© Author(s) 2024. CC Atribution 4.0 License Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov, ki odvodnjavajo odlagališča rudarskih odpadkov Contents of potentially toxic elements in sediments and waters of the Meža river and its tributaries draining mine waste deposits Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: mateja.gosar@geo-zs.si Prejeto / Received 5. 12. 2023; Sprejeto / Accepted 20. 3. 2024; Objavljeno na spletu / Published online 29. 3. 2024 Ključne besede: rudarjenje, odlagališča rudarskih odpadkov, kovine in metaloidi, sedimenti, površinska voda, monitoring, rudnik Mežica Key words: mining, mine waste deposits, metals and metalloides, sediments, stream water, monitoring, Mežica mine Izvleček Predstavljeni so rezultati spremljanja vsebnosti potencialno strupenih elementov (PSE) v sedimentih (v letih 2013, 2017, 2020) in vodah (v letih 2017, 2020) reke Meže ter njenih pritokov, ki odvodnjavajo odlagališča rudarskih odpadkov. Skupno 13 vzorčnih mest je vzpostavljenih v vzorčni shemi, ki omogoča dolgoročno opazovanje vpliva odlagališč rudarskih odpadkov. V sedimentih so zaradi vplivov več kot 300-letnega delovanja rudarsko-predelovalne industrije močno povečane vsebnosti PSE, predvsem Pb, Zn, Cd, Mo in As, ki s časom precej nihajo. Razlike v vsebnostih na istih lokacijah v različnih letih so najbolj izrazite v pritokih reke Meže, ki drenirajo odlagališča rudarskih odpadkov. Na vsebnosti imajo pomemben vpliv hidrološki pogoji, saj so ob višjem vodostaju in višjem pretoku vsebnosti PSE večje. Vodna erozija odlagališč ima pomemben vpliv na dotok onesnaženega materiala v vodotoke. V nasprotju s pritoki, v zgornjem toku reke Meže nismo opazili večjega vpliva višjega vodostaja in pretoka na vsebnosti PSE v sedimentih. Dolvodno od Žerjava so nihanja vsebnosti med posameznimi leti oz. različnimi hidrološkimi pogoji tudi v Meži večja. Predstavljeni rezultati kažejo, da so v sedimentih reke Meže in njenih pritokov vsebnosti Pb, Zn, Cd, Mo in As zelo velike ter krepko presegajo zakonsko določeno kritično vrednost za tla. V površinski vodi so vsebnosti PSE lokalno povečane in se s časom bistveno ne spreminjajo. Glede na primerjavo z zakonodajnimi smernicami, so v obravnavanih vodah lokalno presežene koncentracije Pb, Cd in Zn. Ocenjujemo, da je dinamika obremenjenosti sedimentov reke Meže s PSE vzdolž krajev Črna na Koroškem, Žerjav in Mežica zelo kompleksna. Poleg odlagališč rudarskih odpadkov na vsebnosti PSE v sedimentih in vodah vplivajo tudi razpršeni viri v okolju, kot so onesnažena tla in poplavne ravnice ter njihova različna stopnja onesnaženosti, saj je okolje obremenjeno zaradi dolgoletnih rudarskih in talilniških dejavnosti. Dodaten okoljski vpliv ima morda tudi sedanja industrijska dejavnost v dolini reke Meže. Abstract The results of the monitoring of the contents of potentially toxic elements (PTE) in sediments (2013, 2017, 2020) and waters (2017, 2020) of the Meža River and its tributaries, which drain mining waste deposits, are presented. A total of 13 sample sites were established in a sample scheme that enables long-term observation of the impact of mining waste deposits. In the sediments, the content of PTE, especially Pb, Zn, Cd, Mo and As, is greatly elevated and f luctuates with time. The study area is affected by more than 300 years of mining and ore processing industry. The differences in the contents in various years are most pronounced in the Meža River tributaries, which drain the mining waste dumps. Hydrological conditions have a significant inf luence on the contents in sediments, as PTE content increases with higher water level and higher water f low. Water erosion of mining waste dumps has a significant impact on the discharge of contaminated material into watercourses. In contrast, in the upper part of the Meža River, we did not observe strong inf luence of higher water level on the content of PTE in the sediments. Fluctuations in the content between individual years and f luctuations between various hydrological conditions are higher again in the middle part of the the Meža river, downstream from Žerjav. The presented results demonstrate that the contents of Pb, Zn, Cd, Mo and As in the sediments of the Meža River and its tributaries are very high and that they by far exceed the legislative critical value for the soil. PTE contents in the surface water are elevated in some locations and do not change significantly over time. The local concentrations of Pb, Cd and Zn exceed the legislative guidelines. We estimate that the dynamics of the sediment load in the Meža River along the towns of Črna na Koroškem, Žerjav and Mežica is very complex. In addition to mining waste deposits, the content of PTE in sediments and waters is also affected by scattered sources in the environment, such as contaminated soil and f loodplains and their varying degrees of pollution, as the environment has been burdened by long-term mining, ore processing and smelting activities. Current industrial activity may also have an additional environmental impact. GEOLOGIJA 67/1, 41-61, Ljubljana 2024 https://doi.org/10.5474/geologija.2024.003 42 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK Uvod Dolgoletno rudarjenje, različna industrija, pro- met in druge človekove dejavnosti lahko povzročijo povečanje vsebnosti nekaterih elementov v okolju (npr. v tleh, sedimentih) ter spremembe naravnega kroženja elementov. Človekove dejavnosti so geo- loško recentne in lahko izrazito vplivajo na naše okolje in so globalno prevladujoči vzrok za večino sodobnih okoljskih sprememb (Lewis & Maslin, 2015). Geokemično kartiranje tal v kontinental- nem merilu (projekt GEMAS) je pokazalo, da so prisotnost rudišč s spremljajočo rudarsko-prede- lovalno industrijo, litološka sestava in podnebje pomembni dejavniki, ki vplivajo na porazdelitve elementov v tleh. Na primer, pozitivne anomalije svinca zaznamujejo večino mineraliziranih ob- močjih po Evropi (Reimann et al., 2012), delo- vanje največjega rudnika živega srebra (Almadén) pa je povzročilo veliko pozitivno anomalijo žive- ga srebra v osrednji Španiji (Ottesen in sodelavci, 2013; Ballabio et al., 2021). Tudi v Sloveniji so bili ugotovljeni lokalni in regionalni vplivi dolgolet- nega pridobivanja kovinskih mineralnih surovin (Šajn & Gosar, 2004; Gosar et al., 2006; Fux & Gosar, 2007; Gosar & Miler, 2011; Miler & Gosar, 2012; Žibret et al., 2018; Gosar et al., 2019; Miler et al., 2022). Kovine in drugi potencialno strupeni elementi (PSE), prvotno sproščeni v okolje zara- di rudarjenja in predelave rud, so po nekaj letih razpršeno prisotne v različnih predelih površja kot difuzna onesnaževala v tleh in sedimentih ter nakopičene v različnih odlagališčih, od katerih so najpomembnejša odlagališča rudarskih odpadkov (Salomons & Förstner, 1988; Kesler, 1994; Boni et al., 1999). Po hujših okoljskih nesrečah povezanih tudi z odloženimi rudarskimi odpadki v svetu v zadnjih 30-tih letih (na primer Aznacolar leta 1998 (Galán et al., 2002) in Baia Mare leta 2000 (Cunningham, 2005), se je pokazala potreba po ustreznejši za- konodaji. Evropska komisija je leta 2006 sprejela Uredbo o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (v nadaljevanju Direktiva 2006/21/ES), s katero je določila ukrepe, postop- ke in smernice za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje, zlasti na vodo, zrak, tla, favno in f loro, pokrajine, ter tveganj za zdravje ljudi, ki so nastali kot posledica ravnanja z odpad- ki iz ekstraktivnih dejavnosti. Ti ukrepi zajemajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin. Direktiva 2006/21/ES je bila leta 2008 prenesena tudi v pravni red Slovenije (Uradni list RS, št. 43/08, 30/11, 64/21 in 44/22 – ZVO-2). V omenjeni direktivi je med drugim navedeno, da mora vsaka država članica zbrati podatke o zaprtih in opuščenih odlagališčih rudarskih odpadkov ter opredeliti ali obstaja potencialna nevarnost, da bi ta odlagališča lahko povzročila resne škodljive vplive na okolje in srednjeročno ali kratkoročno postala resna grožnja za zdravje ljudi ali okolje. Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je zbiral potreb- ne podatke o zaprtih in opuščenih odlagališčih ru- darskih odpadkov ter po posebni metodologiji, ki smo jo podrobno opisali Gosar in sodelavci (2014; 2017; 2020; 2021), določil tista zaprta odlagališča rudarskih odpadkov, ki bi lahko povzročila resne škodljive vplive na okolje in bi zato lahko obstajala resna grožnja za zdravje ljudi ali okolje ter jih je zato potrebno, skladno z omenjeno direktivo, red- no (na vsaka 3 leta) opazovati oz. spremljati. Zaradi več kot 300 let trajajoče rudarsko-pre- delovalne dejavnosti je območje zgornje Mežiške doline močno obremenjeno. Analize tal (Kugonič & Zupan, 1999; Vreča et al., 2001; Šajn, 2006; Zupan et al., 2008; Finžgar et al., 2014) so poka- zale močno onesnaženost s Pb, Zn in Cd. Z geoke- mičnim kartiranjem tal sta Šajn in Gosar (2004) ugotovila, da so tla najbolj onesnažena v okolici Žerjava in Črne. Območje kritično onesnaženih tal se nadaljuje s prekinitvami vzdolž reke Meže vse do Raven na Koroškem. Prva sistematična analiza sedimentov vodotokov (reka Meža in njeni pritoki) je pokazala, da so med PSE vsebnosti Pb, Zn in Cd večinoma velike ali povečane (Bole et al., 2002). Kasnejše sistematične analize (Fux & Gosar, 2007; Gosar & Miler, 2011) so pokazale močno onesna- ženost sedimentov zgornjega toka reke Meže s Pb, Zn, Mo, Cd in deloma z As, v nižjih delih pa so bile vsebnosti teh elementov manj velike, še vedno pa so močno presegale vrednosti naravnega ozadja. Poleg tega so bile vsebnosti Co, Cr, Cu in Ni pove- čane na območju Raven zaradi železarske industri- je. Skupna ugotovitev študij sedimentov (Svete et al., 2001; Bole et al., 2002; Fux & Gosar, 2007; Go- sar & Miler, 2011; Miler & Gosar, 2012) je bila, da so izjemno velike vsebnosti PSE (še posebno Pb, Zn in Cd) v sedimentih Helenskega potoka posle- dica odvodnjavanja odlagališč rudarskih odpad- kov (Helena in Štoparjev odval). Bole in sodelav- ci (2002) so ugotovili, da so v Helenskem potoku vsebnosti Pb, Cd in Zn povečane tudi v površinski vodi. Miler in Gosar (2012) sta primerjala in ugo- tovila dobro ujemanje med mineralnimi oblikami ter količinami rudnih mineralov, ki vsebujejo PSE v sedimentu iz Helenskega potoka ter materialu iz gorvodnega odlagališča rudarskih odpadkov (Štoparjev odval). Podobno so Gošar in sodelavci (2015) opazili, da so, zaradi prisotnosti rudarskih odpadkov v zaledju, koncentracije Cr, Cu, Pb in Zn 43Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... v vodi v Helenskem potoku nekoliko povečane. V reki Meži dolvodno od Mežice pa so opazili izrazito večje koncentracije Pb in Zn ter v manjši meri tudi Cd, kar so pripisali vplivu rudarskih odpadkov v zaledju in najverjetneje tudi prisotnosti tovarne baterij in druge metalurške industrije na tem ob- močju (Gošar et al., 2015). Novejše raziskave po- razdelitve vsebnosti v sedimentih in površinski vodi v reki Meži in pritokih (Goltnik et al., 2022; Miler et al., 2022) so potrdile, da so vsebnosti Pb, Zn in Cd ter v manjši meri Mo in As v sedimentih še vedno zelo velike, medtem ko so v površinski vodi povečane v pritokih Meže, predvsem tistih, ki dre- nirajo odlagališča rudarskih odpadkov, v Meži pa predvsem na lokacijah dolvodno od Žerjava, kjer se nahaja trenutno dejavna industrija. Miler in sode- lavci (2022) so z razmerji Pb izotopov ugotovili, da obstajajo različni viri Pb v sedimentih. Pomemben vir so primarni Pb rudni minerali, ki se nahajajo v orudenih kamninah. Drugi viri so produkti pre- perevanja, vplivi sedanje industrije v Žerjavu (re- ciklaža Pb odpadkov) in različna litologija. Poleg tega so izmerili ekstremno velike vsebnosti Pb, Zn in Cd na odlagališčih rudarskih odpadkov, močno sta povečana tudi As in Mo. Z uporabo geoaku- mulacijskega indeksa so ugotovili, da so sedimenti dolvodno od odlagališč rudarskih odpadkov veči- noma močno do zelo močno obremenjeni s PSE. Goltnik in sodelavci (2022) so ocenili, da zaradi velikih vsebnosti PSE, obstaja visoko tveganje za vpliv PSE na vodne organizme, da so vsebnosti Pb, Zn in Cd večje v frakciji < 0,063 mm v primerjavi s frakcijo < 0,150 mm, ter da se razmerja Pb izo- topov prostorsko razlikujejo, kar pomeni, da so na območju prisotni različni viri Pb. Med viri onesnaženja na preiskovanem obmo- čju so v preteklosti prevladovali rudarjenje in pre- delava rude (talilnica svinca). V novejšem času pa poleg močno obremenjenega okolja, še reciklaža svinčevih odpadkov in ostali zelo raznoliki viri (promet, druga industrija, urbanizacija, kmetij- stvo). Tako so danes med najpomembnejšimi viri odlagališča rudarskih odpadkov (Budkovič et al., 2003; Miler & Gosar, 2012; Miler et al., 2022), nekdanji rudarski revirji z metalurško dejavno- stjo, onesnažene poplavne ravnice (Bidovec, 1997) in onesnažena tla (Šajn & Gosar, 2004). Dodatno k onesnaženju prispeva tudi današnja sekundarna predelava Pb odpadkov (Svete et al., 2001; Miler & Gosar, 2013, 2019; Žibret et al., 2018; Miler et al., 2022). Pomemben pretekli vir obremenitve vodo- tokov je bilo sproščanje mulja iz separacijske jalo- vine v reko Mežo do leta 1980 (Žibret et al., 2018). Po letu 1980 so začeli mulj odlagati v opuščene dele rudnika, v stare odkope in tako razbremenili reko Mežo (Fajmut Štrucl & Pungartnik v Eržen et al., 2002). Poleg imisij v tleh, prahu, zraku in drugih okoljskih medijih so sedaj pomembni viri Pb in ne- katerih drugih PSE odlagališča rudarskih odpad- kov in dejavnosti, povezane z industrijo. V kamno- lomu Žerjav rudarski odpadni material, ki vsebuje veliko svinca in drugih PSE (Miler & Gosar, 2012), reciklirajo v prodajne izdelke za uporabo v grad- beništvu. Gradbeni material se pogosto uporablja v lokalnem okolju. V Žerjavu se izvajajo dejavnost recikliranja odpadkov za pridobivanje Pb, končni odpadki iz procesa recikliranja pa se odlagajo na bližnje odlagališče nevarnih odpadkov (NOMO). Upravljanje odlagališča je pod nadzorom Ministr- stva za okolje, podnebje in energijo. V Črni na Ko- roškem obratuje proizvodnja startnih baterij. Oba industrijska objekta sta uvrščena med industrijske dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaževanje oko- lja v večjem obsegu, zato sta zavezana k stalnemu monitoringu. Na sliki 1 so prikazana večja odla- gališča rudarskih odpadkov, industrijski objekti in odlagališči za nevarne in nenevarne odpadke. Namen pričujočega članka je strokovni in splo- šni javnosti predstaviti izsledke raziskav vpliva zaprtih odlagališč rudarskih odpadkov na sedi- mente in površinske vode na območju nekdanjega rudnika v Mežici od leta 2013 do leta 2020. Poseb- no pozornost smo posvetili vsebnostim PSE v se- dimentih in površinskih vodah dolvodno od ome- njenih odlagališč ter njihovi časovni variabilnosti in vplivu hidroloških pogojev na vsebnosti PSE v sedimentih. Metode Preiskovano območje, vzorčenje, priprava in analiza vzorcev Preiskovano območje zajema del vodotoka reke Meže s pritoki (celotno porečje Meže meri 551,68 km2; Kolbezen & Pristov, 1998), kjer se v hidrološkem zaledju nahajajo odlagališča rudar- skih odpadkov. To je od območja po pritoku potoka Topla do Prevalj (sl. 1). Na preiskovanem območju se nahaja zaprti rudnik Mežica, kjer so 300 let pridobivali rudo, iz katere so pridobivali svinec, cink in v zadnjih desetletjih delovanja tudi molibden. Rudišče je epigenetsko tipa Mississippi Valley (MVT), kjer poteka mineralizacija v srednje- do zgornjetrias- nih dolomitih in apnencih (Drovenik et al., 1980; Štrucl, 1984; Zeeh et al., 1998; Spangenberg et al., 2001). Glavna rudna minerala sta bila galenit in sfalerit (Drovenik et al., 1980; Štrucl, 1984). Spek- tralne analize rudnih mineralov iz Mežice kažejo, de je slednih prvin v sfaleritu malo. Edina prvina, 44 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK Sl. 1. Shematski prikaz obravnavanega območja z označenimi opazovanimi rudarskimi odlagališči in vzorčnimi mesti za sedimente in vode. Fig. 1. Schematic study area map with marked observed mining waste deposits and sampling sites for sediments and water. je najbolj razširjen v zgornjem delu rudišča, nje- gova količina pa z globino upada (Drovenik et al., 1980). Pridobivanje Pb-Zn rude in primarno talje- nje Pb na območju Mežice sta prenehala leta 1995, talilnica pa se je preoblikovala v obrat za reciklažo Pb-odpadkov in izrabljenih Pb-kislinskih baterij (sekundarna predelava Pb). ki jo vsebujejo vsi vzorci v večji količini je Cd. V skorjastem sfaleritu je sorazmerno veliko As in Tl. Galenit vsebuje le malo slednih prvin, izjema je As, ki ga je v nekaterih vzorcih veliko, v drugih pa manj. Za mežiški galenit sta značilni izredno majhna vsebnost Ag in rahla obogatitev s Sb. Mo- libden v mežiškem rudišču je vezan v wulfenit, ki 45Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... Na območju Mežice je 32 deponij rudar- skih odpadkov s skupno prostornino približno 7.400.000 m3 (Gosar et al., 2020), kjer so odpadni materiali odlagali na odlagališča v bližnjih ozkih dolinah in na strmih pobočjih manjših potokov. Večinoma so odlagališča sestavljena iz karbonat- nih kamnin v katerih se nahaja rudišče (Gosar & Miler, 2011; Miler & Gosar, 2012; Miler et al., 2022 in tam navedeni viri), a tudi iz revne rude in sepa- racijske jalovine ali žlindre. Pritoki Meže, ki smo jih obravnavali, so Helenski potok, Mušenik, Jazbinski potok, Junčarjev potok z dvema pritokoma, ki nimata jasnega geografske- ga imena, zato smo jih poimenovali kot pritok 1 (ang. tributary 1) in pritok 2 (ang. tributary 2; po nekaterih virih imenovan tudi Kavšakov potok). Odlagališča odpadkov, ki jih potoki drenirajo, so podana v tabeli 1 in prikazana na sliki 1. Helenski potok in Jazbinski potok spadata med večje prito- ke, medtem ko so ostali pritoki manjši. Reka Meža ima pretežno hudourniški značaj, medtem ko ima- jo njeni pritoki izrazit hudourniški značaj in s tem tudi veliko erozijsko moč (Kuzmič & Suhadolnik, 2005), ki je bila v primeru izjemno obilnih pada- vin tekom vremenske ujme v začetku avgusta 2023 tudi rušilna. Struge Meže in pritokov so v naseljih delno regulirane, izven naselij pa so zaradi velikih vzdolžnih padcev dna ter hudourniškega značaja pogosto izpostavljene eroziji (Kuzmič & Suhadol- nik, 2005). Vzorčenje potočnih in rečnih sedimentov je bilo izvedeno leta 2013 (25. 11. in 28. 11.), leta 2017 (8. 6.) in leta 2020 (29. 10. in 30. 10.), vsakič na skup- no 13 vzorčnih mestih v Meži in njenih pritokih, ki so podana v tabeli 1 in prikazana na sliki 1. V letih 2017 in 2020 je bil sočasno z vzorčenjem sedimen- tov na istih mestih odvzet tudi vzorec vode. Vodostaj in pretok reke Meže v času vzorčenj povzemamo po podatkih arhiva površinskih voda Agencije Republike Slovenije za okolje, in sicer za postaji Črna (Č) in Otiški vrh I (OV). Pri vodo- merni postaji Otiški vrh I je potrebno upoštevati, da se pred njo v Mežo izliva večji pritok Mislinja. Na prvi dan vzorčenja sta bila pretok in vodostaj največja leta 2013 (Č: 86 cm in 7,6 m3/s ter OV: 190 cm in 60,3 m3/s) in najmanjša leta 2017 (Č: 42 cm in 1,1 m3/s ter OV: 108 cm in 7,8 m3/s) (sl. 2a, b). Leta 2020 sta bila vodostaj in pretok nekoli- ko večja kot leta 2017 (Č: 66 cm in 3,3 m3/s ter OV: 116 cm in 14,5 m3/s). Poleg tega sta bila vodostaj in pretok leta 2020 dlje časa (skupno 3 tedne) pred vzorčenjem konstantna, medtem ko sta v letu 2013 in 2017 nihala (eden ali več intenzivnejših pada- vinskih dogodkov). Padavinski dogodki leta 2013 Tabela 1. Podatki o vzorčnih lokacijah. Table 1. Sampling locations data. Oznaka lokacije / Mark of sampling site Zemljepisna dolžina / Longitude Zemljepisna širi- na / Latitude Vodotok / Watercourse Odlagališče rudarskih odpadkov / Mine waste spoil heaps SS-26/3 14,8083 46,4682 Meža - SS-26/5 14,8216 46,4709 Helenski potok K-26/1 (Drče), K-26/11 (Pavel Mulb), K-26/12 (Štoparjev odval), K-26/13 (Helena) SS-26/6 14,8349 46,4674 Meža - SS-26/7 14,8503 46,4793 Mušenik K-26/17 (Igrče) SS-26/8 14,8552 46,4814 Pritok 1/Tributary 11 K-26/18 (Unionski odval), K-26/19 (Matjaževo odlagališče), K-26/20 (Svitni), K-26/21 (Frančišek) SS-26/9 14,8664 46,4817 Meža - SS-26/10 14,8728 46,4854 Jazbinski potok K-26/22 (Kavšakovo odl.), K-26/23 (Žerjavski odval) SS-26/11 14,8778 46,4835 Pritok 2/Tributary 21 K-26/22 (Kavšakovo odl.) SS-26/15 14,8677 46,5022 Meža - SS-26/19 14,8635 46,5091 Junčarjev potok K-26/27 (Srce), K-26/28 (Lekšeče), K-26/30 (Fridrih) SS-26/20 14,8626 46,5132 Meža - SS-26/21 14,8554 46,5257 Meža K-26/31 Glančnik SS-26/22 14,9031 46,5431 Meža - 1manjši vodotoki, ki nimajo uradnega geografskega poimenovanja / smaller watercourses that do not have an official geographical name 46 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK so bili bolj intenzivni kot leta 2017. Nihanja vodo- staja in pretoka sta v opazovanih obdobjih 2023 in 2017 podobna na obeh vodomernih postajah (sl. 2a,b). Drobnozrnati sediment je bil na vsakem vzorčnem mestu odvzet na najmanj petih loka- cijah v medsebojni razdalji 5 do 10 metrov. Tako pridobljen združeni vzorec je tehtal od 1 do 2 ki- lograma. Zračno posušene vzorce sedimentov smo presejali s sitom iz nerjavečega jekla na frakcijo < 0,125 mm, v kateri smo analizirali vsebnosti PSE. Kemična analiza vzorcev sedimentov je bila opravljena v laboratoriju Bureau Veritas Mineral Laboratories (mednarodna akreditacija ISO/IEC -20 -19 -18 -17 -16 -15 -14 -13 -12 -11 -10 -9 -8 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 pretok / flow 2013 4,0 3,2 2,2 1,6 9,6 12,1 9,7 6,1 5,2 4,5 4,0 3,5 3,0 2,7 3,1 4,5 3,6 3,5 10,4 12,9 7,6 pretok / flow 2017 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,9 0,9 0,8 0,8 0,8 1,1 1,1 pretok / flow 2020 3,8 3,3 6,6 7,9 7,2 6,2 7,7 8,7 7,3 6,2 5,4 4,8 4,3 4,0 3,7 3,3 3,1 2,7 5,6 4,0 3,3 vodostaj / water level 2013 72 69 63 59 85 99 92 81 78 75 73 71 68 67 68 75 71 71 91 100 86 vodostaj / water level 2017 40 39 39 39 39 38 38 38 37 37 37 37 38 39 40 38 37 37 38 43 42 vodostaj / water level 2020 69 67 79 84 82 78 83 86 82 78 75 73 71 70 68 67 65 63 75 70 66 0 20 40 60 80 100 120 0 2 4 6 8 10 12 14 vo do st aj (w at er le ve l) -Č rn a (M ež a) (c m ) pr et ok (fl ow )- Čr na (M ež a) (m 3 / s) dan / day (a) -20 -19 -18 -17 -16 -15 -14 -13 -12 -11 -10 -9 -8 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 pretok / flow 2013 29,4 23,7 16,2 13,2 59,2 71,9 58,2 40,3 33,3 28,9 25,9 23,3 20,4 18,2 18,2 23,1 20,6 24,1 51,2 91,0 60,3 pretok / flow 2017 5,6 5,4 5,4 5,4 5,6 5,1 5,1 4,8 4,7 4,6 4,5 4,4 4,6 6,1 7,8 7,2 5,3 4,9 5,3 8,7 7,8 pretok / flow 2020 17,0 15,5 36,8 46,3 33,3 26,7 31,9 34,0 28,1 24,2 21,5 19,6 18,2 17,0 16,0 15,5 14,9 13,8 19,2 16,3 14,5 vodostaj / water level 2013 142 133 121 115 178 205 187 160 149 142 137 133 128 124 124 132 128 134 174 229 190 vodostaj / water level 2017 101 100 100 100 101 99 99 98 97 97 96 96 97 103 107 106 100 98 100 111 108 vodostaj / water level 2020 121 118 152 169 149 138 147 151 141 134 129 126 123 121 119 118 116 114 124 119 116 0 50 100 150 200 250 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 vo do st aj (w at er le ve l) -O tiš ki v rh I (M ež a) (c m ) pr et ok (fl ow )- O tiš ki v rh I ( M ež a) (m 3 / s) dan / day (b) Sl. 2. Vodostaj (cm) in pretok (m3/s) na vodomernih postajah Črna (a) in (b) Otiški vrh I (po pritoku Mislinje) na reki Meži v 20. dneh pred začetkom in prvi dan vzorčenja v letu 2013, 2017 in 2020 (Vir podatkov: Arhiv površinskih voda, Agencija Republike Slovenije za Okolje). Fig. 2. Water level (cm) and flow (m3/s) at the water measuring stations of Meža river (a) Črna and (b) Otiški vrh I (after Mislinja confluent) 20 days before the start and on the 1st day of sampling in 2013, 2017 and 2020 (Source of data: Archive of surface waters, Slovenian Envi- ronment Agency). 47Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... 17025:2017), v Vancouvru v Kanadi. Za določitev vsebnosti 11 elementov (As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Zn) je bilo 15 g vzorca (izjemoma 0,5 g, v primeru da vzorca ni bilo dovolj) prelitega z modificirano zlatotopko (mešanica kislin HCl in HNO3 ter vode v razmerju 1:1:1), eno uro segreva- no na 95 °C in potem primerno razredčeno z desti- lirano vodo. Vsebnosti elementov v raztopini (ki- slinskem izvlečku) so bile določene z induktivno sklopljeno plazemsko (ICP) masno spektrometrijo (MS) ali optično emisijsko spektrometrijo (OES). Na podlagi ponovitev štirih vzorcev in analize standardov OREAS 45d ter 45e je bila kakovost analitike ocenjena kot ustrezna. Vzorci vode so bili na terenu prefiltrirani pre- ko filtra < 0,45 µm in shranjeni v 60 ml HDPE plastenke, ki so bile predhodno dvakrat sprane z vzorčeno vodo. Ob vzorčenju vode smo izmerili pH, temperaturo vode (T), oksidacijsko-redukcij- ski potencial (Eh), električno prevodnost (EC) in količino raztopljenega kisika (DO). Odvzeti vzorci vode so bili shranjeni na hladno (8–10 °C). Kemič- ne analize vode so bile opravljene v laboratoriju Activation Laboratories Ltd. (Actlabs; mednaro- dna akreditacija ISO/IEC 17025:2017) v Kanadi. V laboratoriju so bili vzorci najprej za nekaj dni zakisani z ultra čisto dušikovo kislino na pH < 2, da so se morebitno oborjene snovi ponovno razto- pile. Nato so bili analizirani z induktivno skloplje- no plazemsko (ICP) masno spektrometrijo (MS) in optično emisijsko spektrometrijo (OES). Kakovost analitike je bila zagotovljena s ponovitvami šestih vzorcev in uporabo standarda IV-STOCK-1643 (ICP/MS). Rezultati in razprava Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih Vsebnosti 11 PSE (As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Zn) v obravnavanih vzorcih sedimen- tov so podane v tabeli 2. Ker slovenska okoljska zakonodaja trenutno ne predpisuje standardov kakovosti za potočne oz. rečne sedimente, smo vsebnosti PSE primerjali z normativnimi (mejni- mi in kritičnimi) vrednostmi za tla (tabela 2), ki so predpisane v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2). Mejne in kritične vrednosti za tla po slovenski uredbi so zelo blizu vrednostim po t.i. nizozemski listi »The New Duch list« (VROM, 2000), ki je veljala tako za tla kot sedimente. Za Ba smo vzeli mejno vrednost po nizozemski listi (VROM, 2000), ker v slovenski zakonodaji ni de- finirana. Posebej smo izpostavili vsebnosti, ki presegajo 2 × kritično vrednost, da bi izpostavili s PSE zelo obremenjena območja (tabela 2). V pritokih Meže so vsebnosti Pb (tabela 1, sl. 3) v sedimentih v vseh opazovanih letih presegale kritično vrednost v Helenskem potoku (SS-26/5), v pritoku 1 (SS-26/8), v pritoku 2 (SS-26/11) in v Junčarjevem potoku (SS-26/19). Nekoliko man- jše vsebnosti, a še vedno večinoma nad kritično vrednostjo, smo izmerili v Jazbinskem potoku (SS-26/10) ter v Mušeniku (SS-26/7). Ugotavlja- mo, da so bile vsebnosti Pb v sedimentih iz prito- kov Meže, ki neposredno drenirajo odlagališča (z izjemo Jazbinskega potoka in pritoka 2), največje v letu 2013, ko sta bila pretok in vodostaj najvišja. Slednje verjetno odraža močan vpliv vodne erozi- je odlagališč na povečanje vsebnosti v sedimentih pritokov Meže. Slednje ne velja za Jazbinski potok in pritok 2. Zelo verjetno je vzrok temu dobra za- jezitev materiala pod Kavšakovo haldo, katere od- točne vode napajajo pritok 2, ki se izliva v Jazbin- ski potok in slednji v Mežo. Kavšakovo haldo vrsto let uporabljajo kot vir nekovinskih mineralnih su- rovin, predvsem za gradbene namene. Jazbinski potok pred pritokom 2 v zaledju drenira le nekaj majhnih odlagališč rudarskih odpadkov (Gosar et al., 2021). Sklepamo, da sta majhen vpliv odlaga- lišč rudarskih odpadkov v zaledju Jazbinskega po- toka pred izlivom pritoka 2 ter dobra zajezitev iz- toka materiala iz Kavšakovega odlagališča glavna vzroka za podobne vsebnosti Pb v času različnih vodostajev in pretokov. Na večini vzorčnih mest v Meži so bile vsebno- sti Pb velike. Kritična vrednost za Pb je bila pre- sežena v vseh opazovanih letih na vseh lokacijah, z izjemo lokacije SS-26/9 v letu 2020, kjer je bila vsebnost Pb med mejno in kritično vrednostjo ter lokacije SS-26/3, ki je v zgornjem toku Meže. Na slednji so bile vsebnosti glede na ostale lokaci- je zelo majhne, kar je pričakovano, saj se nahaja gorvodno od večine v uvodu predstavljenih virov Pb. V nasprotju z večino pritokov, vsebnosti Pb v sedimentih Meže niso bile znatno večje v obdobju povišanega vodostaja in pretoka, razen na lokaci- jah SS-26/21 in SS-26/22 (večkratno povišanje v 2013 v primerjavi z letoma 2017 in 2020), ki sta iz- med 13 vzorčnih mest najbolj oddaljeni (dolvodno) od virov Pb v Zgornji Mežiški dolini. Možen raz- log za izrazito večje vsebnosti v letu 2013 bi lahko bila povečana erozija s Pb močno obremenjenih poplavnih ravnic. Poleg tega je potrebno upošteva- ti, da se lokacija SS-26/22 nahaja tik za rovom, ki drenira rudnik, in da so bile na tej lokaciji vedno ugotovljene velike vsebnosti Pb ter prisotnost ve- like količine Pb-oksidnih/karbonatnih mineralov 48 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK Tabela 2. Vsebnosti As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb in Zn (v mg/kg). Table 2. Contents of As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb and Zn (in mg/kg). Vzorčno mesto / Sampling site Leto / Year Vodotok / Watercourse As Ba Cd Co Cr Cu Hg Mo Ni Pb Zn SS-26/3 20131 Meža 6,4 28 1,4 7,0 18,3 11,4 0,04 1,7 16,7 93 288 20171 8,8 30 2,2 8,2 16,2 14,8 0,09 1,8 19,2 83 358 2020 6,5 28 1,9 6,1 17,5 9,6 0,11 2,1 14,5 135 336 SS-26/5 20131 Helenski potok 33,7 53 102,9 4,3 17,6 28,4 0,15 149 15,1 9149 18200 20171 23,8 60 64,9 7,5 15,9 37,4 0,13 97,7 22,4 4982 8169 2020 14,3 47 24,7 7,4 13,8 21,3 0,08 21,1 19,7 1828 3507 SS-26/6 20131 Meža 7,7 33 5,6 6,6 21,5 12,4 0,16 14,1 14,9 887 805 20171 11,2 40 11,4 8,9 17,6 16,2 0,10 18,3 19,8 929 1561 2020 8,1 34 8,2 5,9 18,1 12,1 0,09 26,2 14,0 1130 1216 SS-26/7 20131 Mušenik 6,7 28 5,4 2,1 7,4 8,5 0,02 15,8 6,6 815 656 20171 4,5 12 2,6 1,4 3,2 4,2 0,04 8,9 3,0 337 364 2020 3,4 9 1,5 1,3 3,9 2,8 0,02 4,9 2,3 178 180 SS-26/8 20131 pritok 1 /tributary 1 71,8 205 81,1 2,3 14,4 13,3 0,34 3310 9,1 46200 14500 20171 25,3 108 40,2 3,3 10,4 12,0 0,26 286 8,8 5213 5107 2020 40,2 165 57,2 4,2 16,2 13,8 0,37 749 11,4 13533 7684 SS-26/9 20131 Meža 13,1 150 7,2 11,5 30,6 24,7 0,85 33,3 21,9 1672 1235 20171 13,5 128 9,5 12,0 23,9 27,7 0,31 18,3 21,8 1430 1341 2020 8,4 85 5,1 14,2 32,9 24,6 0,20 10,2 31,8 498 814 SS-26/10 20131 Jazbinski potok 6,0 95 1,7 4,0 10,3 13,2 0,29 5,2 10,7 634 282 20171 10,2 44 6,0 3,0 8,3 18,7 0,13 6,6 9,3 671 529 2020 6,8 61 2,0 4,9 10,1 12,2 1,15 4,9 11,8 419 306 SS-26/11 20131 pritok 2 / tributary 2 23,7 307 103,9 1,1 7,2 10,5 0,10 17,7 6,7 3289 16600 20171 29,1 308 116,3 1,9 7,1 14,0 0,13 21,5 7,0 2470 17600 2020 37,0 196 94,8 5,4 19,1 73,6 0,38 38,2 33,1 4079 13800 SS-26/15 20131 Meža 27,6 124 14,7 9,1 28,3 42,9 0,19 104 21,8 7593 2665 20171 27,4 89 18,6 7,4 27,7 85,0 0,75 92,1 32,1 7611 2208 2020 10,8 77 5,8 10,7 26,0 23,8 0,12 11,3 26,3 1171 844 SS-26/19 20131 Junčarjev potok 20,6 285 25,5 1,2 6,2 8,8 0,04 122 5,2 4187 5834 20171 23,1 271 20,3 3,0 9,1 16,1 0,11 50,6 7,9 1733 3854 2020 13,0 212 12,8 1,1 4,9 4,9 0,04 32,1 3,7 1035 2530 SS-26/20 20131 Meža 17,1 119 8,0 9,3 25,2 30,8 0,79 70,2 21,9 4527 1337 20171 34,3 110 22,7 9,6 33,8 57,3 0,56 160 29,0 9198 3027 2020 11,5 84 7,2 10,5 26,6 24,5 0,19 17,1 25,8 1481 1144 SS-26/21 20131 Meža 24,6 132 23,0 8,7 26,9 35,0 0,13 113 19,5 7751 3728 20171 8,9 87 10,0 8,8 24,0 47,1 0,24 6,5 23,2 825 1090 2020 11,9 77 9,6 10,1 26,7 24,4 0,15 29,2 26,0 2019 1460 SS-26/22 20131 Meža 37,9 128 30,1 10,3 44,0 54,3 0,79 361 25,3 23100 5083 20171 22,1 136 17,0 13,2 33,5 45,9 0,22 70,7 32,4 3383 2302 2020 13,9 74 7,7 12,1 29,8 24,3 0,10 38,3 29,4 1737 1269 mejna vrednost / border (mg/kg)2 20 1603 1 20 100 60 0,8 10 50 85 200 kritična vrednost (mg/kg)2 55 6253 12 240 380 300 10 200 210 530 720 1Podatki povzeti po Miler et al. (2022) / Data after Miler et al. (2022) 2Mejne in kritične vrednosti povzete iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS, št. 68/96, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2) / (Limit and critical values summarized from the Decree on limit values, alert thresholds and critical levels of dangerous substances into the soil (Ur. l. RS, št. 68/96, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2) 3Vrednosti povzete iz »The New Duch list« (VROM, 2000) / Values summarized from »The New Dutch list« (VROM, 2000) S črno barvo so zapisane vsebnosti pod mejno, z modro med mejno in kritično vrednostjo, z rdečo ne-odebeljeno vsebnosti nad kritično in pod 2 × kritično vrednostjo ter odebeljeno rdeče vsebnosti nad 2 × kritično vrednostjo / Contents below limit values are colored black, between limit and critical value in blue, above the critical value and below the 2 × critical value in red and above the 2 × critical value in bold red 49Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... v sedimentih (Miler et al., 2022). Na preostalih lokacijah v Meži, ki se nahajajo bližje virom Pb, so bile največje vsebnosti izmerjene v letu 2017 ali 2020, ko sta bila vodostaj in pretok nižja kot leta 2013, ali pa so si bile vsebnosti kljub veliki razliki v vodostaju in pretoku podobne v vseh opazovanih letih. V zgornjem toku Meže nismo opazili, da bi višji vodostaj in močnejši pretok neposredno vpli- vala na večje vsebnosti PSE v sedimentih. Dolvod- no od Mežice so nihanja vsebnosti tudi v Meži pre- cejšnja, kar je lahko odraz gradbenih del v strugi dolvodno od Žerjava. Ocenjujemo, da je dinamika onesnaženosti vodotoka Meže vzdolž krajev Črna na Koroškem, Žerjav in Mežica zelo kompleksna. Menimo, da imajo poleg odlagališč rudarskih od- padkov pomemben vpliv tudi ostali razpršeni viri PSE v okolju (onesnažena tla, poplavne ravnice in njihova različna ter kompleksno porazdeljena stopnja onesnaženosti) saj je okolje zaradi več kot 300-letnega izkoriščanja rude močno obremenje- no, kot smo podrobno opisali v uvodnem delu. Poleg tega verjetno vpliva na okolje tudi sedanja industrijska dejavnost. Močnejša vodna erozija struge lahko vpliva na vsebnosti na posamezni lo- kaciji, saj se že odloženi sedimenti v rečnem ko- ritu ob višjem vodostaju ponovno mobilizirajo in prenesejo po toku navzdol ter ponovno odložijo, ko energija toka nekoliko upade. Porazdelitev vsebnosti Zn (sl. 4) je zelo po- dobna porazdelitvi Pb. V vseh opazovanih letih so vsebnosti Zn v sedimentih presegale kritično vrednost v vseh pritokih Meže, razen v Mušeniku (SS-26/7), kjer so bile vsebnosti med mejno in kritično vrednostjo v letih 2013 in 2017, v letu 2020 pa pod mejno vrednostjo. Ravno tako so bile vsebnosti Zn v sedimentih Meže nad kritič- no vrednostjo v vseh opazovanih obdobjih na vseh lokacijah, razen na lokaciji SS-26/3, ki leži gorvodno od večine odlagališč odpadkov in ru- darskih revirjev. Na tej lokaciji so bile vsebno- sti Zn v vseh opazovanih obdobjih med mejno in kritično vrednostjo. Podobno kot v primeru Pb, so bile vsebnosti Zn v pritokih Meže večinoma največje leta 2013 (z izjemo Jazbinskega potoka 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 11000 12000 13000 14000 15000 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Pb v v od i / P b in w at er (µ g/ l) Pb v se di m en tu / P b in se di m en t (m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Pb v sedimentu / Pb in sediment 2013 (mg/kg) Pb v sedimentu / Pb in sediment 2017 (mg/kg) Pb v sedimentu / Pb in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value for sediments (mg/kg) Pb v vodi / Pb in water 2017 (µg/l) Pb v vodi / Pb in water 2020 (µg/l) Maksimalna dovoljena vrednost v površinski vodi / Maximum permitted value in surface waters (µg/l) 46200 mg/kg 23100 mg/kg Sl. 3. Pb v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Pb v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 3. Pb in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Pb in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 50 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK 0 100 200 300 400 500 600 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Zn v v od i / Z n in w at er (µ g/ l) Zn v se di m en tu / Z n in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Zn v sedimentu / Zn in sediment 2013 (mg/kg) Zn v sedimentu / Zn in sediment 2017 (mg/kg) Zn v sedimentu / Zn in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) Zn v vodi / Zn in water 2017 (µg/l) Zn v vodi / Zn in water 2020 (µg/l) 2017: 2290 µg/l 2020: 2850 µg/l Sl. 4. Zn v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Zn v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 4. Zn in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Zn in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 0 20 40 60 80 100 120 140 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Cd v v od i / C d in w at er (µ g/ l) Cd v se di m en tu / C d in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Cd v sedimentu / Cd in sediment 2013 (mg/kg) Cd v sedimentu / Cd in sediment 2017 (mg/kg) Cd v sedimentu / Cd in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) Cd v vodi / Cd in water 2017 (µg/l) Cd v vodi / Cd in water 2020 (µg/l) 2017: 11.2 µg/l 2020: 11.1 µg/l Sl. 5. Cd v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Cd v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 5. Cd in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Cd in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 51Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... Vsebnosti Mo (sl. 6) so v pritokih Meže prese- gale kritično vrednost samo v pritoku 1 (SS-26/8), medtem ko so bile v preostalih pritokih med mejno in kritično vrednostjo oz. pod mejno vrednostjo v Jazbinskem potoku v vseh opazovanih obdobjih, ter v Mušeniku v letu 2017 in 2020. Na lokacijah v Meži so bile vsebnosti Mo večinoma med mejno in kritično vrednostjo, z izjemo lokacije SS-26/22, kjer je bila v letu 2013 vsebnost nad kritično vre- dnostjo, ter lokacije SS-26/21, kjer je bila vrednost v letu 2017 pod mejno vrednostjo. Pod mejno vre- dnostjo so bile tudi vsebnosti Mo na lokaciji SS- 26/3 v vseh opazovanih obdobjih. Glede na vodo- staj in pretok, vsebnosti Mo kažejo podoben trend kot vsebnosti Pb, Zn in Cd; vsebnosti so bile naj- večje v letu 2013 v pritokih (z izjemo Jazbinskega potoka in pritoka 2), v Meži pa na lokacijah SS- 26/15, SS-26/21 in SS-26/22. Vsebnost As (sl. 7) je v pritokih Meže prese- gla kritično vrednost samo v pritoku 1 (SS-26/8) leta 2013, medtem ko je bila v letih 2017 in 2020 med mejno in kritično vrednostjo. Poleg tega so bile vsebnosti med mejno in kritično vrednostjo še v Helenskem potoku (SS-26/5) in Junčarjevem potoku (SS-26/19) leta 2013 ter 2017 ter v pritoku 2 (SS-26/11) v vseh opazovanih obdobjih. Na lokacijah in pritoka 2), torej v času največjega pretoka in najvišjega vodostaja. Vsebnosti Zn v sedimentih Meže so bile v letu 2013 največje na lokaciji SS- 26/15 ter lokacijah SS-26/21 in SS-26/22, ki sta od virov Pb najbolj oddaljeni (dolvodno). Na pre- ostalih lokacijah so bile največje vsebnosti Zn v Meži izmerjene bodisi v letu 2017 ali 2020, ko sta bila pretoka nizka in precej podobna ali pa so si bile vsebnosti podobne v vseh opazovanih letih. Odvisnost vsebnosti Zn od vodostaja in pretoka tako v pritokih kot v Meži kaže podobne lastnosti kot vsebnosti Pb. Vsebnosti Cd (sl. 5) so presegale kritično vred- nost v vseh pritokih Meže, razen v Mušeniku (SS- 26/7) in Jazbinskem potoku (SS-26/10), kjer so bile vsebnosti med mejno in kritično vrednostjo. Na lo- kacijah v Meži velja obratno, saj so bile vsebnosti Cd večinoma med mejno in kritično vrednostjo, z izjemo SS-26/15 v letih 2013 in 2017, SS-26/20 v letu 2017 ter SS-26/22 v letih 2013 in 2017, kjer so vsebnosti presegale kritično vrednost. Glede na vodostaj in pretok, vsebnosti Cd kažejo enak trend kot vsebnosti Pb in Zn; vsebnosti so največje v letu 2013 v pritokih reke Meže (z izjemo Jazbinskega potoka in pritoka 2) ter v Meži na lokacijah SS- 26/21 in SS-26/22. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 0 50 100 150 200 250 300 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža M o v vo di / M o in w at er (µ g/ l) M o v se di m en tu / M o in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Mo v sedimentu / Mo in sediment 2013 (mg/kg) Mo v sedimentu / Mo in sediment 2017 (mg/kg) Mo v sedimentu / Mo in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) Mo v vodi / Mo in water 2017 (µg/l) Mo v vodi / Mo in water 2020 (µg/l) Maksimalna dovoljena vrednost v površinski vodi / Maximum permitted value in surface waters (µg/l) 200 µg/l3310 mg/kg 749 mg/kg 361 mg/kg Sl. 6. Mo v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Mo v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 6. Mo in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Mo in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 52 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 0 10 20 30 40 50 60 70 80 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža As v v od i / A s i n w at er (µ g/ l) As v se di m en tu / A s i n se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) As v sedimentu / As in sediment 2013 (mg/kg) As v sedimentu / As in sediment 2017 (mg/kg) As v sedimentu / As in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) As v vodi / As in water 2017 (µg/l) As v vodi / As in water 2020 (µg/l) 21 µg/l Sl. 7. As v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter As v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 7. As in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and As in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 0 5 10 15 20 25 30 35 0 100 200 300 400 500 600 700 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Ba v v od i/ Ba in w at er (µ g/ l) Ba v se di m en tu / Ba in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Ba v sedimentu / Ba in sediment 2013 (mg/kg) Ba v sedimentu / Ba in sediment 2017 (mg/kg) Ba v sedimentu / Ba in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/ kg) Ba v vodi / Ba in water 2017 (µg/l) Ba v vodi / Ba in water 2020 (µg/l) Sl. 8. Ba v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Ba v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 8. Ba in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Ba in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 53Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Cr v se di m en tu / Cr in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Cr v sedimentu / Cr in sediment 2013 (mg/kg) Cr v sedimentu / Cr in sediment 2017 (mg/kg) Cr v sedimentu / Cr in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) 380 µg/l 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0 2 4 6 8 10 12 14 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Co v v od i/ Co in w at er (µ g/ l) Co v se di m en tu / Co in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Co v sedimentu / Co in sediment 2013 (mg/kg) Co v sedimentu / Co in sediment 2017 (mg/kg) Co v sedimentu / Co in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) Co v vodi / Co in water 2017 (µg/l) Co v vodi / Co in water 2020 (µg/l) Maksimalna dovoljena vrednost v površinski vodi / Maximum permitted value in surface waters (µg/l) 240 µg/l 2.9 µg/l Sl. 10. Cr v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 10. Cr in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream Sl. 9. Co v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Co v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 9. Co in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Co in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 54 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK v Meži so vsebnosti As nihale med mejno in kri- tično vrednostjo na lokacijah SS-26/15 in SS-26/22 leta 2013 ter 2017, na lokaciji SS-26/20 leta 2017 in na lokaciji SS-26/21 leta 2013. Glede na vodostaj in pretok, vsebnosti As v pritokih kažejo delno podo- ben trend kot vsebnosti Pb, Zn in Cd, z izjemo, da se vsebnosti As z višjim vodostajem in pretokom poleg Jazbinskega potoka in pritoka 2 ne povečajo tudi v Junčarjevem potoku. Na lokacijah v Meži je trend enak, vsebnosti As so bile nekoliko večje leta 2013 na lokacijah SS-26/21 in SS-26/22, ki sta od virov Pb in ostalih PSE v okolju najbolj oddaljeni. Vsebnosti preostalih PSE (Ba, Co, Cr, Cu, Ni, Hg; sl. 8–13) so večinoma na nivoju naravnega ozadja in le izjemoma presegajo mejne vrednosti. Vsebnosti Ba (sl. 8) so bile nad mejno vrednostjo v pritoku 1 (SS-26/8) v letu 2013 ter v pritoku 2 (SS-26/11) in Junčarjevem potoku v vseh opazo- vanih obdobjih. Vsebnost Hg je bila nad mejno vrednostjo samo leta 2013 v Meži na lokaciji SS- 26/9 (sl. 13), Cu pa leta 2017 v Meži na lokaciji SS-26/9 in pritoku 1 (SS-26/11) leta 2020 (sl. 11). Za omenjene PSE je večinoma značilno, da njiho- ve vsebnosti v opazovanem obdobju oz. ob spre- menljivem vodostaju ter pretoku ne nihajo močno, ampak so na istem vzorčnem mestu relativno po- dobne. Kaže, da se z višjim vodostajem in večjim pretokom še najbolj povečajo vsebnosti Cr na loka- ciji SS-26/22 (sl. 10) in vsebnosti Hg na vzorčnih mestih SS-26/9, SS-26/20, SS-26/22 (sl. 13), vse v Meži. Nihanja v vsebnostih Ba, Co, Cr, Cu, Ni in Hg na posameznih vzorčnih mestih skozi leta so v primerjavi z nihanji vsebnosti Pb, Zn, Cd, Mo in As precej manj izrazita. Rezultati nazorno prikazujejo (sl. 3–8, tabe- la 2), da so vsebnosti Pb, Zn, Mo, Cd ter deloma tudi As v sedimentih pritokov močno nad geoke- mičnim ozadnjem. Vsebnosti Cd, Pb in Zn v sedi- mentih vodotokov, ki odvodnjavajo odlagališča, z izjemo Mušenika in Jazbinskega potoka ter Cd v Junčarjevem potoku (2017, 2020), za več kot 2 × presegajo kritične vrednosti v vseh opazovanih letih. Poglavitni vzrok temu je neustrezno stanje odlagališč. Odlagališča so bila sanirana pred več kot 25 leti, potem pa niso bila več vzdrževana. Na nekaterih lokacijah so brežine odlagališč strme in neporasle, odvodnjavanje ni pravilno urejeno (Gosar in sodelavci, 2021). Zaradi tega ima erozija odlagališč močan vpliv na dotok materiala v prito- ke Meže in nadalje po toku navzdol. 0 1 2 3 4 5 6 7 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Cu v v od i/ Cu in w at er (µ g/ l) Cu v se di m en tu / Cu in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Cu v sedimentu / Cu in sediment 2013 (mg/kg) Cu v sedimentu / Cu in sediment 2017 (mg/kg) Cu v sedimentu / Cu in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) Cu v vodi / Cu in water 2017 (µg/l) Cu v vodi / Cu in water 2020 (µg/l) Maksimalna dovoljena vrednost v površinski vodi / Maximum permitted value in surface waters (µg/l) 300 mg/kg 74 µg/l Sl. 11. Cu v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Cu v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 11. Cu in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Cu in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 55Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... Vsebnosti PSE so tudi v sedimentih Meže zelo velike in na splošno močno nihajo med posame- znimi vzorčnimi mesti in med posameznimi leti, v katerih so bile izvedene meritve. V zgornjem toku je vpliv odlagališč rudarskih odpadkov na vseb- nosti PSE v sedimentih Meže bolj izrazit, medtem ko je dolvodno od Mežice zakrit zaradi preostalih virov, verjetno zaradi prispevka sedanje industrij- ske dejavnosti (Miler et al., 2022) in erozije one- snaženih tal ter poplavnih ravnic. Velik vpliv ima- jo tudi hidrološki pogoji. Pritoki imajo večinoma hudourniški značaj, za reko Mežo pa je značilno, da ima ob visokem vodostaju velik pretok, zaradi česar delno erodira lastno korito in v njem odlože- ne sedimente. Glede na hidrološke pogoje v času vzorčenja in med različnimi leti so bile v Meži v 30 % dosežene ugodne razmere za erozijo in tran- sport sedimenta obremenjenega s PSE (Miler et al., 2022). Zaradi tega se del onesnaženih sedimentov v obliki suspenzije ali po dnu struge transportira dolvodno v reko Dravo in dalje. To nakazuje tudi zelo drobna zrnavost trdnih nosilcev PSE v sedi- mentu in materialu odlagališč (Miler in sodelav- ci, 2022) in potrjujejo visoke vrednosti nekaterih PSE v sedimentih Drave (Fux & Gosar, 2007; Ga- beršek & Gosar, 2023) dolvodno od pritoka Meže. Akumulacijo onesnaženih sedimentov predstavlja- jo poplavne ravnice v srednjem in spodnjem toku Meže, ki jih močna erozija ob izjemnih dogodkih lahko erodira. Hudourniški značaj in izredno erozijsko moč Meže ter njenih pritokov smo opazovali tudi v za- četku avgusta 2023, ko je v skupno 72 urah, od 3. avgusta zvečer do 6. avgusta zjutraj, v večjem delu Slovenije padlo med 100 in 300 mm dež- ja (ARSO, 2023), kar je povzročilo katastrofalne poplave in številne plazove, med drugim tudi v porečju Meže. Ob izrednem padavinskem in posle- dično poplavnem ter erozijskem dogodku so bile v mežiški dolini premeščene ogromne količine mate- riala, predvsem iz predhodno odloženih poplavnih ravnic, melišč, tal in tudi odlagališč rudarskih od- padkov. Mnogo premeščenega in nižje odloženega materiala, predvsem drobnozrnatega, je zagotovo vsebovalo velike vsebnosti PSE. To dokazujejo tudi podatki, ki jih je objavila Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) za vsebnosti nekaterih PSE v sedimentih, ki so se ob poplavah odložili 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 0 5 10 15 20 25 30 35 40 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža N i v v od i/ N i i n w at er (µ g/ l) N i v se di m en tu / N i i n se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Ni v sedimentu / Ni in sediment 2013 (mg/kg) Ni v sedimentu / Ni in sediment 2017 (mg/kg) Ni v sedimentu / Ni in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu / Critical value in sediments (mg/kg) Ni v vodi / Ni in water 2017 (µg/l) Ni v vodi / Ni in water 2020 (µg/l) Maksimalna dovoljena vrednost v površinski vodi / Maximum permitted value in surface waters (µg/l) 34 µg/l210 mg/kg Sl. 12. Ni v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 ter Ni v površinski vodi (v µg/l) v letih 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodajnimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 12. Ni in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 and Ni in surface water (in µg/l) in the years 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 56 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK (internet 1). Največjo vsebnost PSE v naplavljenem sedimentu so določili v Poljani (3800 mg/kg Zn, 590 mg/kg Pb, 25 mg/kg Cd, (podatki povzeti iz internet 1)). Vsebnosti PSE v sedimentih so velike in pričakovane, glede na podatke, ki jih obravna- vamo v tem prispevku. Dogodek tovrstnega obsega je zagotovo močno spremenil geokemične lastnosti preučevanega območja, zato bo v bodoče zanimivo izvesti dodatne raziskave in opraviti primerjavo s podatki predstavljenimi v tem prispevku. Vrednosti fizikalno-kemičnih parametrov in vsebnosti PSE v površinski vodi Terenske meritve osnovnih fizikalno-kemičnih parametrov vode (pH, T, Eh, EC in DO) na posa- meznih vzorčnih mestih so podane v tabeli 3. Iz- merjeni fizikalno-kemični parametri so osnovni indikatorji stanja vode. Pomembno vplivajo na ob- našanje trdnih snovi v vodi, tudi tistih, ki vsebu- jejo PSE ter posledično na vsebnosti PSE v vodah. Mejne vrednosti osnovnih fizikalno-kemičnih pa- rametrov v površinskih vodah v uredbah niso po- sebej predpisane. Vrednosti pH so bile leta 2020 med 7,4 in 8,6, kar je nekoliko manj kot leta 2017 (8,1–8,8). Vzrok temu je lahko izvedba meritev v različnih letnih časih. Leta 2017 smo meritve izvedli poleti, ko je sproščanje organskih snovi iz rastlin v vodo in- tenzivnejše, kot jeseni, v času katere smo meritve izvajali leta 2020. V pritokih, ki odvodnjavajo odlagališča, je bila v obeh letih najmanjša vred- nost izmerjena v pritoku 2 (SS-26/11), največja pa leta 2017 v Mušeniku (SS-26/7), leta 2020 pa v Helenskem potoku (SS-26/5). V reki Meži so se vrednosti pH gibale med 7,4 in 8,4. Vrednosti Eh so bile med 478 in 592 mV. Najmanjša vrednost v pritokih je bila izmerjena v Mušeniku (SS-26/7), največja pa v pritoku 2 (SS-26/11). Vrednosti v Meži so bile med 487 in 592 mV. Električna pre- vodnost (EC), ki odraža delež raztopljenih trd- nih snovi v vodi oziroma je neposredno odvisna od ionskih oblik elementov, se v meritvah gibl- je med 183 in 685 µS/cm, kar je zelo podobno vrednostim iz leta 2017 (181–609 µS/cm). V obeh letih smo najmanjše vrednosti v pritokih izmeri- li v Jazbinskem potoku (SS-26/10), največji pa v 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 SS-26/5 Helenski potok SS-26/7 Mušenik SS-26/8 Pritok 1 / Tributary 1 SS-26/10 Jazbinski potok SS-26/11 Pritok 2 / Tributary 2 SS-26/19 Junčarjev potok SS-26/3 Meža SS-26/6 Meža SS-26/9 Meža SS-26/15 Meža SS-26/20 Meža SS-26/21 Meža SS-26/22 Meža Hg v se di m en tu / Hg in se di m en t ( m g/ kg ) vzorčna mesta v reki Meži (desno) in njenih pritokih (levo) sampling locations in Meža river (right) and its tributaries (left) Hg v sedimentu / Hg in sediment 2013 (mg/kg) Hg v sedimentu / Hg in sediment 2017 (mg/kg) Hg v sedimentu / Hg in sediment 2020 (mg/kg) Kritična vrednost v sedimentu/Critical value in sediments (mg/kg) 10 mg/kg Sl. 13. Hg v sedimentih (v mg/kg) v letih 2013, 2017 in 2020 (podatki iz leta 2013 in 2017 povzeti po Miler et al., 2022) skupaj z zakonodaj- nimi vrednostmi. Na levi so prikazane vzorčne lokacije v pritokih, ki spirajo material iz odlagališč, na desni pa v reki Meži. Vzorčne lokacije si na diagramu sledijo kot v naravi po toku navzdol. Fig. 13. Hg in sediments (in mg/kg) in the years 2013, 2017 and 2020 (data from 2013 and 2017 are summarized after Miler et al., 2022). Sampling locations of the tributaries, which wash the material from the waste sites, are presented on the left and of Meža River on the right. Sampling locations on the chart follow each other like in nature downstream. 57Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... pritoku 2 (SS-26/11). V reki Meži so bile vrednosti v splošnem nekoliko manjše. Koncentracije v vodi raztopljenega kisika (DO) so bile leta 2020 (10,5– 11,4 mg/l) malenkost večje, kot so bile leta 2017 (9,3–11,2 mg/l). V pritokih je bila vrednost DO v obeh letih najmanjša v Junčarjevem potoku (SS- 26/19). Največjo vrednost DO v pritokih smo leta 2017 ugotovili v pritoku 2 (SS-26/11), leta 2020 pa v Helenskem potoku (SS-26/5). Vrednosti v Meži so bile v območju med 10,5 in 11,4 mg/l. Glede na izmerjene vrednosti parametrov pH, Eh in DO je okolje v večini vodotokov na območju obravnavanih odlagališč rudarskih odpadkov nevtralno do rahlo bazično in relativno dobro prezračeno. V takih pogojih so trdni nosilci PSE Pb-karbonati in sulfidi ter Fe-oksihidroksidi veči- noma stabilni, medtem ko so Zn-karbonati in sulfi- di ter Fe-oksihidroksi sulfati s Pb in Zn nestabilni, zaradi česar se lahko del PSE iz njih izloči v vodo. Vsebnosti 11 potencialno strupenih elementov (As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb in Zn) v obravnavanih vzorcih površinskih vod so podane v tabeli 4. Za vrednotenje koncentracij PSE v ob- ravnavanih vodah na vzorčnih mestih smo upora- bili mejne vrednosti, določene z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22 – ZVO-2). Tako so v tabeli 4 navedene vrednosti naravnega ozadja (NO) in naj- višje dovoljene koncentracije za površinske vode. Z rdečo barvo so označene koncentracije, ki presega- jo normativ za površinske vode. Vsebnost kadmija (Cd) je v normativu za površinske vode odvisna od trdote vode, ki je razdeljena v pet razredov. Ravno tako je od trdote vode odvisna vrednost cinka (Zn) in je razdeljena v tri razrede. Glede na meritve terenskih parametrov in litološko sestavo smo pri- vzeli, da je trdota vode v obravnavanih vzorcih za Cd od 100 do < 200 mg CaCO3/l, s čimer je nor- Tabela 3. Terenske meritve osnovnih fizikalno-kemičnih parametrov vode (pH, Eh, EC, DO, T). Table 3. Field measurments of basic physico-chemical parametres of water (pH, Eh, EC, DO, T). Vzorčno mesto / Sampling site Leto / Year Vodotok / Watercourse pH Eh (mV) EC (µS/cm) DO (%) DO (mg/l) T (°C) SS-26/3 20171 Meža 8,54 / 180,9 101,6 11,06 8,5 2020 7,37 592 182,6 101,7 11,43 7,4 SS-26/5 20171 Helenski potok 8,74 / 376,5 100,9 10,67 9,7 2020 8,55 533 465,7 101,6 11,27 7,7 SS-26/6 20171 Meža 8,62 / 191,8 102,6 10,99 9,3 2020 7,97 534 200,0 101,1 11,26 7,6 SS-26/7 20171 Mušenik 8,79 / 362,8 100,1 10,34 11,0 2020 8,50 478 436,7 100,5 10,95 8,6 SS-26/8 20171 pritok 1/ tributary 1 8,77 / 348,1 100,7 10,39 10,7 2020 8,46 502 410,1 100,2 10,90 8,8 SS-26/9 20171 Meža 8,12 / 260,9 96,6 9,46 13,4 2020 8,36 506 270,0 99,5 10,90 8,5 SS-26/10 20171 Jazbinski potok 8,68 / 319,6 101,3 11,16 12,4 2020 8,40 493 355,7 100,7 11,02 8,6 SS-26/11 20171 pritok 2/ tributary 2 8,24 / 609,0 100,7 11,18 7,9 2020 7,90 567 684,9 96,8 10,70 8,2 SS-26/15 20171 Meža 8,58 / 324,4 100,1 9,42 15,5 2020 8,42 487 383,7 97,9 10,55 9,6 SS-26/19 20171 Junčarjev potok 8,68 / 348,7 99,2 9,95 12,6 2020 8,53 537 401,5 97,9 10,63 9,2 SS-26/20 20171 Meža 8,64 / 324,7 100,8 9,28 16,6 2020 8,39 511 373,2 98,5 10,65 9,5 SS-26/21 20171 Meža 8,61 / 331,4 99,6 9,32 16,0 2020 8,34 490 376,4 98,3 10,57 9,9 SS-26/22 20171 Meža 8,71 / 298,0 99,4 9,48 15,0 2020 8,26 503 325,7 97,1 10,46 10,0 58 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK mativ za Cd 0,9 + NO μg/l ter za Zn ≥ 100 mg Ca- CO3/l, s čimer je normativ za Zn 520 + NO μg/l. Izmerjene vsebnosti Pb v vzorcih vode (tabe- la 4, sl. 3) so leta 2017 presegale normativ za povr- šinske vode za svinec (14 μg/l) na vzorčnih mestih v Helenskem potoku (SS-26/5; 47,1 μg/l), v prito- ku 2 (SS-26/11; 38,1 μg/l) in v Junčarjevem po- toku (SS-26/19; 33,8 μg/). Preseganje normativne vrednosti in dobro ujemanje z vrednostmi iz leta 2017 na omenjenih treh lokacijah smo ugotovili tudi leta 2020. Vsebnosti Pb na vzorčnih mestih SS-26/5 (28 μg/l) in SS-26/19 (15,4 μg/l) sta bili le nekoliko manjši kot leta 2017, na vzorčnem mestu SS-26/11 pa rahlo večja (44,4 μg/l). Na vseh omenjenih lokacijah smo tudi v sedimentih v obeh letih ugotovili močno povečane vsebnosti Pb, ki presegajo kritične vrednosti za Pb. Tabela 4. Vsebnosti As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb in Zn (V μg/l) v površinskih vodah. Table 4. Contents of As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb and Zn (in μg/l) in surface waters. Vzorčno mesto / Sampling site Leto / Year Vodotok / Watercourse As Ba Cd Co Cr Cu Hg Mo Ni Pb Zn SS-26/3 20171 Meža 0,88 7,3 0,02 0,013 < 0,5 0,2 < 0,2 1,0 < 0,3 0,18 3,3 2020 1,19 7,1 0,02 0,014 < 0,5 0,2 < 0,2 0,9 < 0,3 0,17 3,7 SS-26/5 20171 Helenski potok 0,46 12,2 0,45 0,049 < 0,5 2,1 < 0,2 1,7 0,4 47,1 83,6 2020 0,49 8,5 0,45 0,067 < 0,5 0,7 < 0,2 0,9 0,4 28,0 88,4 SS-26/6 20171 Meža 0,94 8,1 0,09 0,016 < 0,5 0,3 < 0,2 1,2 < 0,3 1,90 10,6 2020 1,19 7,6 0,10 0,016 < 0,5 0,2 < 0,2 1,0 < 0,3 1,23 12,4 SS-26/7 20171 Mušenik 0,30 6,3 0,04 0,026 < 0,5 0,4 < 0,2 1,5 < 0,3 2,69 8,1 2020 0,38 6,0 0,05 0,026 < 0,5 0,4 < 0,2 1,0 0,3 3,57 8,6 SS-26/8 20171 pritok 1/ tributary 1 0,20 11,2 < 0,01 0,016 < 0,5 0,2 < 0,2 1,7 < 0,3 < 0,01 < 0,5 2020 0,24 13,1 0,04 0,024 < 0,5 0,4 < 0,2 1,2 2,0 5,65 11,6 SS-26/9 20171 Meža 0,51 12,6 0,10 0,026 < 0,5 0,7 < 0,2 1,8 0,4 0,89 19,7 2020 0,71 12,8 0,10 0,033 < 0,5 0,4 < 0,2 1,5 < 0,3 0,56 4,9 SS-26/10 20171 Jazbinski p. 0,33 17,7 0,15 0,016 < 0,5 0,5 < 0,2 2,1 < 0,3 2,15 43,3 2020 0,34 16,0 0,04 0,016 < 0,5 0,3 < 0,2 1,7 0,3 3,02 74,4 SS-26/11 20171 pritok 2/ tributary 2 0,70 9,1 11,20 0,034 < 0,5 0,5 < 0,2 5,6 1,3 38,1 2290 2020 1,02 7,3 11,10 0,052 < 0,5 0,6 < 0,2 4,2 1,6 44,4 2850 SS-26/15 20171 Meža 0,48 17,4 1,14 0,143 < 0,5 6,1 < 0,2 2,3 3,1 5,84 42,9 2020 1,23 16,7 1,45 0,140 < 0,5 1,4 < 0,2 10,5 2,4 4,17 59,0 SS-26/19 20171 Junčarjev potok 0,52 29,4 0,38 0,030 < 0,5 0,6 < 0,2 2,9 2,4 33,8 162 2020 0,56 15,2 0,09 0,032 < 0,5 0,5 < 0,2 1,6 0,5 15,4 78 SS-26/20 20171 Meža 0,54 18,6 1,17 0,126 < 0,5 6,1 < 0,2 2,5 3,0 7,68 44,8 2020 1,35 18,1 1,78 0,175 < 0,5 1,9 < 0,2 8,2 3,3 4,28 65,1 SS-26/21 20171 Meža 0,61 21,2 0,91 0,089 < 0,5 4,2 < 0,2 2,5 2,4 4,86 38,6 2020 1,27 20,1 1,21 0,110 < 0,5 0,9 < 0,2 6,1 2,2 2,98 53,9 SS-26/22 20171 Meža 0,68 22,0 0,47 0,042 < 0,5 3,5 < 0,2 2,5 1,7 1,80 20,5 2020 1,18 20,5 0,65 0,028 < 0,5 0,7 < 0,2 3,9 1,1 0,64 41,4 Naravno ozadje / Natural background (NO; μg/l)2 / / 0,04 0,100 / 1,0 0,0025 / / / 4,2 Površinske vode-največja dovoljena koncentracija / Surface waters-highest permissible level (μg/l)3 21 / r.4 a: 0,9+NO 2,8 +NO 160 73 +NO 0,07 +NO 200 34 14 520b +NO Odpadne vode (neposredno v vodo) Waste water (directly in water) (μg/l)4 100 5000 25 30 500 500 5 1000 500 500 2000 1Podatki povzeti po Miler et al. (2022) / Data after Miler et al. (2022) 2, 3Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16 in 44/22 – ZVO-2. Uredba o stanju površinskih voda / Decree on surface water status 4Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22. Decree on the emission of substances and heat when discharging waste water into waters and the public sewage system. 59Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... Vsebnosti Zn (tabela 4, sl. 4) so leta 2017 prese- gale normativ za površinske vode za Zn (524,2 μg/l) samo v pritoku 2 (SS-26/11; 2290 μg/l). Podobno stanje smo ugotovili tudi leta 2020, ko je bila vseb- nost Zn na vzorčnem mestu SS-26/11 nekoliko večja (2850 μg/l). Tudi vsebnosti Zn v sedimentu na istem vzorčnem mestu sta v obeh letih močno presegali kritično vrednost za Zn. Vsebnosti Cd (tabela 4, sl. 5) so leta 2017 presegale normativ za površinske vode za Cd (0,94 μg/l) na treh vzorčnih mestih: v pritoku 2 (SS-26/11; 11,2 μg/l) ter na dveh lokacijah v Meži (SS-26/15; 1,14 μg/l in SS-26/20; 1,17 μg/l). Na vseh omenjenih lokacijah so tudi vsebnosti Cd v sedimentih presegale pripadajočo kritično vred- nost. Tudi v letu 2020 smo ugotovili presegan- je normativa za površinske vode za Cd v pritoku 2 (SS-26/11; 11,1 μg/l) ter v Meži na lokacijah SS-26/15 (1,45 μg/l) in SS-26/20 (1,78 μg/l). Dodatno smo leta 2020 ugotovili preseganje še na eni lokaciji v Meži (SS-26/21; 1,21 μg/l). Vsebnosti Cd v sedimentu v letu 2020 so bile na vzorčnem mestu SS-26/11 nad kritično vrednostjo za Cd, na preostalih treh vzorčnih mestih pa med mejno in kritično vrednostjo. Vsebnosti Mo (sl. 6), As (sl. 7), Ba (sl. 8), Co (sl. 9), Cr (sl. 10), Cu (sl. 11) in Ni (sl. 12) v povr- šinski vodi niso presegale zakonodajnih smernic, izmerjeni vrednosti na posameznem vzorčnem mestu sta si v obeh opazovanih letih večinoma zelo podobni. Prostorska porazdelitev vsebnosti posameznih elementov je podana v nadaljevanju. Vsebnosti Mo v površinski vodi so bile v obeh le- tih v pritokih Meže (z izjemo pritoka 2) in v zgor- njem toku Meže do naselja Žerjav (na lokacijah SS-26/3, SS-26/6 in SS-26/9), nekoliko manjše kot v pritoku 2 ter lokacijah v Meži dolvodno od Žerjava (SS-26/15, SS-26/20, SS-26/21 in SS- 26/22). Ob tem so bile vsebnosti na vzorčnih mes- tih dolvodno od Žerjava leta 2020 izrazito večje, kot leta 2017. Vsebnosti As v površinski vodi so bile nekoliko večje v pritoku 2 in na vseh lokaci- jah v Meži (z izjemo lokacije SS-26/9), predvsem leta 2020. Vsebnosti Ba so nekoliko večje v Jaz- binskem (SS-26/10) in Junčarjevem potoku (SS- 26/19) ter v Meži na lokacijah SS-26/15, SS-26/20, SS-26/21 in SS-26/22. Nakazuje se, da vsebnosti Ba naraščajo navzdol po toku Meže. Vsebnosti Co so nekoliko večje v Helenskem potoku in pritoku 2 ter v Meži na lokacijah SS-26/15, SS-26/20 in SS-26/21. Vsebnosti Cu v površinski vodi so bile leta 2017 na vzorčnih mestih SS-26/5 in v Meži dolvodno od Žerjava izrazito večje, kot leta 2020. Tudi leta 2020 so bile vsebnosti v Meži nižje od Žerjava nekoliko večje od preostalih. Vsebnosti Ni so bile v obeh letih največje na vzorčnih mestih v Meži dolvodno od Žerjava, v posameznih pritokih pa se obe vsebnosti precej razlikujeta. Leta 2017 je bila izmed pritokov največja na vzorčnem mestu SS-26/8 in SS-26/11, leta 2020 pa na SS-26/11 in SS-26/19. Izkazalo se je, da so površinske vode reke Meže s pritoki manj obremenjene s PSE v raztopljeni in bolj s PSE v trdni obliki. Ugotovili smo le lokal- no velike vsebnosti v vodi, predvsem v vodotokih, ki odvodnjavajo odlagališča. To so koncentracije Pb v Helenskem potoku, pritoku 2, ki odvodnja- va Kavšakovo odlagališče in Junčarjevem potoku, koncentracije Zn v pritoku 2 in koncentracije Cd v pritoku 2. V Meži pa je površinska voda obre- menjena s Cd na lokacijah SS-26/15, SS-26/20, SS-26/21, to je nižje od Žerjava, v Mežici in dol- vodno od Mežice. Miler in sodelavci (2022) so s pomočjo izluževalnih testov (z vodo) ugotovili, da material iz odlagališč Štoparjev odval (Helenski potok), Igrče (Mušenik), Kavšakovo odlagališče (pritok 2, Jazbinski potok) in Fridrih (Junčarjev potok) vsebuje Pb, ki se lahko izlužuje in vpliva na vsebnosti Pb v vodni raztopini. Poleg tega se iz materiala odlagališč Fridrih in Kavšakovo odla- gališče izlužujeta tudi Cd oziroma Zn. To pomeni, da ima zadrževanje vode v odlagališčih pomembno vlogo pri dotoku raztopljenih oblik Pb, Zn in Cd v pritoke Meže. Z uporabo SEM/EDS mikroskopije v kombinaciji s PHREEQC simulacijami (Miler in sodelavci, 2022) je bilo ugotovljeno tudi, da je ve- liko rudnih mineralov (Zn-karbonati in sulfidi), ki se pojavljajo v materialu odlagališč in sedimentih, korodiranih, kar kaže na raztapljanje mineralov in sproščanje PSE v okolje pod pogoji, ki trenutno vladajo v površinskih vodah. V sedimentih in od- lagališčih se pojavljajo tudi sekundarni produkti preperevanja rudnih mineralov s PSE, med kate- rimi so pri danih pogojih v vodah Fe-oksihidroksi sulfati nestabilni, Fe-oksihidroksidi pa večinoma stabilni. Pri spremembi teh pogojev pa lahko hit- ro postanejo nestabilni, pri čemer se PSE sprostijo nazaj v vodno raztopino. Zaključek Z zaprtjem rudnika in predelovalno-metalur- ških obratov na območju Mežice, se je neposreden vnos PSE v okolje močno zmanjšal. Še vedno pa na okolje vplivajo stara bremena in sedanje antro- pogene dejavnosti. Kot posreden vir potencialno strupenih elementov (PSE) so ostala odlagališča rudarskih odpadkov (siromašne rude in odpadkov nastalih pri predelavi rude), iz katerih se PSE spi- rajo v bližnje potoke ter z njimi potujejo v Mežo ter dalje v Dravo. Na vsebnosti PSE v sedimentih 60 Mateja GOSAR, Špela BAVEC, Miloš MILER & Martin GABERŠEK vplivajo poleg odlagališč rudarskih odpadkov tudi vsesplošno obremenjeno naravno in urbano okolje. Iz vseh segmentov s kovinami obremenjenega oko- lja se izpira material v vodotoke. V obravnavanih sedimentih so vsebnosti PSE, predvsem Pb, Zn, Cd, Mo in As močno nad nivo- jem ozadja in večkratno presegajo kritično vred- nost za tla. Njihove vsebnosti močno nihajo med posameznimi vzorčnimi mesti in tudi med posa- meznimi leti (2013, 2017, 2020) na istih vzorčnih mestih. Nihanja med opazovanimi leti so najbolj izrazita v pritokih reke Meže, kjer se vsebnosti za- radi povečane erozije in transporta materiala kot posledica višjega vodostaja in pretoka, znatno po- povečajo. Vsebnosti v površinski vodi se bistveno ne spreminjajo. Pojavljajo se le zmerna povečanja Pb, Zn in Cd v vodi, ki so lokalnega značaja. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da so sedi- menti v dolini Meže še vedno močno obremenjeni s PSE. Zaradi erozijskih procesov na odlagališčih rudarskih odpadkov so ta pomemben vir materiala bogatega s PSE, ki se spira v vodotoke, ki jih od- vodnjavajo. Zato je potrebna njihova sanacija in še nadaljnje spremljanje stanja odlagališč in nivojev PSE v sedimentih in vodah. Zahvala Raziskave smo izvedli s f inančno podporo Ministrst- va za okolje in prostor v okviru projekta »Spremljanje zaprtih objektov za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin (2020 – 2021) (št. pogodbe 2550 – 20 – 340122)«, ki je bil izveden na Geološkem zavodu Slovenije. Raziska- va je bila delno financirana s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Re- publike Slovenije (ARIS) preko raziskovalnih pro- gramov »Podzemna voda in geokemija (P1-0020)« in »Mineralne surovine (P1-0025)«, ter raziskovalnega projekta »Dinamika in snovni tok potencialno strupenih elementov (PSE) v urbanem okolju (J1-1713)«. Finančno pomoč je nudila tudi Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Nacionalni odbor Mednarodnega programa za geoznanost in geoparke. Literatura ARSO 2023: Nalivi in obilne padavine od 3. do 6. avgusta 2023. Preliminarno poročilo. Republi- ka Slovenija, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo: 25 p. https://meteo.arso.gov. si/uploads/probase/www/climate/text/sl/we- ather_events/padavine_3-6avg2023-prelimi- narno.pdf (17. 11. 2023) Ballabio, C., Jiskra, M., Osterwalder, S., Borrelli, P., Montanarella, L. & Panagos, P. 2021: A spa- tial assessment of mercury content in the Eu- ropean Union topsoil. Sci Total Environ, 769: 144755. Bidovec, M. 1997: Uporaba poplavnega sedimenta za ugotavljanje geokemičnega ozadja in stopnje onesnaženja. Magistrsko delo. Univerza v Lju- bljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Odde- lek za geologijo, Ljubljana: 132 p. Bole, M., Druks, P., Rošer Drev, A. & Vetrih, M. 2002: Segment: vode. In: Ribarič-Lasnik, C. (ed.): Primerjalna študija o onesnaženosti oko- lja v Zg. Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001, končno poročilo, zvezek 3: 185 p. Boni, M, Costabile, S., De Vivo, B. & Gasparri- ni M. 1999: Potential environmental hazard in the mining district of southern Iglesiente (SW Sardinia, Italy). J Geochem Explor, 67: 417–430. https://doi.org/10.1016/S0375- 6742(99)00078-3 Budkovič, T., Šajn, R. & Gosar, M. 2003: Vpliv de- lujočih in opuščenih rudnikov kovin in topil- niških obratov na okolje v Sloveniji. Geologija, 46/1: 135–140. https://doi.org/10.5474/geolo- gija.2003.015 Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z od- padki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih de- javnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ ES. Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. https://eur-lex.europa.eu/legal-con- tent/SL/ALL/?uri=CELEX:32006L0021 Eržen, I., Kugonič, N., Pokorny, B., Končnik, D., Svetina, M., Justin, B., Druks, P., Bole, M., Rošer Drev, A., Vetrih, M., Flis, J., Kotnik, K., Mausar, R., Pačnik, L. & Savinek, K. 2002: Uvod. 1. Zvezek. In: Ribarič-Lasnik, C. (ed.): Primerjalna študija o onesnaženosti okolja v Zg. Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001, končno poročilo, zvezek 1: 32 p. Finžgar, N., Jež, E., Voglar, D. & Leštan, D. 2014: Spatial distribution of metal contami- nation before and after remediation in the Meza Valley, Slovenia. Geoderma, 217–218: 135–143. https://doi.org/10.1016/j.geoder- ma.2013.11.011 Fux, J. & Gosar, M. 2007: Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v sedimentih na območju Mežiške doline (Lead and other heavy metals in stream sediments in the area of Meža val- ley). Geologija, 50/2: 347–360. https://doi. org/10.5474/geologija.2007.025 61Vsebnosti potencialno strupenih elementov v sedimentih in vodah reke Meže in njenih pritokov ... Gaberšek, M. & Gosar, M. 2023: Odraz pretekle- ga rudarjenja v dravskih sedimentih. Proteus, 85/6–9: 288–292. Goltnik, T., Burger, J., Kranjc, I., Turšič, J. & Zu- liani, T. 2022: Potentially toxic elements and Pb isotopes in mine-draining Meža River ca- tchment (NE Slovenia). Water, 14/7, 998-1- 998-13. https://doi.org/10.3390/w14070998 Gosar, M. & Miler, M. 2011: Anthropogenic metal loads and their sources in stream sediments of the Meža River catchment area (NE Slovenia). In: Fortner, S. K. & Munk, L.(eds.): Sources, transport and fate of trace and toxic elements in the environment. Amsterdam: Elsevier. Appl. Geochem., 26/11: 1855–1866. https:// doi.org/10.1016/j.apgeochem.2011.06.009 Gosar, M., Šajn, R. & Biester, H. 2006: Binding of mercury in soils and attic dust in the Idrija mercury mine area (Slovenia). Sci Total Envi- ron, 369: 150–162. https://doi.org/10.1016/j. scitotenv.2006.05.006 Gosar, M., Šajn, R. & Miler, M. 2014: Izdelava po- pisa zaprtih objektov za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin: poročilo 3. faze projekta. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 49 p. Gosar, M., Miler, M. & Bavec, Š. 2017: Spremljanje zaprtih objektov za ravnanje z odpadki iz ru- darskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mi- neralnih surovin. Poročilo o izvedenih delih za Ministrstvo za okolje in prostor (RS). Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 67 p. Gosar, M., Šajn, R., Bavec, Š., Gaberšek, M., Pez- dir, V. & Miler, M. 2019: Geochemical backgro- und and threshold for 47 chemical elements in Slovenian topsoil. Geologija, 62/1: 7–59. Gosar, M., Šajn, R., Miler, M., Burger, A., & Bavec, Špela. 2020: Overview of existing informati- on on important closed (or in closing phase) and abandoned mining waste sites and related mines in Slovenia. Geologija, 63/2, 221–250. https://doi.org/10.5474/geologija.2020.018 Gosar, M., Bavec, Š., Miler, M., Demšar, M. & Ga- beršek, M. 2021: Spremljanje zaprtih objektov za ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin (2020-2021). Poročilo o izvedenih delih za Mi- nistrstvo za okolje in prostor (RS). Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 60 p. Gošar, D., Costa, M. R., Ferreira, A. & Štrucl Faj- mut, S. 2015: Assessment of past and present water quality in closed Mežica Pb-Zn Mine (Slovenia). Comunicações Geológicas, 102/1: 71–75. Kesler, S.E. 1994; Mineral resources, economics, and the environment. Maxwell Macmillan In- ternational, New York: 434 p. Kolbezen, M. & Pristov, J. 1998: Površinski vodo- toki in vodna bilanca Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod re- publike Slovenije. 50 let organizirane hidrome- teorološke službe na Slovenskem 1947–1997. Ljubljana: 79 p. http://www.arso.si/vode/ publikacije%20in%20poro%c4%8dila/bi lan- ca6190_2_BESEDILO.pdf (5. 7. 2023) Kugonič, N. & Zupan, M. 1999: Vsebnosti Pb, Cd in Zn v tleh in nekaterih rastlinah v Zgornji mežiški dolini (Contents of Pb, Cd and Zn in soil and plants in upper Meža Valley). In: Riba- rič-Lasnik, C., Pokorny, B. & Pačnik, L. (eds.): Problem težkih kovin v Zgornji Mežiški dolini: zbornik referatov. Environmental Research & Industrial Co-operation Institute ERICO, Ve- lenje: 66–78. Kuzmič, R. & Suhadolnik, A. 2005: Urejanje voda kot varstvo pred poplavami. In: 16. Mišičev vodarski dan 2005, Maribor: 65−71. http:// mvd20.com/LETO2005/R9.pdf (5. 7. 2023) Lewis, S.L. & Maslin, M.A. 2015: Defining the Anthropocene. Nature, 519: 171–180. https:// doi.org/10.1038/nature14258. Miler, M. & Gosar, M. 2012: Characteristics and po- tential environmental inf luences of mine waste in the area of the closed Mežica Pb-Zn mine (Slovenia). J. Geochem. Explor., 112, 152–160. https://doi.org/10.1016/j.gexplo.2011.08.012 Miler, M. & Gosar, M. 2013: Assessment of metal pollution sources by SEM/EDS analysis of so- lid particles in snow: a case study of Žerjav, Slo- venia. Microsc. Microanal., 19/6: 1606–1619. https://doi.org/10.1017/S1431927613013202 Miler, M. & Gosar, M. 2019: Assessment of contri- bution of metal pollution sources to attic and household dust in Pb-polluted area. Indoor Air, 29/3: 487–498. https://doi.org/10.1111/ ina.12548 Miler, M., Bavec, Š. & Gosar, M. 2022: The envi- ronmental impact of historical Pb-Zn mining waste deposits in Slovenia. J. Environ. Manag. 308: 114580. https://doi.org/10.1016/j.jenv- man.2022.114580 Reimann, C., Flem, B., Fabian, K., Birke, M., La- denberger, A., Négrel, P., Demetriades, A. & Hoogewerff, J. 2012: The GEMAS Project Team. Lead and lead isotopes in agricultural soils of Europe – The continental perspective. Appl Geochem, 27: 532–542. Ottesen, R.T., Birke, M., Finne, T.E., Gosar, M., Locutura, J., Reimann, C. Tarvainen, T. & the