezh mogozhe, vezh ſi perdobit. Vſaka ped
semlje ſe raskoplje in obdela, vſe ſe sdaj v prid
obrazha, kar ſo ljudje pred majhnimi leti v ne-
mar puſhali. Vſako leto ſe kaj noviga snajde, ali
per orodji ali per opravilih, de bi ljudje s vezhim
dobizhkam in smanjſhi tesho ſvoje dela opravljali.
Grosno viſoko ſe je povsdignila v naſhih zhaſih
zhloveſhka rasumnoſt; zhloveſhki briht snajde zhudne
rezhí, nad kterimi ſe vſak savseti mora. Kar ſe
je pred majhnimi leti vſazimu nemogozhe sdelo, je
sdaj she vſim kaj navadniga. Kdo bi bil pred ne-
kterimi leti miſlil, de ſe bomo bres vprege po she-
lesnih zeſtah vosili, in takó hitro, ko ptiza is eniga
meſta v drusiga preleteli? Vſe to ſtori ſopar, kteriga
zhloveſhka umetalnoſt k takim zhudesham perſili.
Sopar tudi teshke barke bres veſla in bres rjuh
zhes ſhiroko morje v daljne in daljne kraje prepe-
lava. Pred 352 leti ni nobeden vedil sa Ameriko.
ſhe dosdevalo ſe ni ljudem, de bi vtegnilo un kraj
nesnaniga morjá toliko ſuhe semlje biti, sdaj ſe
jih veliko v Ameriko sa kratik zhaſ prepelava.
To mora vſaziga preprizhati, de ſo nove snajdbe
dobre in koriſtne, naj bo per kmetiſhtvi ali per dru-
gih opravilih. Le pametno ſi moramo vſe nove snajdbe
v prid obrazhati, in jih ne prezej savrezhi in zhes
nje sabavljati, zhe nam per pervi poſkuſhnji po
naſhih sheljah ſe delo ne ſnide.
She sdaj je doſti takih kmetvavzov, ktéri od
novih snajdeb nizh ſliſhati nozhejo. Vſim novim na-
redbam ſe poſmehujejo in pravijo: „Vezh ko ſe
noviga snajde, hujſhi je na ſvetu". Marſi-
ktéri ſvojoglavin kmetvavez ne opuſti ſtare navade
per ſvojih opravilih, zhe je ſhe takó nerodna, in
zhe tudi ozhitno vidi, de li bi s novimi snajdbami ve-
liko vezh perdobil, ampak vedno pravi: „Le per ſta-
rim oſtanimo, ſtaro je ſhe vſelej nar boljſhi. Kakor
ſo ravnali naſhi ſtarſhi, naſhi dedi in naſhih dedov
dedi, takó ravnajmo tudi mi. Oni ſo prav ravnali,
in nikoli niſo ſtradali, lahko ſo shiveli in groſhe
imeli! Sakaj bi moglo neki sdaj vſe drugazhi biti?
Vſe novo snajdene rezhi niſo sa nizh. Bolj ume-
talno ko ljudje ravnajo, manj imajo. Ştaro je nar
bolji, ſtaro vino in ſtara petiza ſta ſhe nar bolji".
Reſ je to, de ſtaro vino in ſtara petiza oba ſta
dobra. Tode ſtaro vino, zhe le veliko let leshi, ſzha-
ſama vſo mozh sgubi; ne da ſe pred piti, s novim
ſe mora saliti. Tudi ſtara petiza, zhe veliko let gre
is rok v roke, ſe ſzhaſama takó odergne, de sgubi
ſvojo zeno in vrednoſt. Ravno takó vſako delo po
ſtarih navadah opravljeno sgubi ſvojo zeno, zhe ſe
po novih snajdbah boljſhi, lepſhi, s manjſhi tesho
in s vezhim dobizhkam opraviti samore.
Ni reſ, de bi naſhi ſpredniki bili smirej per ſta-
rim oſtali, in ſe vſim novim snajdbam ſvojoglavno
soporſtavili, ampak vſe nove snajdila, jih sa dobre
in koriſtne ſposnavſhi, ſo s veſeljem ſprejeli in ſe
jih poſlushili. Ko bi bili naſhi ſpredniki ſe vſim no-
vim rezhem in vſelej vſtavljali, bi mi ſhe sdaj ne
dreveſa (pluga), ne brane ne imeli, in tudi drusiga
vſazimu kmetvavzu potrebniga orodja ne, ker vſe
to, kar ſtaro imenujemo, je bilo kdaj novo. Adam
in Eva gotovo niſta per ſvojim kmetvanji taziga
orodja imela, kakorſhniga sdaj mi imamo. Le ſzha-
ſama ſo ſe ljudje sbrihtali, smirej kaj noviga na-
redili, kaj umniga snaſhli, de ſo s manjſhimi te-
shavami semljo obdelovati samogli. Eden od drusiga
ſo ſe uzhili, eden drusiga poſnemali, in takó ſo do
naſ priſhle vſe te orodja, ktére mi sdaj ſtare ime-
nujemo. Takó ſe ſhe sdaj godí; vſe te nove na-
redbe, nad ktérimi ſe vſi zhudimo in pravimo, kakó
je mogozhe takih rezhi snajti, bodo zhes veliko let
ſtare, navadne, nobenimu ſe ne bodo zhudne sdele.
Zhloveſhka umetalnoſt ſe vedno isdeluje,
Viſoko um ſe v naſhih dnevih povsdiguje.
„Naſhi ſpredniki ſo po ſtarim semljo obdelovali,
in niſo nikoli kruha ſtradali". Prijatel, kdor to pra-
viſh, ne sameri, zhe ti na ravnoſt rezhem: de lasheſh.
Veliko manj je bilo nekdaj ljudi, ko sdaj, in sgodbe
ſtare nam povedó, kolikrat je bila tudi na Kranj-
ſkim ſtraſhna lakota in hud ſtradesh, kakorſhniga
ni sdaj, de ſi je vſe polno ljudí. Ravno v hudih
nadlogah ſo naſhi ſpredniki nove snajdila s veſeljem
ſprejeli, kér ſo v njih pomozh naſhli.
Pred 246 leti je bil is Amerike v naſhe de-
shele saneſhén ſad, ktériga krompir(na Dolenſkim
kampir), podsemlize imenujemo. Krajnzi ſo ta
dar boshji od sazhetka sanizhovali, niſo sa-nj ma-
rali, in ga niſo hotli ſaditi. Marſikteri ſvojoglavin
prevsetnesh je rekel: Rajſhi poginem, kakor de bi
to puſhobo jedel! Nekaj zhaſa po tem je bila huda
letna, torej velika lakota, in ravno tiſti prevsetneshi,
ktéri krompirja niſo ſaditi hotli in tudi druge od-
govarjali ga ſaditi, bi ga bili potem radi jedli ako
bi ga bili imeli. Od hiſhe do hiſhe ſo ga proſiti hodili.
Bedaſto je tedaj vſe nove snajdbe bres raslozhka
sametovati. Moder zhlovek vſako novo rezh dobro
prevdari, poſkuſi in ſe preprizha. Zhe vidi, de je
nova snajdba dobra in koriſtna, jo obdershi in dru-
gim perporozhi: zhe ſe mu dobra ne sdi, jo v ne-
Viſhnjagorſki.
mar puſti.
Urno, kaj je noviga?
(Veseli čas se nam približuje,) ktériga
smo ze pred enim mescam oznanili: presvitli Cesar
namreč nas bodo obiskali! 26. tega mesca bodo od
Dunaja odrinili in skozi Gradec, Marburg,
Celje 1. dan Kimovca v Ljubljano prišli, kjér
bodo do 4. imenovaniga mesca ostali. Po tém se
bodo čez Postojno v Terst podali, kjér bodo od
5. do 11. Kimovca ostali. Potlej bodo Istrijo
obiskali in 16. Kimovca zopet od Tersta odrinili
in ſe čez Gorico,Blak, Solcburg in Linc na
Dunaj vernili. Bog Jim ohrani terdno zdravje na
celi poti: z serčnim veseljem pričakujejo vsi prebi-
vavci imenovanih dežel svojiga milostljiviga Očeta!
(Razstava obertniskih rečí v Ljublja-
ni) bo, kakor se do zdaj že očitno kaže, polna
lepih in vmetno izdelanih rečí. Kadaj se pa bo
136
ogled té razstave pričel, bomo pred, ko bo mo-
goče, našim bravcam oznanili. Povabimo vas že
zdej k obilnimu obiskovanju te razstave, ktéro bo
zamogel vsaktéri brez vsiga plačila, kolikor bo ho-
tel, ogledovati. Gotovo, nobeden se ne bo kasal, če
ravno iz daljnih krajev zató v Ljubljano pride, kér
ne bo morde kmalo priložnosti imel, kaj taciga viditi.
Domača povest.
(Kravja kuga) na Stajanskim Verhu v
ſari s. Križa poleg Kostanjevice je neznana
bolezen krave moriti jela; poginilo jih je v krat-
kim osmero glav. Po dve buli se na persih na-
redite od velikosti sredniga jabelka in postanete
takó terde, de ju je komej prerezati. Krava je v
24 urah sdrava in mertva. Vranica je vodena in
mehka v mertvim živinčetu. Morebiti, de bi nam v
novicah *) kaki koristen lék svetovati utegnili, pač
bi nam ustregli, kér se bolezen zmirej dalje raširja,
in se je bati, de bi se bližnje soseske ne okužile.
Juri Sodevski.
Nekaj od Slovencov.
Iz Koroškiga.
1. Slovenec je pobožen, pa zraven tega bistre gla-
ve, dobriga in veseliga serca. Že v starih časih je tak
bil in je še dan današnji. Vsaki se tega lahko pre-
priča, ako se le kaj peča s našimi Slovenci. Krat-
kočasno jih je poslušati, kadar pridejo stari in mladi
zvečer v jeseni ali po zimi vkupej, nicoj pri jed-
nimu sosedu, drugi večer per drugimu, pomagovat
bodi turšico lušiti ali repo porezovati ali kaj ta-
kiga. Sosedje si per takih delih radi vzajmno po-
magajo; tudi je bolj veselo, ako se več ljudí s-ide
in delo gre bolj od rok, kakor da bi vsaki po sebej
doma v kakim kotu žalostno mižurkal in dremaje
kimal. Obračajo tu vse po domače, ne pridejo v
prevzetnih oblačilih, da bi od žide in žameta šu-
melo, če kaj zašumi, šumi le turšičino lupinje (perje);
besede ne nastavljajo po gosposko, temoč govore
gladko, kakor jim bistra pamet in slovensko serce
kaže. Ze velja kamor serce pelja! Ako bi ravno
hotel, ne moreš petelinčike pasti (se gnevati), ker
vse dobrevolje govorí, kakor bi rezal.
Kaj pa imajo, da so takó dobre volje? Dragi
prijatel! pravični, ki dobro vest ima, se lahko smejá,
tudi sladko spí; le hudobnik se rad tumpasto in
potuhnjeno derži. Naš narod še ni izopačen; — v
najčistejši pšenici se še kako zerno kokalja znajde.
— jez govorím tu od našega naroda sploh; tudi je
mehkiga serca, zato ga vsaka reč lahko razveseli.
Povejo si pri takih priložnostih razne reči za kra-
*) Prav zlo želimo, de bi nam naši bravci po izgledu gosp. So-
devskita v enakih perložnostih pisali, kaj de se sèm ter
tjè po dežéli godí; radi jim bomo na vsako prašanje, kar
koli bo mogoče, odgovor in svèt dali. — Gori imenovano kugo
zdravitelji že davnej dobro poznajo, ktéra ni nič druziga,
kakor vrančni prisad, in ktéro Latinci „anticardia
pestis", Francosi „avant-coeur" imenujejo, mi bi ji pa
po tém v našim jeziku „predpersnica“ rekli. V 3. listu
lanskiga leta smo to bolezen že v naših novicah popisali pod
naslovam: ktére živinske kuge se imajo po leti nar
bolj bati? Ravno tukaj smo tudi na tanjko zdraviljstva
zoper to bolezen popisali; torej mislimo, de ni treba zopet
ravno tistiga razlagati, kar zmo že enkrat od te kuge po-
vedali. Naj tedaj tisti, ki v ti potrebi pomoči išejo, imeno-
vani list v roke vzamejo, in po svetu, ki smo jim ga tamkaj
podali, ravnajo. Upamo, de pazlivi bravci naših novic no-
beniga lista ne zaveržejo, ampak vsakiga skerbno ohranijo,
kér ni nobeden samo z praznimi basnjami napolnjen, temuč
le z koristnimi podúki.
Vredništvo.
tek čas; kadaj kake lepe povésti ali kako godcovo,
ali pa zapojó kako pesmico, tudi začnejo si kadaj pra-
viti molitvice, ali pa od starih časov, od turške vojske
pod Lavdonam, ali pod kraljem Matjažem (Mathias
Corvin), ali pa pogovarjejo se celo od davnih ča-
sov, kako je bilo, ki Slovenci še niso bili kristijani,
ko so še svojo vero imeli, ko so še slovenske
Sibile živele in ljudí učile. Vse to znajo iz glave
pripovedovati.
2. Naj v teh večernih družbah še tako rezno
govore, vse per ti priči vmolkne, kakor polh, in
posluša, kakor zajec, kadar se kdo oglasi, rekoč:
jez bodem nekaj povedal. Njihove povéſti so
lepe; ne najdeš jih v nemških, ne v latinskih, ne v
gerških bukvah. Tu le povem jedno:
„Mati je imela otroka in ga je nekaj tepla, otrok
pa tudi mater nazaj vdari. Otroška rokica ni težka,
mati se zato še ne zmeni, tudi otroka zato ne kazni
(štrafa). Pergodilo se je, da je otrok nekoliko časa
po tem zbolel in umerl. Mati je bila zavoljo tega
zlo žalostna. Nekiga dne gre k pokopališu, da bi
se tam malo izplakala, in misli: morebiti mi bode po
tem kaj ložeji. Pa neizrečeno se vstraši zagledavši,
da prava, desna otrokova rokica iz pokopališa molí
vsa černa. Mati vstrašena hití duhovnika poprašati,
kaj ji je storiti? Duhovnik rečejo: Roko, ki je svojo
mater vdarila, černa zemlja v sebi ne terpí. Idi in
vreži si letarec léto starih šibic in tepi z njimi ro-
kico dotlej, da v zemljo zleze. Mati to stori in černa
rokica se začne beliti in se po malim vsa zbeli in
zadnjič lepo bela v zemljo smukne. Glejte, kako
velik je greh, ako otrok starše vdari."
Ta povest je iz zilske doline na Koroškim;
pa kdo bi verjel, v Galicii okoli mesta Rzeszowa
si jo ljudje tudi pripovedujejo! Slovenci imajo blizo
za vsako priložnost kako lepo povest, ali kako
pesmico, v kteri se za nje lep nauk najde. Učeni
gosp. Mirko Poženčan so v Danici horvatski, sla-
vonski in dalmatinski v 28. listu leta 1843 tudi jedno
tako povest prav gladko in po domače napisali, od
velikiga razbojnika Bajzisa, kakor so jo v Rib-
nici na Krajnskim pripovedovati slišali. Samo škoda,
da je med nami še takó malo slavensko izobra-
ženih, kteri bi vse, kar je slavenskiga, bolj poraj-
tali in skerbno zapisali. Da bi mi Slovenci samo
tako nemarni ne bili za slavenske stvarí! Vsi drugi
izobraženi narodi hvalijo, kar je njihovo — Angli-
kan, kar je angliškega: Nemec, kar je nemškiga, Lah,
kar je laškiga — — kaj pa Slovenec? — Mnogi se
slavjanstva slavnega sramujejo. Oje, joje, kako je
to pri nas naopak! (Dalje ſledi.)
Znajdbe vganjk v poprejšnimu listu so:
1) tat — tat. 2) jej — jej.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
17. Velkiſerpa-
na.
fl.
kr.
12. Velkifer-
pana.
fl.
1 mernik Pſhenize domazhe
„ banaſhke
1 „ Turſhize .
1 „ ˛Sorſhize . . .
„ Rèshi . . . .
„ Jezhmena . . .
Proſa . . . .
Ajde . . . .
Ovſa .
.
1
20
21
56
1
—
kr.
20
51
51
2
54
39
57
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.