Si. 115 WMM lUtM t MUTiii en ctrnc« m u icai * bl^ UvaeoA po^iMMgk cjuti* AJifccgi H Popi* a - , ^^ ^oet Tlak t-Joru« fctinv-*- L\mf rti« ^ pol leU L 31.— ln celo tato L «L—* Telefon uredni Hv« ln uprave it U-ST shi. v srado M. mala »23. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII Alt«« Oerbgtf: ~ mesec i 7.— iaox«autvo EDINOST Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 cent — Oglasi se računajo * HrokosU ena kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice zahvale, poslanica In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodoi mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina !n reklamacije ae poMJaJo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. FrančiSka Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniitva te uprave 11-57. Bodoie uiltelJiSie Kakor poročajo Usti, se pripravlja v »asi ---1--JI » <»,, gržavi dalekosežna preosnova aciteljisca odrobnosti načrta za to preosnovo sicer le n>o znane, pač pa t*»mei:na načela. Nov zavod bo popolna srednja šola s štirimi Jeti nižje in tremi leti višje stopnje. Učenci se bodo sprejemali iz ljudske šole z dovr£etii»v 10. letom. Kaka bo posledica »emu? Neki izkušeni šolnik trdi v «Tirc-lariu*, da bedo posledice slabe glede učiteljskega naraščaja, posebno moškega. Vsaj 80 odstoikov našega učiteljstva prihaja z dežele. In dobroi je tako. Saj gredo po dovršeni šoli skoroi vsi zopet na deželo. Kot sinovi podeželskega ljudstva imajo tudi razumevanje za potrebe in mišljenje teg-a ljudstva. Mestni otrok se čuti navadno v kaki samotni vasi kot v prognanstvu. Je nesreč.en in godmjav učitelj, kar gotovo v prilog nalogi šole. Kolikor pa poznamo podeželsko ijudstvo, je povsem upravičena trditev, da bo redek tisti kmet, ki bo hotel pošiljati svojega otroka 7 let v »aauke. da mu potem postane učitelj s listo borno plačo, ki ni v nikakem razmerju z doprinesenimi materialnimi in duševnimi žrtvami. Kmet si bo mislil: če že naj fan-f 'ic tako dolgo študira, je bolje, da ga pošljem kar v gimnazijo, ki mu odpre pot do raznih poklicev in ne samo do enega, v katerem bi se morda še — vrhu vsega — čutil nesrečnega! In pomislite le: že v svojem desetem letu naj bi se otrok končno-veljavno odločil za svoj bodoči poklic!! Će že bodoči učitelj mora imeti srednješolske študije, čemu- ustanavljajo potem posebno učiteljsko; srednjo šolo?! To je ne-zm'sclno tem bolj, ko se ji hoče odvzeti značaj strokovne šole za predmete ljudske šole in ji naložiti nalogo posredovanja le splošne (formalne) naobrazbe. Gori omenjeni šolnik meni, naj bi se dala vsaj ta možnost, da bi mogli učenci v prvih štirih letih prestopati z učiteljišča na srednja šolo in obratno. Posebno redki pa bodo slučaji, da bi desetletna. r>odeželska dekletca prihajala na učiteljišče. Teh me bo. Mestno dekletce pa s« bo v kaki zakotni vasi čutilo nesrečno, osamljeno. Kdo naj bi mu zameril to? Kako naj tako ozlovoljeno bitje z vnemo vrši veliko in za bodočnost vsega rodu odločilno dolžnost vzgoje otrok?! Oglejmo* si učni red bodočega učitelji-Š/.ai"Za vseh sedem razredov ima biti — latinščina glavni predmet. Nikdo ne taji sicer vrednosti latinščine za obrazovanje duha. Vprašanje pa je, ali ni tudi tu— kakor često v življenju — zaželjeno «boljse» covražnik že obstoječega?! Če določajo latinščino le malo ur, potem ne bo dosežen tisti duha obrazovalni namen, ki naj bi ga dosegal pouk v tem klasičnem jeziku. Ce pa mu določijo mnogo ur, bodo prav gotovo znatno na Škodi drugi predmeti, neizogibno potrebni učitelju! Pravijo, da zato odpadejo nekateri manje važni predmeti. Kateri? Skoro gotovo vsi glasbeni predmeti. To pa bi pomenilo, da kopljejo grob vsemu šolskemu in narodnemu petju. Ves svet pa govori in priznava, kako blagodejno vpliva umetnost na duševnost ljudstva. Naš naučni minister, «idealist» Gen-tile, bo težko odgovarjal pred svojo umetniško vestjo za to svojo nakano. Vprašali bi ga: v kaki obliki se bliža umetnost podeželskemu ljudstvu? Edino le v petju! Vzemite ljudstvu pesem in preklinjalo in razsajalo bo po beznicah! V starih pokrajinah Italije je bil uveaen ioslej nravstveni pouk- Tudi ta ima izgi- niti Na njegovo mesto pa ne pride morda verski pouk, ampak — filozofija. Katera? Ce bi uvedli pedagoško dušeslovje, bi bilo prav. Pa tudi tu velja zopet pregovor, je «boljše» sovražnik dobrega. Gojenci v dobi od 14. do 17. leta naj štUKfirajo — filozofijo! Ti se bodo k večjemu učiK na pamet nekaj fraz, pri tem pa ne bodo m™**** temeljnih načel dušesloivjal Že grški filozof Plato je določil še le 18. leto za začetek filozofskega študija In Grki so bili filozofsko visoke* nadarjen narod! Gorostasnost je tudi v tem, da hočejo kandidate že s 17. letom pošiljati med mladino kot učitelje aa vzgojevalce! V starih pokrajinah je barje navada, da more kandidat še le po dveh letih po dovršenih študijah nastopiti svoj poklic. Kaj je doseženo s tem? Da kandidat pozablja marsikaj, kar se je bfl naučil. Se važnejše pa je, da s svojim 16. ali 17- le tem ne more razumeti, kar bi v 1& ali 19. letu moglo postati njegova resnična duševna svojina! Odpasti ima tudi vadnica. Italijanski listi pozdravljajo to z nekim zadoščenjem. Ali tudi učitelji sodijo tako? Ce bi, potem bi se moralo misliti, da niti ne vedo, kaj je prav za prav prava vadnica! To napravo so uvedle vse kulturne države. Kdor jo odpravlja, potiska kazalec na uri zgodovine učiteljišč od 12. ure opoldne na 1. uro ponoči. Vadnica služi vendar v to, da se to, kar uči teorija, prevaja v prakso. Vadnica je za učiteljske kandidate to, kar je za medicince klinika ali za plavalca — voda! Diesterweg, nemški pedagog velikega slovesa — mož torej, ki je menda nekaj razumel ol stvari — pravi: «Brez vadnice ne more biti učiteljišče vzgajališče za praktične učitelje. Učiteljišče je vredno le toliko, kolikor je vredna njegova vadnica.* Herbart, čigar spisi so prevedeni tudi na italijanščino — m to kaže, da so nekaj vredni — si je celo kot vseučihscm profesor ustvaril svojo vadnico, da je preizkušal svoje pedagoške ideje. Novi načrt gospoda Gentileja pa hoče baje dati neko nadomestilo za vadnico. Z učiteljiščem se (ima spojiti — otroški vrtec!! Vsaj neki italijanski list je zatrdil, da je otroški vrtec najboljši laboratorij za nabiranje izkustev za šolsko prakso! Res je c"1Cer da more učitelj tudi otroško psiholo-diio in pedagogiko koristno rabiti. Menimo pa, da učitelj nima biti v prvi vrsti otroški «vrtnar*, marveč učitelj m vzgojevalec 6—13-letnih otrok. Prakticiranje pri sol; skih otrocih se mu hoče onemogočiti, pac pa naj bi se vežbal na otroških ugrah! ln človek naj bi spričo vsega tega ne pisal — satire! Načrti preosnovo učiteljišča gredo tudi nam v Julijski Krajrra do kože. Saj ni nikakega dvoma, da nas bodo hoteli «azenačiti» tudi na tem polju. «Izenačevanje» je danes glavno geslo vsem nared-bam in prevedbam, ki se kar podajo druga za drugo. V sled tega je postalo ljudstvo nekako brezbrižna za vse novotarije. Saj ve, da itak nič ne koristijo nobeni opomini in protesti. Vendar so — pravi Šolnik v *Tirolerju» — učitelji dolini izpovedati pred sodnim stolom zgodovine, da se hoče s preosnovo učiteljišča odpraviti nekaj dobrega in nadomestiti s slabejšim. Ce bi molčali, bi morali pedagoški krogi misliti, da so tudi učitelji zadovoljni s to preosnovo. On se naravnost sramuje, da se taka preosnova hfliče kriti s častnim imenom — reforme! _______^ Stavka gimnazijskih profesorjev. NEAPOLJ, 15. Včeraj ob 9.45 je prispel I BEJ-£RAD, I5. Med gimnazijskimi profesorji kralj. Na kolodvoru sta ga poleg številnih v x-tTm m Y?ivo^inVs®> vodilo Diaz in neapeljski župan. Sprevod se je h ^ruim«. stavka, odnosno da bodo nekatere kmalu usmeril proti prefekturi, kamor f® I gimnazije popolnoma brez profesorjev. Udru- j___i _L in «e D««JilnA v Rusiji več kot 1000 itaL vojnih ujetnikov. V to število so vključeni tudi etni Italijani, ki so živeli v ruskih vaseh Jugoslavija Verifikacifska debata v parlamentu. BELGRAD, 15. Včeraj je bilo poročilo verifikacijskega odbora razdeljeno poslancem, tako* dk bo skupščina danes mogla začeti z delom. Vsi klubi v parlamentu so imeli seje, na katerih so razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzeli na današnji seji Demokrati so sklenili, da bodo obrazložili vse zakonito postopanje radikalov v verifikacijskem odboru ter so izbrali kot govornike posl. Davidoviča, Pribičeviča in Kumanudija, poslanec Pera Marković pa bo nastop«! kot poročevalec manjšine. Radikali so doipoldne razpravljali v klubu o tem, kako bodo pred zbornico branili svoje postopanje v verifikacijskem odboru, in se pripravljajo, da dokažejo pravilnost svojega dela. Klub SKS je odobril poročilo poslan«-a Hofenjeca o delu verifikacijskega odbora ter je sklenil tudi v plenumu solidarno podpirati radikale. Isto so sklenili Spahovci ter Nemci. Diskusija o nespornih mandatih sme po poslovniku trgati le en dan in bo torej danes končana. Konference pri Radiću. BELGRAD, 14. V včerajšnji konferenci ministrov as je razpravljalo v zahtevah Radićevfci delegatov. Po dobljenih informacijah je Pašic sporočil, da Radičevci zaenkrat ne nameravajo priti v parlament. Pač pa je Radić javil svoj veto proti novim davkom, ki da ne smejo predložiti, odnosno uvesti le z njegovim pristankom. Konferenca je razpravljala tudi o tem, ali se naj Radićevim (poslancem prizna imuniteta in ijzdajo brezplačne vozne karte. Minister Vujičič je označil oboje za nedopustno, dokler Radičevci ne predlože parlamentu svojih pooblastil. Opoldne je kralj sprejel dr. Peleša, ki mu je referiral o svojem razgovoru z Ra-dićevimi emisarji. Zvečer je bil pri kralju minister Ninčić. Veliko razburjenje so danes v Belgridu vzbudile vesti iz Skoplja, da so tam našli med ljudstvom v tisočih izvodih razširjene Radićeve letake in požive voditelja make-demsivujuščih Todora Aleksandrova. Danes opoldne je imel klub SKS sejo, na kateri je dr. Korošec poročal o sobotnem sestanku z Radićem v Zagrebu, katerega se je udeležil s posl. Kremžarjem in predsednikom Gospodarske banke dr. Mo-horičem. Dr. Korošec je po seji naglašal, da vlada med SLS in Radićem popolno soglasje, da- pa njegova stranka ni prav nič vezana. ZAGREB, 14. Včeraj se je vršila konferenca Stjepana Radića z delegati SLS. Dr. Korošec je dobil instrukcije za nadalino postopanje ter se je nato odpeljal v Bel-grad. Danes popoldne od 17. do 20. ure se je vršila seja predstavništva Radićeve stranke. Prisostvovala sta tudi zastopnika bivše Hrvatske zajednice) dr. Lorkovič in Srkulj. Najprej sta poročala dir. Krnjevič in Ko-vačević o svojih razgovorih z radikalnimi prvaki v Belgradu, posebno o izjavi, ki jo je jima dal Pašić. Potem je referiral Radić o razgovoru z dr. Korošcem, ki je z njegovimi instrukojaim odpotoval v Bel-grad. Ves razgovor se drži v največji tajnosti. Za jutri je napovedana velika izjava v oblika komunikeja. V komunikeju se bo baje posebno poudarjalo, da je na obeh stnmeh veliko soglasje, da se doseže sporazum. Na^lifa Razočaranje v Berlinu radi angleškega in italijanskega odgovora. BERLIN, 15. V vseh uradnih krogih sta odgovora angleške in italijanske vlade na nemško ponudbo zbudila mučen viis-Kancelar Oumo se je povrnil iz Miinsira in bo noicoj predsedoval s^jji fcablneta. Vendar pa nocoj najbrže ne bo prišlo do nikakegai definitivnega sklepa, ker bodo morali proučiti odgovora vsi pristojni ministri. Listi se bavi j o na dolgo z odgovoroma ter izražajo splošno razočaranje, ne toliko radi vsebine kakor radi oblike. Odgovora se niti ne bavita s posameznimi točkami nemške ponudbe, ampak se omejujeta le na nje splošno in strogo kritiko. Francoski častniki v Kruppovi vili. -Stinnesova tvornica zasedena. BERLIN, 15. Včeraj so Francozi zasedli tvornico opeke in lignita pri Mannheimu. Nemškim delavcem je bil zabranjen vhod v tvornico. Nadomestili so jih z delavci &a Alzacije. Gospa Berta Krupp je dobila povelje, da zapusti v teku 4 dni svoje stanovanje v vili Hugel v Essenu. Od začetka zasedbe je uporabljala gospa Krupp zase le del vile, ki bo sedaj povsem zasedena od francoskih častnikov. Borba francoskih oblastev proti odporu po« ruhrskega prebivalstva. BERLIN, 15. Wolfova agencija poroča ia Essena, da se jasno kaže nova smer v prizadevanjih francoskih oblastev, da bi zlomila pasivno rezistenco prebivalstva v rulirski kotlini. Razsodba v Kruppcvem procesu, smrtna obsodba v Dusseldorfu in uvedba posebnih potnih listov za potnike bi bili začetek novega; načina francoskega upravljanja. J&ngSija Angleška kraljevska dvorca v Londonu. LONDON, 15. Sinoči ob 20. sta se kralj in kraljica povrnila iz Rima. Odrska Nota Male antante Madžarski. BUDIMPEŠTA, 15. Povodom ponovne razprave o madžarskih reparacijah, sprožene po Bethlenovem potovanju v Par«! in London, so poslale države Male antante madžarski vladi skupno neto, v kateri zahtevajo, da regulira aMdžarska svoje obveze iz vojnih dolgov v zlati pariteti. Madžarska vlada je odgovorila, da pristaja na zahteve Male antante, vendar pa sama tedaj, ako ugodi reparacijska komisija madžarskim zahtevau in ako se Bethlenu posreči doseči za Madžarsko slično mednarodno posojilo kakršnega je dobila Avstrija. V budimpeštanskih krogih si ne prikrivajo, da se Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija si tem odgovorom ne bodo zadovoljile, ker v bistvu ni drugega 4takcr pritisk na reparacijsko komisijo, da ugodi madžarskim zahtevam. Zato se pričakuje nova skupna demarša držav Male antante. Na drugi strani pa se v PešLi nadejajo, da bo reparacijska komisija znatno omilila madžarske reparacijske obveznosti, zlasti one< napram državami Male antante. Baje so Bethlenove tozadevne kcsnference rodile zlasti v Londonu že lepe uspehe. po-bo Avslrils Ameriško posojilo Avstriji DUNAJ, 15. «Neue Freie Presse» roča iz verodostojnega vira, da tudi Amerika podpisala del inozemskega posojila. Ravnatelj konsorcija Morgan je izjavil, da zna ta soudeležba doseči svodo 30 miljonov dolarjev ter povabil komisarja Zimmermarina v Ameriko na podajanja. Na splošno pa se v Avstriji ne kažejo znaki kakega boljšanja gospodarskega položaja. Cene se višajo dan Z3 dnem. DNEVNI VESTI NAŠIM NAROČNIKOM. V zadnjem času smo opozorili vse one naročnike, katerim je poielda naročnina ter jih prosili, naj nam isto v najkrajšem časa poravnajo. Malo je osah, ki so se odzvali, najdemo tudi take osebe, kateife so dolgo vrsto let naročene na naš list in o katerih nam je znacc, da z živim zanimanjem sledijo dogodkom posebno pa še snovanja in ne-banju našega naroda v ožji domačiji, tako, da si ne moremo misliti, da se hočejo odreči vsakdanjemu čitanju edinega slovanskega dnevnika v Italiji. Upravništvo prihaja na ta način v neprijeten položaj, ta na eni strani pošilja Kst nadalje dosedanjim naročnikom, na drugi strani pa ima večno odprte knjige in račune. Upamo, da bo vsakdo u videl, da tako stanje kliče po ureditvi. S pregledovanjem knjig trati upravništvo mnogo dragocenega časa, ki bi ga lahko uporabilo v druge namene, da ne govorimo o troških. Prosimo v sled tega še enkVat vse prizadete naročnike, da uredijo še tekom tega meseca svoje zastanke. Občni zbor Županske zveze. Čitateljem bo Še v spominu mala polemika, katera je nastala v našem listu po zadnjem občnem zboru Županske zveze v Gorici. Naše .poročilo je glasilo, da ta občni zbor ni potekel mirno, ker se je pri slučajnostih sprejele o istem predmetu kair tri resolucije. Nato narm je novoizvoljeni predsednik Županske zveze, g. Baudaž, župan v Kanalu, poslal pojasnilo, češ, da se je ves: točkah, da naš dopisnik je celo poročal, da so" občni zbor vršil v duhu edinosti. Mi smo se !:—«— — sklice val t pri objavi tega pojasnila na svojega poročevalca. Ta se je še enkrat informiral pri udeležencih, kateri ®o ga bili obvestili o poteku občnega zbora, ter je nato izjavil, da ostaja pri prvotni svoji trditvi, in da se ne more govoriti o duhu edinosti v razpravljanju, če se je najprej sprejela umerjeno sestavljena reso-lucija, če je po sprejetju te resolucije in ko so zborovalci že odhajali, zahtevalo nekoliko zborovalcev načelovanih od dra Besednjaka, naj se glasuje še o drugi resoluciji v istem predmetu, ki ni bila tako umerjeno sestavljena* in če se je končno že sprejeta resolucija ovrgla od istih zborovalcev, ki so jo bili prej sprejeli, »ter sestavila in sprejela nova, kompromisna resolucija. Mi smo dali poročevalcu prav, da se pri takem glasovanju v tako resnem zboru ne more govoriti o razpravljaaiju v duhu edinosti, in mu damo tudi danes prav. — Toliko je potrebno, da povemo v informacijo. Žal nam je radi izvrstne organizacije, katero ima*"" v županski zvezi, da se moramo s lo zadevo še baviti; Stvar bi ne bila smela prekoračiti meje vsakdanje goriške politične kronike, toda besed, katere je naslovila vsled tega dogodka na nas <*bratska* Goriška Straža v svoji številki z dne 14. t. m., ne moremo kar •taiko prezreti. <-Bratski>> članoič v Straži začenja z naslovom: < Ali ste na glavo padli?? Po ugotovitvi, da je bila naša prva notica «ne-spametna», pripoveduje, da je g. Bavdaž našo ^lahkomiselnost« nemudoma poravnal. Mi da smo nato zvrnili vso krivdo na svojega dopisnika, kateri da se je po 15 dneh oglasil in začel «jecljati»(!), «da sam ni bil na občnem zboru, da je slišal o stvari le govoriti, sicer pa da vstraja pri svojih trditvah. Vendar o občnem zboru ne mara govoriti, ko je to za zvezo škodljivo i. t. d. Edinost se seveda s tepčkom strinja in pravi, da je res bolje, če o stvari molčimo, ker lako pisanje županski vrveži le škoduje». Po tej temeljiti informaciji, pri kateri postavlja «sestrica» Straža jedro zadeve v pomembne črkice «i. t. d.», vsklika*«bratski* list: «\'sak kmet se bo vprašal: ali so ti ljudje padli na glavo?» Seveda se bo vsak < kmet* lako vprašal, če ga tako informirate. (Zanimivo je, da hoče Straža pokazati naš velik padcc aia glavo s tem, da ga celo vsak ckmet* opazi). Naj omenimo še, da Straža imenuje v naslednjem našega dopisnika enkrat «kozl»-viča» nato pa ckoštrunčka*, nam pa kliče enkrat: «Treba je več čuta odgovornosti, draga gospoda!» in nato: «Edinosti nujno priporočamo več resnobe». — Pred vsem ugotavljamo, da je naš goriški poročevalec resen, pošten, izobražen mož; pričajo o tem njegova poročila. Prav odveč so torej bratsko - domači «ko-štrunčki in kozloviči». Da pa bodo imeli jasno sliko o zadevi tudi taki ljudje, ki manj razumejo nego Stražini «kmetje», naj povemo, daJ smo mi v prvi in drugi notici natančno poročali o poteku občnega zbora in o posameznih imeli g. župani «krščansko-socijalnega» mi-šlje-nja. pred občnim zborom svoje posebno zborovanje, katerega sad je bilo potem razpravljanje «v duhu edinosti* pri slučajnostih. Gospod Bavdaž se je omesjil le na to, da je izjavil, da se je vršilo razpravljanje v duhu edinosti. To je lahko njegovo mnenje, toda če hoče vzbuditi pri čttateljih isto mnenje^ mora priti z dejstvi, česar ni storil. Gorišltaj Straža sploh ne pove nobenega dejstva, kar jd popolnoma v redu, Če hoče, da pridejo njeni •»kmetje* do imenitnega vprašanja, je-li smo padli na glavo. — Gospodom okrog Goriškd Straže povemo eno resno besedo: Žalosten je tak način pisanja, kakor ga Vi izvajate, žalosten za Vas in za Vaše čitatelje, ki Vam verujejo. Mi ga beležimo le radi tega, da bo kronist^ ki bo čez leta pisal zgodovino naših krajev* imel polno sliko. Zakaj trdno smo prepričani, da bo «Edinost» še obstojala, ko Vašega kričanja več ne bo. BiH so tudi drugi listi, ki so se «boriIi» proti »Edinosti* s takim« metodami gotovih kranjskih listov, in ni .jih več. —< Le pomislite, gospoda pri «bratski» Goriški Straži, kako se na drugem mestu iste Številkd norčujete iz našega lista, češ da polemizira ^ Mihcem in Jakcera in da bi *nihče ne bil mi-»lil, da bosta mlada fanta tako razjezila našo 3obro teto*. Ali je Goriška Straža prezrla, da }e Mali li*t v pogovoru med Mihcem in Jak-cem trdil, da t>o bili naši voditelji podkupljeni ea lo, da izdajo mlerese zadružništva? In če aii na tako podlost odgovorimo z ogorčenjem, tedaj je to Goriški Straži povod za norčevanje! Evo Vam naše mnenje; Podlo je Vaše pisanje, iospoda -okrog Goriške Straže. Sicer vemo, da Vas tudi taika beseda nič nc dirne, zakaj mar-likako tako in slično besedo ste že slišali naravnost iz ust tržaških možf katerim pa se Mjtib temu še vedno klanjate in na katerih vrata še vedno trka{e. Naj Vas pa vsaj svet Cpozna. Besede plemenitega Italijana. Turinska revija < Rivoluzione Liberale® je priobčila te dni dve pesmi Scipio Slataperja iz meseca avgusta leta 1914. kjer je razvijal svoja naziraava, kaka naj bi bila jadranska politika Italije in posebej še napram bodoči novi jugoslovenski državi, ki jo je on predvideval. V prvem pismu je pisal med drugim: Na eni strani ima Italija velik interes na tem, da definitivno zapre Jadran pred vsakim vplivom sosedne države, kakor Avstrija ali Nemčija. Na drugi strani pa ne sme dopustiti, da bi nova država postala še bol; ali pa vsaj toliko nevarna kakor jc bila Avstrija. Na eni strani naj si pridobi timjalije in vse odprte poti v Jugoslavijo, ki nore vsaj v nekoliko letih poslati Italiji neka vrsta zaledja za nje indusirijsko in kulturno življenje sploh. Na drugi strani pa vsaj si zavaruje hrbei. Italija mora zasledovati bene-Čansko politiko! Mora podpirati Slavijo, toda to na podlagi določenih dogovorov. Pripasti ji morajo Trst, vsa Istra, Reka in še vsaj kak italUansko-hrvatski otok na Kvarneru (n. pr. Lošinj); pa tudi otok Vis. če bi bilo možno, i Vzhodna obal tako razbeljena med Grško, Albanijo, Slavijo in Italijo ter nadzorovana od Italije iz Pule Visa in Otranta — bi bila sedaj definitivna rešitev. Seveda bi morali, ako hočemo to doseči, poleg dobrega postopanja na-pra^n novim di-žavljanom — da ne bi imeli dooir. nadležnega iredentizma - podpirati vojno Srbije proti Avstriji. Seveda bi pomenilo to mednaroden zapletljaj , V drugem pismu pa je Slataper — kakor posne ml jemo iz komentarja v -.Piccolu® — očital Tržačanoni «zavidno sovraštvo proti; Slovanom začelkom vojne, tako, da so avstro-cgrsko voiuo smatrali kot preudarno reakcijo proti panslavizma«. Za danes ugotavljamo le, da je bil Slataper češčen italijanski pesnik. Bil pa je tudi heroj, ki je na bojišču žrtvoval življenje za sveje ideale. Vsakako torej plemenit človek. O naukih njegovih, kako naj bi Italija postopala s svojimi bodočimi slovanskimi državami in o oporekanju • Piccola« bomo še govoriii. Neprestana žaljenja in izzivanja. Vzajemno društvo za zavarovanja goveje živine v Bor-šlu je priredilo minulo nedeljo javno tombolo v svoj dobrodelni namen. Ljudstvo iz Brega je prihitelo v velikem Številu, kakor navadno na lake prireditve. Na letošnji tomboli pa ni našla množica pravega veselja. Nekateri so se umaknili že pred začetkom igre. Zakaj? Vzrok je bil v žalosinih razmerah, v katerih živimo. Nekateri navzoči gospodje v uniformah so pitali udeležence s — ščavi- Sploh so hoteli tudi tej prireditvi v čisto slovenskem kraju pritisniti italijanski pečat. V ta namen so že ves teden poprej hodili po Borštu in silili v odbor. Zahtevali so, da morajo biti vsi razglasi italijanski, pa tudi klicanje šleviik da se mora vršiti samo v italijanskem jeziku. Grozili so, da sicer preprečijo igro in s silo razpocUjo ljudstvo! Odbor se je odločno uprl tej zahtevi, ker ni hotel in nj smel prevariti ljudstva, (ki je prišlo na prireditev z uverjenjem, da bodo svoji med svojimi, kakor so bili vedno doslej. Ker pa «xibor vendar ni mogel prevzeti odgovornosti za kake hude dogodke, do katerih bi moglo prili vsled takega nasilja in bi moglo Bog ve koliko naših liudi priti v nesrečo — kajti, .kakor učijo skušnje, je vedno krivo to naše ljudstvo, nikdar pa ne izzivalci — sc §e odbor spričo tistih groženj udal v toliko, da so se številke klicale slovenski in italijanski. V dokaz listim gospodom, da prireditev ni političnega značaja, je dopustila večina, da se izvoli komisija za uverovljenje igre. In prišli so tisti gospodje na oder, ne da bi bili izvoljeni. To je izzvalo velikansko ogorčenje med ijudstvom Le naporom v-oditcl^a igre se imajo tisti gospodje zahvaliti, da se jim ri dogodila kaka — sramota, da bi bili morali zapustili oder. Tako jc bilo v nedeljo v Borštu in nič drugače. Nikakor pa nc tako, kakor oni gospodje poročajo v tržaškem • PopoJo?-. Gospodje pri tem iistu naj nam verujejo, da njihovi varovanci po deželi ubirajo najneprimernejše poti do — -asimilacije^,. Zahteva n, pr., da na$' se v čisto slovenskem kraju številke tombole v obče koristne namene kličejo samo v italijanskem jeziku, je dokaz, kako nerazsodni so tisti ljudje pri izbiri sredstev svoje — politike! S tem bi mogli biii mi na koncu konca le zadovoljni, ako ne bi bilo nevarnosti, da pride vrsta naših ljudi v opravičenem ogorčenju v hudo nesrečo vsled neprestanega izzivanja. Na eni strani vtdno večja bremena, na drugi pa večna izzivanja tudi ob prilikah, ko sega ljudstvo po samopomoči v težkem svojem gospodarskem položaju! Je-li taka uprava modra tudi z nje lastnega stališča, da niti ne govorimo o dolžni pravičnosti in obzirnosti do ljudstva?! PODLISTE Onašivmmm vtsU Zbor učiteljske zveze priredi pod vodstvom Srečka Kum a rja na bickoštno nedeljo ob 10. uri zjutraj matinejo pri Sv. Ja*kobu, popoldne ob 4. pa koncert na Kontovelju, Na ta dan bo dana Tržačanom prvič prilika, da slišijo t« zbor, ki si je priboril tako hitro ime. Na sporedu so najboljše in najtežje stvari iz »ase glasbene literature. Na Konto vel ju so poleg pevskih točk Se Brahmsov trio za violin, violo in klavir in ena slika iz Skrbinškov« dramatizacije Cankarjeva Hlapca Jerneja. Športno društvo «Adria» priredi dne 27. t. m. 40-kilometrsko vzpodbujevalno dirko na} progi: Bazovica, Padrič, Trebče, Opčina, Sežana, Povir, Divača, Lokev, Bazovica. Odkod točno ob 15 iz Bazovicc. K dirki vp^'sujejo vsi odborniki, za pismene prijave pa je pisati: Žerjai Drago, Guardiela 801, Trst. — Vpisnina k dirki znaša Lire 3.— Maksimalen čas je določen 20 minut po prvodošlem. Darila so različna in. bogata. Kolesarji na dan! Pokažite, da ima ludi naša mladina zmisel za športno delovanje. Posebno pa bi priporočali našim mladim dirkačem iz okolice, da se polnoštevilno vpišejo k tekmi. — Odbor. ZMD. Danes ob 20.30 redna odborova seja. — Preds. Pevski zbor «Iliri$e». V četrtek vaja za ženske, v petek za moške ob navadni uri. — Pe- vovodja. Glasbena Matica v Trato. Jutri 17. t. m. ob TA zvečer odborova seja v navadnih prostorih. ____ Ez trlaikesa žšvlienia Še o strašni avtomobilski nesreči v Bar-kovljah. . Aretacija šoferja Albtoese. V včerajšnji «E-dinosli» smo poročali o strašni avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v nedeljo po noči v Rarkovljah. Omemli smo tudi, da je šofer Albanese izginil v zmešnjavi, ki je sledila katastrofi Okoli nje£a so se sukala najrazličnejša domnevanja. Pravili so celo1, da je nesrečna mož zblaznel. Tcda te govorice niso odgovarjale resn?ci. Šofer, ki se je kolHeortoliko za^ vedal krivega strašne nesreče, se je previdne skrival in vsa prizadevanja piOilicij-skih organov, da bi ga izsledili, so ostala brezuspešna. Včeraj zjutraj se je iskani šofer sam javil pri kraljevem zastopniku na tukajšnji sod-niji. Albanese je bil še pod uiisom nesreče, ki jo je neprostovoljno, vsaj deloma, zakrivil. Ves poirt je izjava^ kraljevemu zastopniku, da se ga ne sme smatrati odgovornega za nesrećo. Rekel je, da je bil prepričan, da bi mogel s svojim avtomobilom prekoračiti cesto med tramvajem m drugim avtomobilom. Pripomnil je še, da bi dal svoje življenje, da se ne bi bila pripetila nesreča. Šoferjeve izjave so bile vzete na zapisnik in nato so orožniki spremili moža- v zapor v ul. Coroiaeo, Žrtve tragičnega dogodka se* nahajajo v žalno opremljeni mrtvaški kapeli mestne bolnišnice. Pogrebi se bodo vršili danes ob 16. uri. Človeški plod najden. Včeraj zjutraj je nek mestni stražnhk gredoč po stezi za katoliškim pokopališčem pri: Sv. Ani, našel na tleh velik Gmot. Mož ga je odvil in našel v njem človeški plod moškega spola, skoro do cela razvit. Stražnik je naznanil svoje odkritje oblast vu, ki je dado malo; truplo prenesti v mrtvašnico pokopališča pri Sv, Ani, kjer si ga bo ogledala sodma komisija- Posledice rekordnega plesvu^a. Kakor znano, se ;e v našem mestu vršilo rekordno plesanje, ki se je pričelo preteklo soboto ob 20ih v plesni dvorani Modugno. Namen te tekme je bil, ca se doženc, .kateri izmed plesalcev Julijske Krajine ima najbolj poskočne noge. Zmagovalcu v tej tekmi je bila poleg tega razpisana tudi denarna nagrada v znesku 1000 lir. V dosego Časti prvenstva in menda tudi razpisanega tisočaka, f začelo tekmovanje pet plesalcev, ki so se n^u in dan vrteli in si brusili prste ob zvokih valčkov, polk in različnih drugih modernejših plesov, ki jih je sviral orkester «jazz - band» (iznajdba amerikanskih zamorcev). Po dolgih urah plesanja so se plesalci drag za drugim odtegnili (tekmovanju ter si šli odpočil trudne ude v posteljo. Končno je plesal samo Še 18-ktni Teodor Centonze, stanujoč v ulici Scuole Israelrtichc Št. 2. Včeraj zjutraj ob 5.28 so tudi temu plesalcu, po 57 urnem plesanju, opešale moči; vsled te ga se je mladenič podal domov. Toda komaj je dospel tja, mu je postalo tako slabo, da so domači morah poklicati na pomoč zdravnika realne postaje, ki je podal opešaaemu zmagale u plesnega rekorda prvo pomoč ter ga nato prepustil domaČi oskrbi. Tako se je končala ta originalna tekma. Zmagalec počiva z lovonjevim vencem prvenstva in — s polomljenimi kostmi... VtsH * Gorifk Is Prvačine. V pondefck dae 14. t. m. ob 5. uri pop. je umri 25-letai iiliilaiit Albert Cer-ne. «Dram. krožek >, v Pnvčai je izgubil 6 tem enega izmed najboljših delavcev na kulturnem polju. Pokojnik je bil t«di obč. tajnik. «Duud. krožek, mati in sestra pokojnega kakor tudi ostalo občinstvo žaluje ob grobu, želeč mu večnega miru. Pogreb nepozabnega se ho vršil danes, dne 16. t. m. iz hiše žalosti ob 5. uri pop. na domače pokopališče. DAROVI Ob prilik« cerkvenega žegnanja je zbrala vesela družba pri gospej Beščak v Jamljah Lir 51,— za ^Šolsko društvo». V «Edinosti» š>L 107 od 6. maja je bilo pomotoma javljeno, da je g. Toškan Josip daroval L 26 za D.« popravljamo to v toliko, da na predlog g. Josipa Toškan daruje «Moški pevski zbor« jki je pel pri pogrebu pok. g. Marije Benko Lir 26.— za Šolsko društvo». V poravnavo ne spora zuml jenja v pozni uri darujejo Postojnčani L 64.— za »Šolsko društvo*. BOG PLAČAJ VSEM. KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTAR! Borzna poročila Valuta ma ogrske kron* • • • • • * avstrijske krone «... češkoslovaške krone • • dinarji * » •■••»• le j i marke ••••••••• dolarji »••!•••* {ranco&kl franki • * * • švicarski franki • . . • angleški funti papirnati • Tmt, 15. maja 1923. • 0.40 0.46 0.0285 0.03 • • • 60.80.— 61.15 • • • 21.30.— 21.60 • 9.50.-- 10.— • • • 0.0475 0.0525 • 30.40 20.50 • 136.—.— 136.50 • 3*8.—.— 3».— • * • 94.80.— 94.95 Poslane*) s tem izjavlja, da ni odgovoren za nikakoržzia pričeta in nekončana dela g. Milana Perhavca, zobetehnika v Postojni tekom njegovega delovanja pod mojim nadzorstvom. Postojna, 14. ma|a 1923. Dr. Cicero Michelangelo, 254 zdravnik. ") Za Članke pod tem naslovom odgovarja ured-■atm fc toliko kolikor mu zakon voleva. MOTORNO kolo, proda. Gostilna 4 PH, v dobrem stanju, se Droč, Gorica, na Kornn. 15/10 JESTVINČARJ1! Partija testenin q. Napolitano, via Udine 10 po L 150.— 665 HARMONIKA -trivrstna, znamke «Lubes* n proda. Peter Beton, II. Bistrica. 678f GOSPODIČNA s trirazredno meščansko šolo* trgovskim tečajem, znanjem slovenskega nT nemškega jezika in z dobrimi spričevali išče službe. Naslov pri upravništvu 631> Mali oglasi se račanajo po 20 stot. besed«. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4-— Kdor išče službo, plača polovično ceno. POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zebov-po najviSjih cenah plačuje edini grosisC elleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašliu, prehlajenju, influenci. Lekarna v II. Bistrici. 78/1 KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski komadi L 8.85, 20 kronski zlati L 81.— Via Pondares 6/1 44 V SLOVENIJI se takoj proda proti gotovini brivrrica prvega reda in frizerski salon za dame, z velikimi izložbenimi okni. Eventu-elno se proda tudi stanovanjsko pohištvo. Dopisi naj se pošljejo na naslov: Karel Kožuh, brivec, Maribor, Tatenbachcva ul. 2. 686 URADNICA išče zraiino sobo, če mogoče s hrano, v bližini glavne pošte. Zora Sovič Postojna. _685 DIflE 2®. T. M. ob 10 uri dopoldne se bo vršila t občinski pisarni ▼ Vipavi favna dražba občinskega lova občine Vipave. — Županstvo Vipava. _683 SREBRO, zlato in briljanle plača več kot drugi Pertot. via S. Francesco 15, II. 45 3E slovesnih 41 5 ampak v petek in svetek naj kuhajo naše gospodinje „PEKATETE". — So najcenejše, Ker se zelo nakuliajo. C ""——— 3C VELIKI SEMNJI t Vipavi vsakega 20. v mesecu, Pričetek 22. t. m. Županstvo Vipava. 684 PES-čuvaj, volčje pasme, 5 mesecev star, se proda. Sta oje 1 na Krasu št. 65 682 SKLADIŠČE octov@ kisline, žvopla in m@dre ANTON GAMBEL Trst — Via Coroneo it. 1 a - Trs? Nekatere ugodne ponudbe za IN ( Oddelek za ženske j Kopalna obleke, gabtrdine . . 42-Kopalna obleka, Sar "dai* 95— Kopalno obleko, ^ ^ 160— Velika Izbera kOpjllllih ČCpiC zadaje mode | Oddelek za mošfe | 1 Kopalna obleko, ^ m. 1550-!? Kopama obleka, trie«t s krilom 29 -43 Kanalne obleko, ^sr"": 50 -53 Kopalna obleka, r&rr. 90 105 Krils, tricot . . Kopsinl Mi Kopalni teoljl, Kopalni čevlji vifoki . . za obrežje 16.-8-9 18. 18. Oddelek za otroke v vseli obtikah Kopalne obleke^^H Kopalne obleke volnene 33, Kopalne faisčc v vseh oblikah Kopalne Nafti Kopainai » 50 50 volnene tricot Čevin za obrežje ... ptyanta gobast, najbeljše vrste od J80 28 . 9,1 . 20,18 . 6®° 3 10, 9 11,14 140B8PR] iMnfl obleka tricot volnena . tricot, volnena, bajaca • . . Kopalna obleka Kopalna obleka tricot s krilom Kopalni feoljl...... Kopalna obleka Rime hlače Kopalni čevlji oblika 14 58 52 28 ........1 v raznih barvah 10,9,8 ......5, 4, 3 B5* 1 m» 28 kopalae plmšče In ply«mas, mod barve, reki. cena 9Q 150 cm visoko . . £9 Kopalni plašči za ženske In moške smoče crlpe 60;85 gobaste 55/100 ..... Gobasto blago % •£t-.rt."*t: 48 Hotno za rlnhe ^ .50 ^ 150,85 5{ 5 . 5so B30 corso v. e 111 - ff Tel. 10-08 I Cono v. E 111 - iv Tel. 24-24 WILK1E COLLINS: Gospa v belem 1ZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE Upala sem si le ugo\Tarjati na ta način, Ja fSem predočila gospodom resno neprikladno«t moje odsotnosti od Blackwater Parka vsled popolnega pomanjkanja služabništva z izjemo Marjete Porcher. Toda gospod Pereival in grof 6ta izdavila, da rada žrtvujeta nekaj svoje udobnosti v interesu bolnih dam. Nato sem z vso spoštljivosljo sprejela predlog, da je mogoče pisati kakemu hišnemu agentu v Torguay. Toda dobila sem odgovor, da bi bilo zelo neprevidno najeti .hišo kar tako na slepo. Tudi so mi rekli, da ne more grofica (ki bi bila sicer šla sama v Devonshire) pustiti svoje nečakinje v njenem sedanjem stanju, tudi sta gospod P er«i val in grof iako zaposlena, da ne moreta zapustiti Blackwater Parka. Skratka, dali so mi razumeti, da če ne prevzamem jaz te stvari, ni nikogar drugega tu, kateremu bi jo mogli zaupati, v tem položaju nisem mogla drugega napraviti, kakor da sem izjavila gospodu Persivalu, da seai Tla razpolago gos piči Halccmibe in gospe Glyde. Nato sme se domenili, da odpotujem naslednjega jutra; drugi dan bi uporabila za is^ kanje primernega stanovanja v Torguai, a tre- mo spi T< tji dacr bi se imela vrnili ter poročali o uspehu ojega potovanja. Pred odhodom sem še ugotovila, da je go-ica Halcombe napredovala v zdravljenju, oda v njenem obrazu ye bila začrtana neka moreča skrb, iz česar sem sklepala, da ne uživa notranjega miru. Vsekakor pa se je telesno hitreje opomogla, nego sem pričakovala in pošiljala je gospe Glydte kratka ljubezniva sporočila, da se počuti že prav dobro ter da jo le prosi, na| se ne trudi prezgodaj vstati. Prepustila sem jo oskrbi gospe Rubelie, kije bila še vedno tako samosvoja kot poprej. Ko sem potrkala na duri gospe Glyde, so nas povedali, da se nahaja še vedno v zelo žalostnem stanju slabosti in utrujenosti-Bila je grofica, ki mi je to povedala «n ki je tedaj drugovala s vej t nečakinji v njeni sobi. ' Moje potovanje je imelo velik neuspeh. Za naročeno mi ceno nisem mogla dobiti nobenega stanovanja. Takoj sem šla k gospe ter ugotovila, da se je tekom zadnjih treh dni precej popravila. Dasiravno je bila že trudna in slabih živcev, je vendar mogla ostati ter -se počasnih, korakov izprehajati po svoji sobi, ne da bi čutila drugega razen majhne utrujenosti. Na hodniku sva zadela na Persivala. Bilo je videti, kakor da je tam čakal na naju. Kam greš? je vprašal gospo Glyde. V Marijanino sobo, je odgovorila. Morda ti prihranim razočaranje, če ti po- De twjiiri fe rekel gospod • F ose c*n in da bi ff/ggOPOgOOOOOOgOO vem, da je Perad val. Da je ne na^Arm tam? Ne. Včeraj je zapustila ht*o njegovo Ženo, Gospa Glyde ai kila dovolj pri moči prenesla udarec, ki ga ji je zndala ta nepričakovana novica. Prebiedela je, da jo te bilo strah pogledati, in se naslonila ob steno ter molče strmela v soproga. . Jaz sem bila tako presenečena, da nisem vedela, kaj bi rekla. V«*»r mi je sicer povedal, da sta grof kv grofica odpotovala v svoje londonsko stanovalce, toda «i6e«r nt vedel povedati o odpotovanju ^ompioe Halcombe. Gospa je najprej izpregovorila. Kaj naj to pomeni, gospod Persivall Zahtevam — jaz v»m prosim, povejte, kaj to pomenil To pomeni, je ogovoril, da se je gospica Halcombe počutila včeraj tako dobro, da je mogla sedeti im se pustiti obleči ter vztrajala pri tem, da uporabi prffiko ter odpoture s rose o vam v London. V London! Da, srn pot« v Lmoueiidge. — Gospa GMe se je obnitU le meni. Vi ste poslednja videti goepico Halcombe, je rekla. Ali s«e spoznali, da je po auaai^em \ vtisu videti tako močna, da bi mogla v štiriindvajsetih urah odpotovati? ZOBOZDRAVNIK I f. B. liti 24» Corso OttL ElB. 24, L Zobovje zlato in iz kaučuka. aoaaaaacoaaooooa Posestva na prodaj v Sloveniji: Krasna Icmetijdka posestva 16 oral, lepa hi$a, 4 sobe, s .pohištvom, iftvi in mrtvi inventar, približno 60.000 lir. Krasna poMtva, vila z 10 sobami, 10 oralov, 2 vrelca kisle vode, ves inventar, stroji, velik promet, ptiblttao 100.000 lir, veleposeetva, graftčine, mala in srednja kmetijska posestva, več gosdmh posestev, gostilne, trgorvine, mUai in žage, lato, vue itd itd. Realiteta« Petra «L 22. Cdk, 20 3 Primorci pozor! Najugodnejši nakup! Proda se v vasi Štada pri Domžalah hiša v dobrem stanju, pripravna za trgovino ali gostilno, ker v celi vasi ni nikake trgovine in samo ena gostilna. Svofečasno se je v isti hiši izvrševala gostilniška obrt. — H*sa obstoji iz treh sob, kuhinje, kleti in zelo* prostorne veže. Zraven hiše velik hlev. vse obokano, skedenj, lopa, drvarnica, svinjak in kovačnica (edina v vasi). Voda se nahaja v kuhinji in poleg je Še na dvorišču posebej vodnjak. K hiši spadata 2 ara vrta, 3 njive v obsegu ca 91 arov in štiri parcele gozdov ca 130 arov. Ker Je krasna lega in ti kraji zelo lepi; bo vsakemu reflektantu takoj na prvi pogled nga|ak>. Natančna pojasnila daje J. Menart, trgovec, Domžale, Slovenija. (242)