Dopisi. Iz Zabukovja nad Sevnico. (Obč. volitve) so bile pri nas dne 26. in 27. februvarija. Prvi dan je volil tretji razred, drugi dan bi bila imela voliti drugi in prvi, a volil je samo drugi. V drugem in tretjem razredu so bili voljeni sledeči posestniki: Jan. Pompe, Miha Klenovšek, Franc Klenovšek, Jože Lipovšek, Marko Prtnjač, Miha Jazbec, Marko Špan, Martin Jvnik, Fr. Bevc, Luka Senica, Jan. Božič in Martin Horjak, sami zavedni katoliški možje. Volitev teh dveh razredov se je vršila povsem mirno in dostojno. Nazadnje, t. j. v četrtek popoldne imel bi bil voliti prvi razred, pa ravno, ko se je imela volitev pričeti, prihrumi v volilno sobo tukajšnji krčmar in kramar P.; in kmalu za njim njegov zvesti adjutant Pž., pri nas sploh imenovan »Tajčar«. Moža sta bila očividno razjarjena, da se volitev druzega in tretjega razreda ni tako vršila, kakor bi bila ona rada ter da so ju volilci prezrli in na cedilu pustili. Možema je dišala čast odborništva, P. so se pa še posebno sline cedile po županskem stolu. Ker nista vedela, nad kom bi bila svojo jezo znosila, spravila sta se nad volilno komisijo, posebno pa nad občespoštovanega gospoda župnika, kot uda volilne komisije, katerega sta na nečuven način žalila, z besedami, katerih ne gre v javnem listu ponavljati. Na to je nastal nepopisen hrup in nemir, vsacemu pametnemu možu se je gnusilo ravnanje teh dveh surovežev. Seveda v takih razmerah ni bilo mogoče nadaljevati volitve, zato je župan, kot predsednik volilne komisije, zaustavil daljno volitev ter odredil, da se odpošljejo vsi volilni akti c. kr. okr. glavarstvu v Brežice z navedenimi uzroki, zakaj se volitev ni mogla nadaljevati. Sicer bo pa o tej stvari tudi c. kr. okr. sodnija v Sevnici govorila, ki bo ta dva naučila manire, par njunih privržencev pa pameti. Iz Središča. (Veselica), kojo je priredilo v korist domači šoli središko učiteljstvo dne 9. svečana, obnesla se je v vsakem pogledu sijajno. Petje, deklamacija, zlasti pa šolskim prostorom povsem primerna igra >Od hiše« — vse se je izvršilo z ozirom na to, da so bili pevci in igralci zvečine začetniki, smelo rečem izborno tako, da se moramo čuditi našemu učiteljstvu, posebno pa učitelju gosp. Kosi-ju, kako mu je bilo mogoče v tako kratkem času doseči z mladimi močmi toliko lepih uspehov. Hvala torej vrlemu našemu učiteljstvu, kakor tudi pevcem in pevkinjam, osobito pa igralcem! Izrečem pa v imenu mnogih željo, naj bi se v Središču prilično zopet kaj ednakega priredilo, potem se gotovo ne bo reklo, da tu ob hrvaško-štajarski meji dremliemo ali cel6 spimo. Pevovodjo g. Kosija pa prosimo, naj vstraja pri svojem započetju in naj spravi svoj izborni pevski zbor tudi večkrat na cerkveni kor, kakor je storil to na sv. Treh kraljev dan. Lepa pesem v cerkvi povzdiguje duha k Bogu in navaja k pobožnosti. A kakšno je pri nas cerkveno petje? Bog se usmili in sv. Cecilija! Iz Lehna na Pohorju. (Zborovanje podružnice) sv. Cirila in Metoda se je vršilo pri nas dne 16. lebr. pri g. Grubelniku v Janževem vrhu. G. prvomestnik, J. Pavlič, pozdravil je navzoče, ter jih povabil našemu svetlemu vladarju zaklicati trikratni »živio«, kar so udeleženci tudi storili in na to stoje odpeli cesarsko pesem. Istotako smo se s trikratnim »živio«-klicem spominjali papeža Leona XIII. Potem je sledilo vplačevanje letnine in volitev zastopništva. V odbor so bili voljeni sledeči gg.: Jernej Pavlič, prvomestnik; Jan. Uran, naraestnik; nadučitelj Jak. Kopič, blagajnik; Jak. Medved, namestnik; učitelj Frančišek Breznik, zapisnikar, in J. Osvald, namestnik. Po volitvi je povzel besedo č. g. kaplan L. Schlamberger in je razložil delovanje sv. slovanskih blagovestnikov in tudi pomen in zgodovino družbe sv. Cirila in Metoda. — Veselilo nas je videti tako obilno zbranih in za našo družbo zavednih narodnjakov, katerim se ne mili na domovinski oltar darovati težko pridelani goldinar. Bog vas živi! Iz Ribnice. (Radovednost). Hvala Bogu! Po hudi zimi in mrazu jela se nam je počasi bližati ljuba pomlad. Prvi njeni gostje, škorci in pasterkice so že dospeli k nam in upati smemo ter že nestrpljivo pričakujemo veselega pomladanskega časa. — Cital sem v časnikih, da sedaj spomladi začnejo delati železnico od Velenja do Spodnjega Dravograda. Radoveden sem torej, ali pojde tudi naš Baraba, ki se klati sedaj brez posla po Ribnici, tjekaj za »Schiebtruhenfuhrerja?« Tak6 ugodne prilike, kakor je sedanja, vendar ne kaže prezreti. Z Dravskega polja. (Zmešnjava). G. urednik ste poročali v svojem cenjenem listu, enako je tudi brati v vseh slov. koledarjih, da bo dne 24. iebr. sejem v Slov. Bistrici. Ali kaj se je zgodilo? — Sejem se ni vršil določenega dne, ampak še le 25. febr. Zakaj? Sam ne vem! Mislira pa, da je slav. mestni odbor sklenil v svoji seji, da se bo vršil letos sejem še le 25. febr.; ker je prestopno leto. hi kaj mislite č. g. urednik, komu se je naznanil ta sklep, ozir. prenaredba? Gotovo ne vašemu cenjenemu, ali kateremu drugemu slovenskemu listu, ampak nemški tetki »Tagespošti«. Ta je, slišal sem, pisala z odpetimi črkami, da je nanaznanitev »Slov. Gosp.« neresnična ter se sejem ne bo vršil dne 24. ampak, še le 25. febr. Ta prenaredba je po mojem nemerodajnem mnenju popolnoma neopravičena, ker nisem nikjer našel, da se ta sejem v Slov. Bistrici vrši na dan sv. Mateja, ampak povsod se bere sejem bo 24. febr. v Slov. Bistrici. Oh koliko smešnjave, koliko gmotne škode in koliko nepotrebnih potov je pouzročila ta neopravičena prenaredba! A ubogi Slovenec mora vse pretrpeti, ker ne bere »Tagespošte.« Naše slovensko ljudstvo misleč, da se bodo sejem vršil kakor navadno, tudi stari prebivalci v Slov. Bistrici so rekli, da se ne vedo spominjati, da bi se vršil ta sejm, kateri drugi dan nego zmiraj 24. febr., je prihitelo od vseh stranij. Ali kako jih iznenadi novica, prišedših v v Bistrico, da se ne vrši sejem ta dan, ampak še le prihodnji 25. febr. Koliko škode za ubogo slov. ljudstvo in tudi mnoge trgovce, kateri so storili dolgo pot in imeli več stroškov, a vse zastonj. Celo stavbe so bile, se ve na škodo tistih, ki berejo le slovenske časopise, ne pa nemških. L(ubi mestni očetje Slov. Bistrice, ali imate opraviti z Nemci, ali stanujete tam daleč kje v Prusiji? Gotovo Slov. Bistrica, že ime kaže, je slovensko selo in leži sredi slovenske zemlje, tedaj bi bilo zelo umestno, da naznani mestni odbor svoje sklepe ozir. prenaredbe, zadevajoče občno blaginjo, po slovenskih, ne pa po nemških listih? Vas mestne očete Slov. Bistrice pa vprašam: »Koliko haska ste imeli od tega sejma in objave po nemških listih?« Lahko rečem, s prepričanjem, hasek je neskončen, enako. Svetujem vam samo to, ravnajte se po načelu: »Svoji k svojim«, potem bo slovela Slov. Bistrica, drugače po jo prekrstite v »Nemško Bistrico« in postavite onkraj Berolina! — Iz Celja. (Kat. podpornemu di"uštvu) za vzdrževanje šole šolskih sester so darovali za 1. 1896. ti-le vlč. gg., ozir. sl. društva: Fr. Ogradi, opat, 50 fl.; Guzaj Franca, 5 fl.; otroci 1 fl.; L. Gregorec, poslanec, 5 fl.; M. Pleteršnik, profesor, 3 fl.; Marička Pišek 2 fl., Ferd. Kager, pasar, 2 11.; Fr. Confidenti, uradnik, 1 fl, 50 kr.; Marija Westermeyr, 2 fl.; J. Kozinc, župnik; 2 11; M. Kuder, posestnik, 5 11.; Fr. Jarc, župnik, 2 fl.. J. Šelih, kaplan, 5 fl.; J. Schmid, bukvovez, 2 11.; A; Šijanec, župnik, 2 fl.; A. Lednik, župnik, 100 fl.; Posojilnica v Žalcu 30 fl.; Fr. in Ana Dimec 2 11.; Fr. Zmazek, župnik, 2 11.; V. Mikuš, kaplan, 5 fl.; Posojilnica v Mozirju 15 fl.; M. Vrečer, posestnik, 4 fl.; Neimenovan iz Gelja 5 11.; Mica Debelak 5 fl.; Fr. Muršič, kaplan, 2 fl.; M. Šah, posestnik, 2 fl.; Liza Štampe 5 fl.; Posojilnica v Makolah 20 fl.; M. Lendovšek, župnik, 5 11.; G. Ipavic, zdravnik, 3 fl.; A. Perc, uradnik, 2 fl.; skupaj 296 fl. 50 kr. Srčna zahvala! Od Pesnice. (Nemškutarska posojilnica.) O Pesnica, kako v tebi nemškutarija lepo cvete! Posebno bode od zdaj cvetla, ker so si ravno ustanovili nemško Raiffeisnovo »Vorschusskasso«, kateri pripomaga štajarski deželni odbor s svoto 2000 gld., kamor pa bodo vlagali tudi nemški Pesnieani svoje denarje, ob enem pa zapirali vanjo ludi pesniško temo. Komaj so si ustanovili svojo posojilnico, že se jim sline cedijo po nemški šulvereinski šoli. Bahajo se, da imajo v ta namen že pripravljenih nekaj tisočakov in neki bogati rdečenosi nemškutarček pa pravi, da k posojilnici ne pristopi, pač pa hoče k nemški šoli pripomagati z zdatnejšo svoto. Nazadnje pa si še naj ustanovijo svojo židovsko sinagogo ali pa turško mošejo, ker zadnja bi gotovo tam nekaterim še bolj ugajala! Tedaj pa bodo res z vsem potrebnim oskrbljeni. Pečeni golobi jim bodo leteli sami v usta, — le norišnica bo jim še majnkala! Od Radla. (Mržnja do posojilnice.) Znani Nemec ob Dravi S., ki slovenski dobro zna in tudi rad govori, ako kak »kšeft« napravi, ima pri posestniku B. na hribik 450 gld. v knjiženih. Nedavno ga je brez odpovedi tožil in mu okoli 50 gld. stroškov napravil. Posestnik B. ga prosi, naj nekoliko potrpi : »Namenjen sem vzeti iz posojilnice toliko, da vas plačam.« Pa S. mu naročuje radi mržnje do posojilnice: »Za vas je veliko boljše, da vzamete iz mariborske hranilnice«. B. se uda in vloži prošnjo pri tej hranilnici. Po nekaterih mesecih še ni dobil denarjev. Manjkale so pobotnice razne vrste in letati je moral okoli in skupaj spravljati, še celo v Maribor bil je prisiljen iti, kar mu je delalo vedno večje stroške. Na slednje piše mariborska hranilnica g. S., da B. dobi le 700 gld., ker je sodnija po rajni ženi posestvo le na 2300 gld. cenila: ako hoče več imeti, mora še se enkrat ceniti in ta cenitev bi zopet imela precejšnje stroške. Ako pri tem ostane, ker mi damo le tretjino od cenitne dobi 700 gld. V knjiženo pa je na posestvu B. za enega 70, za drugega 90, za tretjega 250 in še stroški zraven okoli 40; torej skupaj 450 gld. Vse to se more plačati, kar črez ostane dobi g. S. Torej mesto 500 gld. utegnil bi g. S. dcbiti nekoliko črez 200 goldinarjev. Na to reče g. S. dolžniku: »Ker jaz po tem ne dobim vsega dolga plačanega, lahko vzamete iz posojilnice toliko, da bom plačan«. — »Kaj, se nasmeje B., zdaj bi vam dobra bila posojilnica, da bi vam denarje dala, prej pa ne ? Ne imel bi toliko stroškov in potov, ko bi vas ne poslušal. Zdaj pa le čakajte, bom že nekaj prodal, da se vas rešim!« S-u je nos obesil in B. ga je pustil samega sedeti.