3. SEJA MESTNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V LJUBLJANI, BILA JE V ZAČETKU SEPTEMBRA LETOS, JE UVRSTILA NA SVOJ DNEVNI RED NEKATERA BISTVENA VPRAŠANJA POLITIČNO-VARSTVENIH RAZMER V MESTU
Pomemben del ocene je akcija
Ocenjevati politično-varnostne razmere po-menl predvsem ugotavljati žarišča in vzroke ne-zadovoljstva delovnih Ijudi; odpore uresničeva-nju politike zveze komunistov oziroma drugih družbenih dejavnikov; obllke, v katerlh se ti od-pori javljajo; pojave destruktlvnega sovražnega delovanja oziroma pojave, ki takšno delovanje omogočajo ali dopuščajo; pojave, ki predstav-Ijajo izpodkopavanje ustavnega položaja de-lavca, občana, njegove varnosti in varnosti nje-govega In družbenega premoženja; manifesta-cije stare oziroma nlzke zavesti o pravicah in dolžnostih do lastne delovne ozlroma samo-upravne skupnosti in družbe kot celote.
Nadaljevanje s prejšnje številke
Ključna žarišča problemov v Ljubljani so v tem trenutku pred-vsem delovne organizaeije, kjer smo imeli v prvem polletju 19 pri-merov, (sicer manjših) prekinitev dela. To pomeni, da so se v 19 primerih delavci poslužili tega skrajnega sredstva v svoji borbi proti tehnokratsko birokratski otopelosti, kar daje tudi svojstve-no sliko stanja organizacij Zveze komunistov in sindikatov v teh kolektivih. V zvezi s tem je po-trebno oceniti, ali so bile poteg-njene vse konsekvence glede od-govornosti za situacijo v teh orga-nizacijah.
Nadalje: v času največje bitke za uveljavljanje zakona o združe-nem delu (v ianskerrt in letošnjem letu) imamo v I.iuhliani 7» 103%
več pnmerov, ki jih v svoji pri-stojnosti obravnavajo pravobra-nilci samoupravljanja. Skoraj 700 delavcev oziroma temeljnih orga-nizacij je iskalo na tem mestu svo-jo zaščito. V posameznih delov-nih organizacijah imajo na deseti-ne pritožb delavcev na samo-upravne organe na odločitve o osebnem dohodku, kar kaže na stanje »demokratičnih odnosov« v fazi razprave in sklepanja. Pri-tožbe pa se često obravnavajo ze-lo uradniško, tehnokratsko. Ima-mo tudi večje število organizacij, ki do novembra 1978 ne bodo imele svojih aktov usklajenih z zakonom o združenem delu, ali pa bo to le formalno, zlasti kar se tiče dohodkovnih odnosov in pa reali-zacije načela delitve osebnih do-hodkov po rezultatih živega dela in   do  vloženem  minulem  riplu
Imamo tudi več primerov, da se skuša prilepiti etiketo birokrati-zma tistim, ki so za red in odgo-vornost, tisti pa, ki tolerirajo neodgovornost, naj bi bili dobri samoupravljalci. Očitno se še me-ša pojme »samoupravljanje«, »neodgovornost«, »nered«, »de-mokracija«, ipd.
Poznamo tudi primere manipu-liranja poslovnih struktur, pone-kod celo v spregi z vodstvi politič-nih organizacij, s kadrovsko poli-tiko, z referendumi, pri čemer so bili tudi pojavi zapiranja nekate-rih temeljnih organizacij vase in negiranja širših družbenih intere-sov. Na drugi strani pa smo imeli tudi pojave sektaštva v kadrovski politiki in manipuliranje s poj-mom moralnopolitična primer-nost.
Zarišče nezadovoljstva je tudi preskrba Ljubljane in funkcioni-ranje celotnega preskrbovalnega mehanizma in sistema. Kljub poučnim izkušnjam iz lanskega leta, ko je zmanjkalo plina, se po-dobni primeri nadaljujejo. Nemo-goče je razumeti in sprejeti kakrš-nakoli opravičila, ker Ljubljanča-ni ostajajo recimo brez kruha. To pa se ni dogajalo le pred prazniki, ampak so police prazne ponekod tudi ob sobotah. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je oskrba z vrtni-nai slabša in dražja?
Nezadovoljstvo pa povzroča tu-di promet v mestu. Zato je dolgo-ročna rešitev proetne situacije v Ljubljani primarna naloga in za-služi vso politično odgovornost, nodnorn  flkriin in čf> hn notrphnn
tudi novo politično akcijo, da se zberejo nova dodatna finančna sredstva, da se ta problem hitreje rešuje v interesu vseh.
Žarišče problemov so tudi ra-zmere v družbenih dejavnostih, kjer beležimo nezadovoljive re-zultate na področju reforme izo-braževanja, ki se kažejo zlasti v strukturi vpisa, saj je ta tudi po-sledica zaostalih, malomeščan-skih pojmovanj, ki favorizirajo izobraževanje za tako imenovane intelektualne poklice in naspro-tujejo radikalnim spremembam sistema izobraževanja. Imamo ve-liko kritike, da se mladina ni mo-gla vpisati v te ali one šole, istoča-sno pa nam v Ljubljani ostaja praznih okoli 3000 raznih učnih mest za proizvodne poklice. To je politični problem, to je problem izoblikovanja zavesti v nas samih. Seveda pa s tem še niso našteti vsi problemi, ki pestijo Ljubljano, vsa žarišča, ki netijo nezado-voljstvo pri ljudeh.
Spopasti se bo treba tudi s po-slovanjem naše uprave in admini-stracije, ki kljub ostrim kritikam ne menja svoj način dela in ki se v odnosih do ljudi često obnaša kot oblast nad njimi. Zategadelj ima-mo ponovno ostre kritike, da npr. izgradnja študentskih domov v Ljubljani ne teče, ker ni urbani-stičnih rešitev, da ne gre gradnja cest zaradi administrativnih pro-cedur itd.
Vsa ta žarišča morajo komuni-sti analizirati tudi z vidika možno-sti, da jih izkoristijo določene no-
samoupravljanju, politiki Zveze komunistov nasprotne sile v svo-je namene in cilje ali vsaj za po-skuse diskreditiranja našega si-stema pred neobveščeno zlasti zunanjo javnostjo ali pa tudi za destruktivno delovanje med naši-mi ljudmi doma. Zato je odgovor-nost, da jih odpravljamo, tem večja.
Negativni pojavi, nezado-voljstvo ljudi, so vedno lahko tudi plen ostankov naše politične emi-gracije za njeno protiljudsko in protipsihološko delovanje, za po-skuse vplivanja na naše ljudi, ki prihajajo z njimi v kontakt, za izvajanje psihološkega pritiska.
Vse to in še mnoga druga so ! vprašanja, na katera mora biti usmerjena nadaljnja akcija ZK v mestu in občinah ter osnovnih or-ganizacijah. Tem vprašanjem naj bo prilagojen tudi program sej konferenc ZK, s tem, da prihajajo na dnevni red tista vprašanja, kjer je potrebno doseči politično enot-nost ter razčistiti eventuelne razli-ke v pogledih na način reševanja. Odpravljanje teh žarišč je stvar pristojnih samoupravnih in druž-benih organov, komunistov v njih, mestni in občinski komiteji in osnovne organizacije pa mora-jo to spremljati in insistirati na akcijskih ukrepih in odgovorno-sti. Odpravljati moramo formali-zem in verbalizem kot razloge ne-zadovoljstva in nerazpoloženja. Nič ne rešuje še tako vestno citi-ranje kongresnih stališč, če ni ak-cije povsod tam, kjer ljudje delajo