Naša  zemlja
Zemlja, na katerej prebivamo, je terda krogla in prosto plava v zraku. Solnce jo obseva in greje. Proti solueu obernjena atran ima dan, nasprotna pa noč. Zemlja je zeltf velika, in ima v obsegu 54(X) zeinljepisnih railj (40068 Kilometrov). Najvisje gore na zemlji so kakor pešeeno zerno ob morskem bregu in naSa jezera kakor kapljice v vedru vode.
Suha zemlja se loči v pet delov. Imenujejo se: Evropa, Azija, Af ri-ka,  Amerika in Avstralija.   Pervi tri  deli  se  imenujejo stari svetovi-
- 174 -
Amerika se zove novi svet, ker ga je Krištof Kolumb na poti v Kitaj in In-dijo se španskimi ladijaini našel 1492. leta. Amerika je dobila svoje im6 po florentinskem zemljepiscu Ainerigo Vespucciju, ki je novi svet Evropljanoni pervi nekoliko opisal. — Avstralija se zove tndi novi svet, ker so jo še le v 17. stoletji Holandci svetu odkrili. Avstralija ima denes okolo 4 in pol milijona prebivalcev. — Po južnih krajih splob. huda vročina pripeka; po severnih krajih vlada ostra zima. Največji inraz je v Švediji, Norvegiji, po gorenjej Ruskej, na otoku Islandiji, Grenlandiji in v gorenjej Sibiriji.
Ivan Ovsenaručenec