PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Dos tale ! gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 88 (9393) TRST, sreda, 14. aprila 1976 primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaš Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKLEPI^ ZASEDANJA CK KPI_ IN SEJA VODSTVA PSI SPORAZUM MED DEMOKRATIČNIMI STRANKAMI ALI PREDČASNI RAZPUST ZBORNICE IN SENATA O teh predlogih bo odločalo danes novo osrednje vodstvo KD RIM, 13. — Jutri se sestane prvič po kongresu vsedržavni svet g^S.c^n?*f S(Klišče obsodilo šev U tebruarja sedmerico usta-na stroge zaporne kazni. oročilo na zadnji strani. okrepil. v(iiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiuiiiimiiiiiMiiiHi!iiuin"ii>iimuiMniiiiniiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i!iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i& TG-2 PONOVIL ODDAJO^ BRITANSKE TELEVIZIJE BP in «Shell» potrjujeta podkupnine italijanskim strankam leve sredine Načelnik gospodarske komisije PSI je zanikal vesti in prijavil sodišču dva dnevnika - Spagnoli (KPI) : «Čez nekaj dni bo javnost seznanjena z resnico» RIM, 13. — Drugi kanal italijanske televizije je pripravil gledalcem pravo presenečenje. V oddaji «Dossier», ki ga pripravlja uredništvo TG-2, so namreč prikazali italijanski publiki oddajo britanske televizijske ekipe «Granata-TV» o «petrolejskem škandalu». Oddaja podrobno in dokumentirano prikazuje, kako so petrolejske družbe (časnikarja britanske televizije sta posvetila posebno pozornost angleškima skupinama BP in «Shell») podkupovale ministre in politične stranke z . . . vladnim denarjem. Iz dokumentacije namreč še enkrat izhaja, da so družbe, združene v «Unione petrolifera», ki ji je predsedoval Cazzani-ga, plačale ministre in stranke vsakokrat, ko jim je vlada z dekreti o-dobrila poviške, davčne olajšave ali prispevke. Od tako pridobljenih dobičkov so petrolejske družbe 5 odstotkov izplačale strankam s pomočjo finančne ustanove «Italcasse». Dokumentacija, ki sta jo uporabljala britanska časnikarja, je v bistvu fotokopija dokumentov, ki jih ima parlamentarna preiskovalna komisija že celi dve leti. Iz nje izhaja, da naj bi petrolejske družbe izplačale več milijard lir trem vladnim strankam: KD, socialistom in socialdemo- kratom. «Levji delež» naj bi pri tem po pol milijona funtov šterlingov, imela KD. Znano je, da so prizadete stranke že večkrat demantirale resničnost teh vesti, a ne povsem prepričljivo, tudi zato ne, ker se je italijansko javno mnenje zadnje čase s škandalom Lockheed in drugimi primeri podkupovanja «cepilo» proti sistemu «zanikanja». Komunistični podpredsednik preiskovalne komisije, Ugo Spagnoli, je medtem izjavil, da so te vesti «utemeljene in resnične». Spagnoli trdi tudi, da je oddaja britanske televizije objektivna in da vse to, kar so italijanski gledal,ci videli v oddaji dobro ve tudi preiskovalna komisija. Celo več: verjetno bodo izsledki dela komisije znani čez nekaj dni, tedaj bo italijanska javnost seznanjena tudi z nekaterimi podrobnostmi, ki jih britanski časnikarji ne omenjajo. Resničnost sistema podkupovanja strank «razen skrajne levice in skrajne desnice» potrjujeta s svojimi tiskovnimi sporočili iz Londona tudi prizadeti petrolejski družbi BP (Bri-tish petroleum) in «Shell». Slednja je sporočila, da je v letih 1969-1973 izplačala političnim strankam letno pravi okoli 800 milijonov lir. BP izjavlja, da je v teh letih izplačala (in redno beležila v svojih računih) skupno vsoto 800 milijonov funtov šterlingov, se pravi okoli 1300 milijonov lir. Edini, ki so doslej reagirali na objavo teh vesti, so socialisti. Milanski «Corriere della sera» in rimski «Paese sera» sta namreč objavila vest, da so petrolejske družbe izplačale eno milijardo lir bivšemu načelniku gospodarske komisije PSI Gian-nottiju. Slednji naj bi eno četrtino tega denarja predal upravi socialističnega glasila «Avanti». Giannetta je vest demantiral ter prijavil sodišču oba dnevnika, obenem pa izrazil obžalovanje, da «demokratični tisk ustvarja kalno politično vzdušje, v katerem je težko ločiti krivice in pravice». «Škandal Lockheed» bo medtem na dnevnem redu jutrišnje seje senatne obrambne komisije. Tu bodo namreč razpravljali o zakonskih osnutkih vseh strank, ki predvidevajo ustanovitev posebne preiskovalne komisije o tem škandalu. Socialisti predlagajo, naj bi posebno preiskovalno komisijo «ad hoc» ustanovili tudi za «škandal CIA». pa še 5000 lir. Sindikati so ta predlog zavrnili. Na osnovi današnjega prvega dogovora, naj bi industrijska podjetja vsako leto najkasneje do konca a-prila sporočila federaciji kovinarjev podatke o investicijskih načrtih, kje bodo ti načrti uresničeni, kako bodo učinkovali na zaposlitev na določenem območju itd. Sedaj se morajo še dogovoriti, katera podjetja kovinarske industrije bodo morala obveščati sindikate o svojih investicijskih načrtih. Predstavniki Federmecca-nica predlagajo, naj bi bila to podjetja, ki imajo najmanj 500 zaposlenih, sindikati pa zahtevajo, da je treba vključiti v ta dogovor podjetja do najmanj 150 zaposlenih u-službencev. Poleg tega današnji dogovor se nanaša tudi na obveznost kovinarskih podjetij, da obvestijo sindikalne organizacije vsakih šest mesecev, katera podjetja se poslužujejo dela na domu in katera dajejo v zakup dela, ki bi jih lahko sama opravljala. Na ta način bodo lahko sindikati nadzo rovali izvajanje sporazuma o čim večji zaposlitvi delavcev. S soglasno odobritvijo poročila zveznega tajnika CISL Macaria se je danes zaključilo zasedanje izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Na zasedanju so med razpravo govorili tudi glavni tajniki federacije Lama, Storti in Vanni. Glavni predmet njihovih posegov je bil sedanji politični in gospodarski položaj v državi skupno s perspektivo predčasnih volitev. Lama je še posebno poudaril, da obstaja nevarnost, da se bodo delavci v prihodnjih dneh znašli pred še večjim razvrednotenjem lire in večjo krizo borze, pred novimi odpusti delavcev zlasti v malih in srednjih industrijskih podjetjih, pred hudimi provokacijami in s tem seveda pred večjo zaostritvijo gospodarske, socialne in politične krize. Zato je Lama opozoril člane izvršnega odbora, da je treba storiti vse za uveljavitev sindikalnih predlogov na področju gospodarske politike. Pri tem vprašanju se je zadržal tudi glavni tajnik CISL Storti s poudarkom na gospodarsko politiko nakazano v Macariovem poročilu in na politično linijo sindikalnega gibanja, ki jo sindikati ne bodo spremenili tudi po volitvah, ne glede na prihodnjo vladno obliko. Tako Storti kot Lama sta soglašala, da se sindikalne organizacije ne smejo vmešavati v polemiko okrog sestave ene ali druge vlade, da pa morajo pri tem delovati za čim trdnejšo enotnost med vsemi delavci. Poudarila sta-, da bodo prihodnji meseci odločujoči za sindikalno enotnost, obenem pa je Lama pozval Confindu-strio, naj se vendar odloči, da se bodo delovne pogodbe najvažnejših industrijskih strok čimprej obnovile, da se prepreči zaostritev socialnih sporov tudi v pričakovanju skorajšnje volilne kampanje. Švica bo omejila uvažanje kapitalov iz sosednje Italije 70 - 80 odstotkov. Izraelske oblasti se sedaj trudijo, da bi prikazale rezultat volitev kot «redno upravno zadevo», ki nima političnega pomena. Teda prav ta politični pomen so postavljali v ospredje še do nedavnega in očitno je, da so storili vse, da bi omogočili zmernim in kolaboracionističnim kandidatom zmago na volitvah. V tem smislu je tolmačiti tudi umik vojske z zasedenih ozemelj v času volitev. Kaj so računali Izraelci? Predvsem so vsa prejšnja leta vztrajno odklanjali vsakršen razgovor s palestinsko osvobodilno fronto OLP, češ da je to le «tolpa banditov». Vztrajno so se zavzemali za to, da bi predstavništvo arabskega prebivalstva Cisjordanije prevzela Huseinova Jordanija, s katero bi se Tel Aviv z ameriško pomočjo zlahka pogovoril. Načrt je bil jasen, saj se je odkrito govorilo o nekakšni konfederaciji med Cisjordanije in Izraelom, seveda pod varuštvom močnejše sosede. Palestinci pa bi se morali spričo tega načrta odpoveda-, i ti zamisli po ustanovitvi lastne in neodvisne države. Toda vlada v Tel Avivu potrebuje, tako so govorili, za izvedbo tega načrta «sogovornika». Ker ga ni bilo so si ga omislili: sogovornik naj bi med arabskim prebivalstvom zasedenih ozemelj bile izvoljene krajevne uprave, po možnosti v rokah bogatih trgovcev in obrtnikov, vsekakor kolaboracionistov. Izraelska vlada je pri tem odkrito računala, da bo OLP kot zadnjič bojkotirala volitve in s tem avtoma- BERN, 13. — Švicarska državna banka je sklenila, da bo omejila dovoljenja za uvažanje italijanske valute. Gre za to, kot ugotavljajo bančni izvedenci, da se je skrivni izvoz kapitalov iz Italije v Švico zadnje tedne zelo povečal. Računajo, da prinašajo iz Italije v Švico vsak dan najmanj 5 milijard lir. Priprave na evropsko konferenco komunističnih in delavskih partij BEOGRAD, 13. — Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA iz jugoslovanske prestolnice so se prejšnje dni sestali predstavniki KP Romunije in ZKJ, da bi razpravljali o perspektivah za sklic evropske konference komunističnih in delavskih partij. Zdi se, po tem poročilu, da so perspektive za sklic konference ugodne in da jo bo mogoče organizirati še pred poletnimi počitnicam*. Pred tem naj bi v Berlinu, kjer se sestaja komisija za zaključne dokumente, premostili še zadnje zapreke in spore, kar baje vzbuja precejšen optimizem v beograjskih krogih. Prepričanje, da bo evropska konferenca komunističnih partij kmalu sklicana je izrazil na kongresu češkoslovaške partije sovjetski predstavnik Andrej Kirilenko. Ta je, med drugim, govoril o odnosih v komunističnem gibanju in omenil možnosti «taktičnih razlik», ki izhajajo iz «specifične stvarnosti posameznih narodov», vendar da «zakonitosti revolucije ostajajo iste» in da mora komunistično gibanje zato težiti k «organski enotnosti». V zvezi z odnosi med sociahstič-nimi deželami velja zabeležiti, da je glasilo romunske partije «Scintela» objavilo daljši komentar, v katerem ostro obsoja «doktrino Son-nenfeld» o podrejenosti vzhodnih socialističnih dežel Sovjetski zvezi, kot «ostanek hladne vojne». Komunisti in socialisti so na zasedanju centralnega komiteja oziroma na seji vodstva ponovno poudarili, da je edina alternativa sklicanju predčasnih volitev, sporazum med vsemi strankami ustavnega loka o upravljanju države do konca zakonodajne dobe. Na te predloge bo morala krščanska demokracija danes od- lično prepustila politično igro zmer- govoriti. V dopoldanskih urah se nim strujam. To se ni zgodilo.1 Pod bo prv;č sesta| novoizvoljeni vse- državni svet KD, ki bo izvolil cagnini bo popoldne sklical člane osrednjega vodstva, ki bo odločalo o predlogih KPI in PSI. Med federacijo kovinarjev in fatu prav. fiiuiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiifiiimiiiitiiimitimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiii SADAT SE JE VRNIL V DOMOVINO Krediti Zahodne Evrope za egiptovsko gospodarstvo Ustanovljen poseben «konzorcij» za pomoč Egiptu, v katerem so tudi Iran, Japonska in ZDA KAIRO, 13. — Egiptovski predsednik Anvar El Sadat se je triumfalno vrnil v domovino po daljšem obisku v evropskih prestolnicah. Vlada mu je ob povratku priredila prisrčen sprejem in ljudske manifestacije, istočasno pa je uradna agencija «Mena» objavila izredno pomembno vest, da so nekatere zahodnoevropske države, Iran, Japonska in ZDA oblikovale «gospodarski konzorcij» za pomoč E-giptu. Ta konzorcij bo nudil kairski vladi dolgoročne ugodnostne kredite, ki bodo služili za izpeljavo nekaterih pomembnih razvojnih načrtov. «Mena» ne objavlja drugih podrobnosti. Vsekakor je Sadat lahko zadovoljen z izidom svoje evropske turneje, na kateri je okrepil politično sodelovanje z zahodnimi državami, kar ga je posebno skrbelo po preklicu prijateljskega dogovora s SZ. V številkah se ta uspeh lahko tako opiše: Italija bo nudila Egiptu kredit 40 milijonov dolarjev in 50 tisoč ton pšenice, ZR Nemčija bo nudila 530 milijonov mark kredita, Francija pa pomoč v višini 8o0 milijonov frankov. V Avstriji pa se je Sadat dogovoril za ustanovitev mešane arabsko-avstrij-ske družbe, ki bo vložila v egiptovsko kmetijstvo na Sinaju 200 mili, jonov dolarjev. . Ve£ie težave je Sadat imel z vprašanjem oborožitve. Res je, da je še pred obiskom v Evropi povedal, da ga po prekinitvi odnosov s Sovjetsko zvezo zalaga z letali vrste «Mig» Kitajska, toda glavno vprašanje je zanj vzdrževanje tankov in drugih naprav, ki jih je vsa prejšnja leta j prejel iz Sovjetske zveze. Najprej se Glavni tajnik UIL Vanni pa je po- je Sadat obrnil na Indijo, ki prav pritiskom ljudskega mnenja in nedavnih demonstracij se bivši kola-• predsecn'ka ' vsedržavnega «veta boraciomstični m zmerni župani j in d|ane osrednjega vodstva. Zac-spioh niso predstavili na volitve, i medtem ko se je večina novih kan- ; didatov jasno izrekla za neodvisno 1 Palestino in proti izraelskemu oku- ' ?amT;,ReZUltat V0UteV je dal Ara'1 d e i od a j a lei ~s o ” se "s; noči ' dog o v o rili o prvi točki delavskih zahtev za obnovitev delovne pogodbe, ki se nanaša na delavsko nadzorstvo nad naložbami v kovinarskih podjetjih. To je prvi korak na dolgi poti dogajanj, ki so jih do sedaj delodajalci sabotirali. Pričakovati je, da se bo Confin-dustria končno odločila za podpis delovnih pogodb industrijskih strok, da se napravi konec o-stremu socialnemu sporu v sedanjem resnem gospodarskem in političnem položaju v državi. Po velikonočnih praznikih se bodo pogajanja nadaljevala še o osta-l.h delavskih zahtevah. V Cisjoidaniji je Izraelcem spodletel manever, da bi na u-pravnih volitvah oblikovali zmerne mestne uprave, s katerimi bi se pogajali o reševanju palestinskega vprašanja. Na volitvah so namreč Arabci na okupiranem ozemlju strnjeno glasovali za palestinske in komunistične kandidate in se polastili občinskih u-prav največj.h mest. Primanjkljaj plačilne bilance v februarju je znašal 401 milijardo 100 milijonov lir. Ti podatki so zelo resni, ker se nanašajo predvsem na primanjkljaj uvoženega blaga po znatno višjih cenah zaradi visokega razvrednotenja lire. V prvih dveh mesecih letos je bila plačilna bilanca pasivna 582 milijard lir. medtem ko tako razpolaga s sovjetsko vojaško tehniko, da bi mu vlada v New Delhiju zagotovila pomoč, kateri se je odpovedal v odnosu do ZSSR, toda vlada Indire Ghandi se — po Sada-tovih trditvah — ni hotela spustiti v ta pogovor in je ponudbo odklonila. Sadat je to priložnost izkoristi! tudi za napad na neuvrščene države in je avstrijskemu kanclerju Kretskemu, med dunajskimi pogovori, zagotovil, da stopa Egipt «na pot socialdemokracije». Na Dunaju je Sadat, pred odhodom v domovino, časnikarjem poudaril, da je v Evropi naletel na «veliko razumevanje». Se posebej je tu omenil uspeh svojega obiska v ZR Nemčiji, Italiji in Avstriji. Kot rečeno je eno izmed temeljnih vprašanj, zaiadi katerih se je Sadat odpravil na evropsko turnejo prav vzdrževanje vojaške tehnike. Pri Nemcih ni naletel na javno razumevanje, pač pa ga je dobil v Italiji, kjer so mu ponudili raznovrstno vojaško pomoč. Tako bo baje Italija popravljala in dopolnjevala sovjetske tanke, s katerimi razpolaga egiptovska vojska in montirala nanje svoje lOO-irrilimetrske topove. Prav tako bo Italija sodelovala z Egiptom glede dobav elektronskega, radijskega in drugega materiala za vojsko. Sadat je, na koncu, poudaril tudi politični pomen obiska, saj mu je uspelo pri zahodnoevropskih vladah izsiliti izjave, ki potrjujejo zahtevo po izraelskem umiku z zasedenih teritorijev in celo za možnost oblikovanja neodvisne palestinske državne tvorbe. je bila lani v istem obdobju pasivna samo za 172 milijard lir. To pomeni, da se primanjkljaj plačilne bilance letos hitro in nevarno veča. Egiptovski predsednik Sadat se je vrnil v domovino s potovanja po evropskih prestolnicah, kjer se je pogovarjal predvsem o gospodarski in vojaški pomoči. Sadat je med svojimi dunajskimi pogovori poudaril, da stopa Egipt na pot socialdemokracija. Medtem so evropske države, I-ran, Japonska in ZDA oblikovala konzorcij za gospodarsko pomoč kairski vladi. Britanski petrolejski družbi BP in «Shell» sta potrdili, da sta plačevali strankam levosredinskih vlad do leta 1973 podkupnine za davčne in druge finančne olajšave. Vest je razširila britanska televizija s posebno dokumentarno oddajo, ki jo je sinoči ponovil italijanski drugi televizijski kanal. TRŽAŠKI DNEVNIK S PONEDELJKOVE SEJE NA REPENTABRU Glede postajališča pri Fernetičih občina ne sprejema vsiljenih rešitev Vprašanje zanima širšo skupnost, zato naj bo javnost pri-merno obveščena ■ Izražena solidarnost z rojaki na Koroškem Na ponedeljkovi seji občinskega «veta na Repentabru, so svetovalci obravnavali vrsto vprašanj družbenega in notranjeupravnega značaja — tako vprašanje smetarske službe v občini, nekatere probleme v zvezi z osebjem, uvedbo pediatrične in psihopedagoške službe, poslovanje trgovinske komisije in podobno — težišče razprave pa je bilo na vprašanjih, ki zadevajo nadaljevanje gradnje tovornega postajališča pri Fernetičih. Razprava o tem problemu se je razvila v zvezi s predlogom, (ki ga je kasneje umaknil) ki ga je del predstavnik Slovenske skupnosti Karel Guštin, da bi občinski svet izglasoval stališče o tem, da se tovorno postajališče prenese na vzhodno stran državne ceste štev. 58 (Opčine - Fernetiči), to je na področje, ki je po osimskih dogovorih določeno za bodočo industrijsko prosto cono. S prenosom postajališča — je dejal Guštin — bi po eni strani močno zmanjšali finančne stroške, po drugi pa bi zagotovili Femeti-čem nadaljnje možnosti obstoja in razvoja, ki bi jih uresničitev avto-porta v danes predvidenih razsežnostih in po sedanjih načrtih sicer nepopravljivo okrnila. Glede tega je župan dr. Colja že opravil vrsto korakov — je še pristavil predstavnik Slovenske skupnosti — in mi danes pozitivno ocenjujemo njegovo delovanje. Župan je dejal, da je treba vprašanje tovornega postajališča obravnavati iz več zornih kotov. Obstajajo nekatera dejstva, ki jih je treba upoštevati v današnji stvarnosti. Tako je prejšnja občinska uprava izdala dovoljenje za prvo fazo del pri avtoportu; čeprav je bilo dovoljenje izdano nezakonito, je ob cesti Fernetiči - Col nastala obsežna asfaltirana ploščad. Svoje mnenje o vprašanju «prenosa» avtoporta na vzhodno stran državne ceste štev. 58 sem že pojasnil z intervjuji v tisku in na koprski televiziji — je dejal dr. P. Colja — sedanji načrti predvidevajo še posebej spričo bližine bodoče proste cone — nelogično gradnjo, splet nepotrebnih cestnih povezav, pretirane razsežnosti postajališča, itd. Tudi na sežanski strani se zavzemajo za to, da bi suhozemni terminal neposredno povezali z bodočo industrijsko cono. O vseh teh vprašanjih mora temeljiteje razpravljati občinski svet, potrebna pa bi bila tudi širša javna razprava. Navsezadnje gre za problem, ki ne zadeva samo Fernetičev ali repentabrsko občino, temveč širše tržaško in celo deželno območje. Zato je treba poiskati ob sodelovanju vseh demokratičnih sil in ob podpori slovenskega in italijanskega javnega mnenja — takšno rešitev za postajališče, ki bo nudila najboljši izhod in hkrati pomenila najmanjšo škodo za repentabrsko občinsko skupnost. Zato je treba zlasti italijansko javno mnenje seznaniti z nepravilnostmi in vsiljevalno politiko, ki jo Konzorcij za gradnjo in upravljanje tovornega postajališča izvaja v odnosu do repentabrske občine. Kar zadeva gradbeno dovoljenje za drugo fazo del — je nadaljeval župan dr. Colja — ga občina ne more izdati, ker je v nasprotju z obstoječim urbanističnim pravilnikom. Pa tudi številne obveznosti, ki jih je konzorcij svoj čas sprejel do občinske uprave, se še vedno ne izvajajo. O vseh teh vprašanjih bi morali razpravljati na širšem javnem shodu, na noben način pa ne more občina sprejeti vsiljenih rešitev. Občinski svet bo tesno sledil razvoju dogodkov okrog tega vprašanja in pri tem iskal primerne rešitve. Pri tem bo skupščina upošte- vala osnovno dejstvo, da je postajališče potrebno za gospodarski razvoj Trsta in širšega ozemeljskega območja, za repentabrsko občino pa prinaša le žrtve, ki jih bo treba na pristojnih mestih primerno upoštevati. Pred tem je župan dr. Colja pregledal sedanji politični položaj v Italiji in na našem ožjem območju in pri tem opozoril zlasti na vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Omenil je tudi zakonski načrt o izvajanju osimskih sporazumov in opozoril na nujnost, da ga bodo demokratične sile med razpravo v parlamentu spremenile tako, da bo poleg italijanske manjšine v Jugoslaviji ustrezno obravnaval tudi slovensko manjšino v Italiji. Župan je nadalje izrazil solidarnost občinskega sveta in odbora z rojaki na Koroškem, ki so te dni s strnjeno manifestacijo nastopili proti nameri avstrijskih obiasti o preštevanju slovenske manjšine. Senat izglasoval zakon o 15 milijardah za deželo Senat je včeraj dokončno odobril zakonski načrt, ki določa nova finančna sredstva v korist dežele Furlanije - Julijske krajine, in sicer za kritje stroškov, ki jih bo deželna uprava imela pri izvajanju nekaterih pristojnosti, ki so jih pred časom prenesli z države na deželo. Finančni priliv, ki se odmerja od prodaje tobačnih izdelkov v Furlaniji - Julijski krajini, naj bi .dosegel 15 milijard lir na leto. Nove deželne pristojnosti se nanašajo na področja zdravstva, socialnega skrbstva, kulture, prometa, javnih del in strokovnega izobraževanja mladine. Sestanek v Rimu o problemu prevozov Na sedežu osrednjega vodstva KD v Rimu je bil včeraj sestanek o problemih prevozov, na katerem je imel uvodno poročilo odbornik za prevoze dežele Furlanije-Julijske krajine Cocianni. Govor je bil predvsem o pripravah na zasedanje vsedržavne demokrščanske konzulte o prevozih, ki bo v Rimu 27. aprila. • Tržaška občina sporoča, da bosta jutri, na veliki četrtek, anagrafski in matični urad odprla od S. ure do 11.30. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMumiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiifmimiiiiHiMiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii NA POSVETIH TOSTRAN IN ONSTRAN MEJE Intenzivne priprave na začetek izvajanja gospodarskih pobud po osimskih dogovorih V ospredju vprašanja v zvezi z industrijsko cono na tržaškem Krasu ■ Strokovna posveta v Pordenonu in Lipici • Obrisi nove industrijske strukture še nejasni Pod vodstvom predsednika Lubje rija se je včeraj v Pordenonu sestal vodilni svet deželnega združenja trgovinskih zbornic. Sestanka so se udeležili predsedniki tržaške, videmske in pordenonske zbornice Cablassi, Marangone in Musolla ter številni funkcionarji posameznih u-stanov. Razprava je veljala v prvi vrsti gospodarskim dogovorom, ki so bili doseženi 10. novembra lani v Osimu in še posebej prosti industrijski coni na italijansko - jugoslovanski meji na tržaškem Krasu. Predsednik združenja Lupieri (ki je hkrati tudi predsednik goriške trgovinske zbornice) je najprej poročal o nedavnem sestanku medodborniške komisije pri deželni upravi Furlanije - Julijske krajine, na katerem je odbornik Stopper naročil trgovinskim zbornicam, naj pripravijo podrobnejše študije o tem, kakšni pojavi na področju konkurence se lahko razvijejo ob umestitvi novih industrijskih obratov v industrijski prosti coni. so trgovinske zbornice že začele zbirati statistične podatke o proizvodnih zmogljivosti na posameznih področjih in o gospodarskih gibanjih, ki so jih posamezne industrijske dejavnosti zabeležile v lanskem letu. Predsednik videmske zbornice Marangone je omenil vladno nakazilo 300 milijard lir in poudaril, da se morajo tukajšnji poslovni krogi pripraviti brez vsakega zavlačevanja na nove probleme, ki jih bo sprožila uresničitev predvidenih infrastruktur. V tem okviru naj bi se povezali tudi z vodstvom Evropske gospodarske skupnosti. Predsednik tržaške zbornice, Caidassi je poudaril, da je treba pravočasno določiti, kakšne vrste industrijskih dejavnosti naj se sprejmejo v bodočo cono: prednost naj bi imeli zlasti o-brati, m sicer tako na italijanski kakor tudi na jugoslovanski strani, ki imajo največ možnosti za razvoj izvoza v tiste države, ki razpolagajo in s katerimi naj bi povečali vsestransko blagovno menjavo, da bi Lupieri je v tej zvezi poudaril, da .................................................................. ODGOVOR MINISTRA POSLANCU ŠKERKU, MENICHINU IN LIZZERU Dežela lahko poskrbi za pouk slovenščine v italijanskih šolah To možnost ji daje čL 6, ki dovoljuje izdajanje izvršilnih norm in tolmačenje republiških zakonov o šolstvu Poslanci škerk, Menichino in Lizzerò so lani v novembru naslovili na ministra za javno vzgojo parlamentarno vprašanje, s katerim so hoteli zvedeti, če namerava minister tudi v zvezi z vsebino in duhom nedavnega italijansko . jugoslovanskega sporazuma, posredovati za izvajanje ministrskih navodil z dne 20. septembra 1971, ki se nanašajo na uvedbo pouka slovenščine v italijanskih Osnovnih in srednjih šolah na narodnostno mešanih področjih dežele Furlanije - Julijske krajine. Minister je na vprašanje odgovoril 26. marca letos in v njem pravi v glavnem naslednje: Uvedbo drugega jezika, v konkretnem primeru slovenskega jezika, v šole na narodnostno mešanih področjih Furlanije . Julijske krajine v študijske programe, lahko odredi samo ustrezen zakonski ukrep. Tak ukrep doslej še ni bil izdan kar zadeva šole v tej deželi, v nasprotju s tem, kar se je že zgodilo na Tridentinskem - Gornjem Poadižju. Zaradi tega — pravi minister — šolske oblasti v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine niso prezrle nobenega ministrskega odloka. Navodila v okrožnici z dne 20.9.1971 — pravi minister — so imela izključno programski značaj. S tem, da so ta navodila poudarila poseben pomen povezanega pouka jezika etnične skupine z itahjanskim jezikom v šolah na jezikovno mešanih področjih, so hotela izrecno opozoriti pristojne deželne organe, tudi in predvsem glede morebitnih zakonodajnih pobud. V bistvu se je menilo — nadaljuje minister — da ministrska rešitev tega vprašanja ne bi bila primerna, upoštevajoč, da za ugoditev zahtevi, ki ste jo prikazali in s katero šolska uprava popolnoma soglaša, lahko poskrbi hitreje in bolj ustrezno krajevnim zahtevam, sama dežela na podlagi čl. 6 svojega statuta, ki — kot je znano — dovoljuje, da izdaja izvršilne norme in tolmači republiške zakone o določenih zadevah, med katerimi sp tiste, ki zadevajo otroške vrtce, obvezno šolo in višjo šolo. Minister na koncu svojega odgovora pravi, da bo ministrstvo vsekakor, neglede na bodoče deželne posege, resno upoštevalo morebitne xahteve zainteresiranih šol za u- vedbo v zadevne učne programe slovenščine kot alternativni pouk enega izmed dveh tujih jezikov, ki se zdaj poučujejo na teh šolah. Avto v avtobus: osem potnikov ranjenih Osem ranjencev je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj dopoldne v mestnem središču. Okoli 11. ure je avtobus Acegatove proge štev. 25, ki ga je upravljal 43-letni Giovanni Ruzzier, na križišču med Ul. Gatteri in Ul. Crispi, trčil v avto fiat 124 TS 105841, ki ga je upravljal Paolo Tominich iz Ul. Coroneo 31/2. Kot kaže, se voznik osebnega avtomobila ni u-stavil na krišiču kljub znaku «stop». Pri trčenju je bilo lažje ranjenih, osem potnikov avtobusa: najhujše poškodbe je utrpel 75-letni upokojenec Franco Giuseppe, ki se bo moral zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice zaradi u-darcev po levem kolenu; ostalim ranjencem so v bolnišnici nudili prvo pomoč in jih odslovili. Gre za 75-letno Amelio Marchi vd. Prinzivalli, 71-letno Liberto Salvatori, 55-letno Nerino Crevatin por. Crevatin, 78-letno Celestino Bossi vd. Crevatin, 68-letno Bruno Spagnul, 46-letno Silvio Žagar por. Cok in 46-letno Eldo Pizzamei por. Bagatin. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU DIA PRIMORSKA 75 Fotografski klub Skupina 75 iz Sovodenj in mesečnik «Dan» sta bila prireditelja potujoče razstave diapozitivov primorskih fotografov z obeh strani meje, ki nosi naslov «Dia Primorska 75». čeprav je do njene realizacije iz različnih vzrokov prišlo šele proti koncu februarja letošnjega leta. Razstava je po goriški otvoritvi prepotovala že več krajev, sinoči pa so si jo lahko ogledali obiskovalci Slovenskega kluba. Urednik «Dneva» Miroslav Košuta je obrazložil pomen in namen te prireditve, ki je za mladi sovodenj-ski klub, pač glede na njeno tradicijo. vsekakor pomembno priznanje. Nato je Jožko Prinčič v uvodni be temeljne zakonitosti diapozitivov, poudaril velik odmev, ki ga je med našimi fotografi zbudil razpis, in podal statistični pregled poslanega gradiva. Iz njega je razvidno, da so se na razpis odzvali predstavniki skoraj vseh večjih krajev v zamejstvu, kar je nedvomno še posebej spodbudno. Projekcija je dokazala visoko kvalitetno raven izbranih slik, različne smeri iskanja izraznih možnosti, ki jih fotografu nudita kamera in barva, pa so v precejšnji meri prispevale, da je večer izzvenel prijetno in pestro. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627. se ustrezno skrčil primanjkljaj v italijanski trgovinski bilanci s tujino. V razpravi so posamezniki naglasili, da gre pri najnovejšem italijansko - jugoslovanskem sporazumu za nov gospodarski poseg, ki bo zahteval prilagoditev samega deželnega načrtovanja. Hkrati s tem gre za pobudo, ki bo odprla vrsto demografskih, urbanističnih in ekoloških problemov. Glavna točka gospodarskih dogovorov je vsekakor industrijska cona na tržaškem Krasu in zato bo tudi deželno združenje trgovinskih zbornic posvetilo prav tej točk; največjo pozornost. Na seji so razpravljali še o drugih vprašanjih skupnega interesa. Med drugim so obravnavali skorajšnji sejem Espomego v Gorici, v okviru katerega bodo priredili (2. maja) posebno strokovno posvetovanje o carinskih problemih. V zvezi z osimskimi sporazumi naj zabeležimo tudi, da se je včeraj v Lipici zaključil dvodnevni strokovni posvet o vprašanjih, k) zadevajo u-reditev bodoče industrijske cone na tržaškem Krasu. Na posvetu, za katerega je dal pobudo republiški sekretariat za urbanizem SR Slovenije, so med drugim poudarili, da ureditev industrijske cone ne bo v ničemer okrnila drugih oblik gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter še zlasti med obmejnimi območji : v novi coni bodo namreč osredotočene predvsem proizvodne dejavnosti, pri drugih oblikah sodelovanja pa prevladujejo trgovinske dejavnosti. Slovenski strokovnjaki sodijo, da bi v coni lahko postavili okrog 250 tovarn s 15.000 zaposlenimi in z letnim zunanjetrgovinskim učinkom 200 do 300 milijonov dolarjev. Povedali so tudi, da je v pripravi sistem za finansiranje infrastruktur na jugoslovanski strani, za kar bosta prispevali sredstva republika in zveza. Pripravlja se tudi ustanovitev posebnega zavoda za upravljanje industrijske cone, katerega ustanovitelji bodo Zvezni izvršni svet ter sežanska in koprska občinska skupščina. Na posvetu so nadalje omenili, da bodo za industrijsko cono prišli v poštev predvsem obrati z visoko tehnologijo in «čisti» obrati, to je tovarne, ki ne bodo onesnaževale o-kolja. Končno so na posvetu poudarili, da bo treba pri določanju dejanske lokacije bodoče cone upoštevati razvojne potrebe Sežane in turističnega središča pri Lipici. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Pregled mladinske dejavnosti v strukturah zveze in članic Poročal je predsednik komisije za mladino in šport - Ustanovitev kadrovske komisije pri SKGZ - Solidarnost s koroškimi Slovenci - Pestra dejavnost Zveze beneških emigrantov Ponedeljkova seja izvršnega odbora SKGZ je bila skoraj v celoti posvečena obravnavi mladinske problematike. Poleg rednih članov izvršnega odbora so se je udeležili tudi člani komisije za mladino in šport. V uvodu je predsednik komisije Dušan Udovič razčlenil stanje mladinske dejavnosti v raznih organizacijah zveze, izhajajoč predvsem iz smernic napotkov, ki so izšli iz nedavnega posveta SKGZ o mladini. Na posvetu, je bilo soglasno izraženo mnenje, da so taki posveti koristni in da jih je treba pogosteje prirejati zato, da se doseže trdnejša povezava mladine, ki se aktivno u-dejstvuje v posameznih članicah SKGZ. Dušan Udovič se je dotaknil vrste vprašanj s katerimi se srečujejo mladi v svoji dejavnosti, ki je že tako razvejana in zahtevna, da potrebuje krepkejših struktur in organizacijskih oblik za medsebojno povezovanje. V tej luči je osvetlil vlogo in pomen komisije za mladino in šport. Pobude in akcije komisije se pozitivno odražajo na mladinskem področju, njena vloga pa je tudi v tem, da prenaša do izvršilnih organov še nerešene probleme zato, da se za njih reševanje sprejmejo ustrezni ukrepi. Zlasti je Udovič poudaril potrebo po kadrovskem značaju aktivnosti med mladino, pri čemer naj kadrovanje pomeni sklenjen krog, ki naj poteka od zgodnje prisotnosti mladih v družbenopolitičnem dogajanju manjšine, do poznejšega usmerjanja študija glede na razvojne potrebe naše ,-kup-nosti. Udovič je povedal, da je bila na posvetu v zvezi s tem izražena potreba po ustanovitvi takega organizma, ki naj bi to problematiko strokovno preučeval in izdeloval primerne napotke. Nadalje je bila poudarjena potreba po razvoju interesnih dejavnosti, ki pa v večini primerov potrebujejo strokovno mentorstvo, da se zagotovita kvaliteta in stabilnost delovanja. Na koncu svojega izvajanja je Udovič dejal, da ima komisija v programu bodočega delovanja izobraževalno dejavnost, ki bo slonela predvsem na rednem prirejanju mladinskih srečanj na tematski osnovi. Izvajanja predsednika komisije U-doviča je dopolnil goriški član komisije Ace Mermolja in za njim še nekateri drugi člani komisije, v razpravo, ki je temeljito poglobila nakazane probleme, pa so potem posegli tudi člani izvršnega odbora. Sklepe je povzel predsednik Boris Race, ki je še prej podrobneje o-predelil vlogo mladih v strukturah SKGZ in njenih članic v današnjem času. Sprejeti sklepi se nanašajo na večjo operativno usposobljenost komisije z njeno razširitvijo, na u-stanovitev kadrovske komisije namesto dosedanjega referata, na po- polnejšo opredelitev vloge mentorstva, na prisotnost predstavnikov komisije na sejah izvršnega odbora v svrho večje informiranosti mladih in na druga vprašanja. Ob ugotavljanju problemov, ki zadevajo mladinsko dejavnost, pa je izvršni odbor tudi z zadovoljstvom ugotovil, da je mladina v vedno večjem številu aktivno prisotna v naših organizacijah in njihovih vodstvenih strukturah kar izpodbija tla pogosto neupravičenemu pesimizmu. Izvršni odbor je nato med raznim poslušal poročilo predstavnika na veliki manifestaciji Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev v Celovcu in izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehom manifestacije, zlasti nad pomembno udeležbo avstrijskih demokratov v njej, in ponovno potrdil svojo solidarnost s koroškimi brati v boju. Poslušal je tudi poročilo o dejavnost; Zveze slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije, o obisku treh beneških slovenskih županov v Švici, kjer jih bo sprejel župan v Iver-donu in ki se bodo naslednjega dne razgovarjali s švicarskimi sindikati o sedanjem težkem trenutku za emigracijo v Švici, dalje o prisotnosti Zveze slovenskih emigrantov na shodu furlanskih emigrantskih društev v Švici in o odprtju nove sekcije Zveze v Belgiji v Liegeu, kjer bodo priredili tudi okroglo mizo z udeležbo izvoljenih političnih predstavnikov iz Beneške Slovenije in izročili dokument italijanskemu veleposlaniku v Bernu. Končno je poslušal še poročilo o delovanju tečajev slovenskega jezika v Čedadu, v Mašeri in Gornjem Tarbiju. Izvršni odbor je izrazil zadovoljstvo nad dejavnostjo Zveze slovenskih emigrantov in nad uspešnim delovanjem tečajev slovenskega jezika v Beneški Sloveniji. 9 Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Ermacora sestala rajonska kon-zulta za Rojan, Greto in Barkovlje, da bi izrazila svoje mnenje o pokrajinskem proračunu. Govor bo tudi o šolskih okrajih in o družinskih posvetovalnicah. Ob isti uri se bo sestala tudi konzulta za Kjadin in Ro-col. Na dnevnem redu so šolska vprašanja, socialni center v Ul. dei Mille in preosnova komisij. Javil se je prostovoljno Pred dnevi se je prostovoljno prijavil preiskovalnemu sodniku dr. Serbu Giuseppe Farrabona iz Turina, ki si je z izdajanjem ponarejenih čekov prisleparil približno milijon lir. Kaže da se je Farrabona predstavil sodniku, da bi dokazal popolno nedolžnost neke njemu drage osebe, ki so jo osumili sleparije v zvezi z izdajanjem ponarejenih čekov. iiimiiiinuiiiiiimiiitiiiuimiimiiiiimimiiiiitiMiiiiiiiiimiiirmiiiiiiiimiiuiuuuiiiiiiiimiiHiiiiiiiiimmii PO DALJŠEM PREMORU Danes seji občinskega in pokrajinskega sveta Na dnevnem redu v glavnem tekoča upravna vprašanja Programski dogovor na pokrajini med skupinami ustavnega loka bo formaliziran šele prihodnji teden Gledališča Po daljšem premoru bosta danes tržaški občinski in pokrajinski svet obnovila svoje upravno delovanja. Oba sveta, ki bosta zasedala približno ob isti uri, se bosta ukvarjala pretežno s tekočimi upravnimi vprašanji, na pokrajini pa bodo razpravljali tudi o enotni delegaciji, ki naj potuje v Rim, da bi pri pristojnih oblasteh izposlovala odpravo birokratskih ovir, ki so paralizirale dela za gradnjo suhega doka. V občinskem svetu bodo najprej prišla na vrsto razna vprašanja in interpelacije, nato pa še vrsta sklepov, med drugim o določitvi predstavnikov občine v razne ustanove, konzorcije in komisije (tudi v nadzorni odbor Stalnega slovenskega, gledališča). Svet se bo moral izreči tudi o najetju nekaterih posojil. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiminin POSLEDNJE SLOVO OD TAJNIKA CGIL LIVIA SARANZA Ganjena množica Tržačanov, delavcev in sindikalistov, voditeljev delavskih strank in bivših borcev se je včeraj popoldne zadnjič poslovila od prezgodaj umrlega tajnika delavske sedi opisal kratko zgodovino razsta- zbornice CGIL Livia Saranza. Krsto, ve, ki je stopila v svoje sedmo le- ' pokrito z rdečo delavsko zastavo, so to ’ in prvič segla čez mejo, omenil t na ramenih odnesli njegovi najožji sodelavci iz dvorane sindikalnega doma v Ul. Pondares in v sprevodu po Stari mitnici do D’Annunziovega drevoreda, kjer je bila žalna svečanost. Tu se je od dolgoletnega prijatelja poslovil deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, ki se je spomnil borbene življenjske poti Saranza od tržiške ladjedelnice v garibaldinske partizanske enote in, v povojnih letih. v vrstah KPI in sindikatov. Ko je sprevod krenil proti pokopališču so bile mnoge oči rosne, s pločnikov pa je množiča zadnjič pozdravila Livia Saranza z dvignjeno pestjo. Pokrajinski svet se torej danes ne bo ukvarjal s politično krizo, ki že nekaj mesecev povsem paralizira dejavnost Zanettijevega enobarvnega de-mokrščanskega odbora. Kot smo že v prejšnjih dneh poročali, je bil sicer že dosežen načelen sporazum med vsemi strankami ustavnega loka o programu, ki naj ga pokrajinski odbor uresničuje, kljub temu pa še niso bila rešena nekatera vprašanja, tako da bo o političnih problemih govor šele prihodnji teden, in sicer v četrtek, ko se bo pokrajinski svet ponovno sestal. Razprava o programskem dogovoru med vsemi strankami ustavnega loka je bila odložena tudi zaradi tega, ker dve stranki nista mogli formalno potrditi svojega privoljenja. Gre za republikance, katerih pokrajinski kongres je bil v nedeljo in katerih novo vodstvo se še ni sestalo, in za liberalce, ki so prav tako komaj zaključili vsedržavno kongresno fazo in katerih predstavnik v pokrajinskem svetu še nima pooblastila, da bi se dokončno izrekel o dogovoru med ustavnimi strankami. Sicer pa je treba pripomniti, da sta predstavnika PRI in PLI že vsaj neformalno podprla sporazum. Pravi razlog odložitve je zato treba iskati v nesoglasjih, ki še vedno obstajajo ne toliko glede programa, kot glede vprašanja procedur, preko katerih naj politični dogovor pride do izraza. V tem pogledu ima svojo važnost tudi kočljivo vprašanje (predvsem za demokristjane) rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. S P D T obvešča, da bo NAGRAJEVANJE 10. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1976 v mali dvorani Kulturnega doma danes, 14. aprila, ob 19.30. Po nagrajevanju bo sledila o-krogla miza o igrah s predstavniki društev. Sledi zakuska. S S G Stalno slovensko gledališke v Trstu gostuje v Novi Gorici s predstavo Alda Nicolaja «Stara garda» do sobote, 17. t.m., z začetkom ob 20. uri; v soboto, 17. t.m., je predstava za dijake ob 10. uri. Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova» danes, 14. t.m., ob 20. uri v Portorožu; v petek, 16. t.m., ob 20. uri v Novem Sadu in v soboto, 17. t.m., ob 20. uri v Zemunu. VERDI Jutri bo premiera Puccinijeve o-pere «La fanciulla del West». Pri gledališki blagajni so na razpolago preostale vstopnice. # # * Danes ob 19. uri bo glasbeni kritik Alfredo Mandeli! govoril v CCA (Ul. S. Carlo 2) o Puccinijevi operi «La fanciulla del West». Razstave Od danes, 14. t.m., do 23. t.m. bo v tržaški občinski umetnostni galeriji razstavljala Agnese Peccrari Ruzzier. Včeraj-danes Danes, SREDA, 14. aprila VALERIJA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 18.50 — Dolžina dneva 13.29 — Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 5.04. Jutri, ČETRTEK, 15. aprila ANASTAZIJA Vreme včeraj: Naj višja dnevna temperatura 16,6 stopinje, najnižja 9,8, ob 19. uri 15, zračni pritisk 1007,9 mb narašča, vlaga 47-odstotna, nebo skoraj oblačno, brez vetra, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. aprila se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 21 oseb. Umrli so: 82-letna Maria Maineri, 87- letna Bianca Maron vd. Gartner, 61-letni Fioravante Tamburini, 85-letni Antonio Grandi, 77-letna Ludmilla Opara vd. Ličan, 82-letni Pietro Faragone, 63-letni Vittorio Vec-chiet, 62-letna Eufemia Rocco por. Silvestri, 80-letna Pierina Zavadlav vd. Trevisan, 81-letna Giuseppina Do-iensek vd. Watzel, 78-letna Giustina Ronzel vd. Righini, 79-letni Giuseppe Sivitz, 41-letni Giorgio Montaggio, 88- letna Maria Česen roj. Vales, 78-letna Luigia Obersnu vd. Bortoli, 69-letni Mario Fabris, 65-letni Giovanni Ziliotto, 75-letni Secondo Pupulin, 65-letni Giulio Beltramini, 75-letni Antonio Pugliese, 84-letna Elena Gia-dorov vd. Illeni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Al-l’Igea (Godina), Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3# do 8.30) Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; de I-eitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. TRST - ULICA F. FILZI IO 4’ •' 61-AAS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 13. 4. 1976 Ameriški dolar: debeli 898,— drobni 880.— Funt šterling 1660,— Švicarski frank 353,50 Francoski frank 190,75 Belgijski frank 21,80 Nemška marka 353.— Avstrijski šiling 49,— Kanadski dolar 900.— Holandski fiorini 333,50 Danska krona 147.— Švedska krona 200.— Norveška krona 162,— Drahma: debeli 24,— drobni 24,— Dinar: debeli 46,50 drobni 46,50 MENJALNICA vseh tujih valut PD «V. VODNIK» - DOLINA vabi na otvoritev razstave DEMETRIJA CEJA ki bo v TORKLI danes, 14. aprila, ob 20.30. Ob tej priložnosti bo nastopil goriški nonet «Prijatelji petja». Kino La Cappella Underground 19.00—21-30 «La vendetta del ragno nero». Ariston Danes počitek. Jutri ob 16.00 «Il garofano rosso». Elsa Martinelli, Miguel Bose. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «Nuova Guinea, l’isola dei cannibali». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Scandalo». Igrata Franco Nero in Lisa Castoni. Pre‘ povedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Kitty Tippel... Quelle notti passate sulla strada». Barvni film. Igra Monique Van De Ven. Prepovedan mladini pod 18. letom. Exeelsior 16.00 «L’uomo che cadde sulla terra». Barvni film. Igra David Bcwie. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Il gigante». Igrajo James Dean, Elizabeth Taylor in Rock Hudson. Barvni film. Eden 16.30 «La tigre di Hongkong». Barvni film. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Igrajo Helmut Berger. Terry A. Savoy in Ingrid Thulin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Mean Street». Barvni film. Prepovedan mladini pod Izletom. Igra Robert Niro. Capito! 16.30 « Vai gorilla ». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Remo e Romolo, storia di due figli della lupa». Igrajo G. Ferri, Enrico Montesano in PiP-po Franco. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Dove vai senza mutandine?». Klaus Kinski. PrePOve" dan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 « Turbamento carnale». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «I diamanti dell'ispettore Klute». Donald Sutherland. Barvni film. Impero 16.30 «Profondo rosso». Pr®-povedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Il suo nom® faceva tremare... Interpol in allarme». Lee Van Clif, Edwige Fenech-Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio «Na papirnatih avionih» režiserja Matjaža Klopčiča. Astra 16.00 «Le pistolere». Claudia Cardinale in Brigitte Bardot. Barvni film. . Abbazia 16.00 «Spara Joe... e coS sia». Barvni western. Igra Richard Harrison. Volta (Milje) 16.00 «Fratello Coniglietto, compare Orso, comare Vo1' pe». Barvni film. Izleti SPOT vabi vse planince, da udeležijo 18. t.m. v jutranjih or® množičnega pohoda, ki ga priredi P‘ ninsko društvo Vipava na Àbramo' zavetišče (po vipavski poti) v sP°^ min padlih v NOB na nanoški Pa noti. SPDT priredi 19. aprila skupno z Beneškim planinskim društvom izlet Kobariški Stol z lastnimi avtom0' Selu «Pri bili. Zbirališče je v Starem (pred Kobaridom) pred gostilno Franku» ob 7. uri. SPDT priredi 1. in 2. maja^d^ kraj-o- dnevni avtobusni izlet na ko. Postanki na Mokrinah s ^ šim peš izletom, v Zahomcu z , gledom smučarske skakalnice P0 vodstvom predsednika slovenske^ planinskega društva Zahornc, P n nočevanje v Reki. Drugi dan na Dobrač, znani razgledni st ’ Vrbsko jezero, Celovec z 0^s..ra. nove slovenske gimnazije. Ho tek čez Ljubelj in Ljubljano v t - ’ Vpisovanje v Ul. Geppa 9. BEESMS®* Za bolnega Marija Ivašič»1 V spomin na bratranca škerlavaja darujeta Marija Ivanka 5.000 lir. Evgen in Zora čuk darujeta lir za pevski zbor Slavec lZ manj’ h Klavdija Namesto cvetja na grob \-rrst) Corossija daruje družina Švara 5.000 Ur za šolo Ivan Cankar. Dne 12. aprila je preminil naš dragi GIUSEPPE SIVITZ Pogreb bo danes, 14. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice gla^e bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah. Žalostno vest sporočajo: žena Mari hčeri Ernesta in Laura, sin Sergio, zeta, snaha, vnukinji Nidia 1® Deli ter drugi sorodniki Trebče, 14. aprila 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo) GORIŠKI DNEVNIK SE Z OBČNEGA ZBORA ZADRUGE «KRAS» Industrijska prosta cona na Krasu ne sme škodovati naši narodnostni skupnosti Soglasno odobrena resolucija z izrecnimi zahtevami Kot smo že poročali, je bil v pe-ek zvečer v Nabrežini občni zbor zadruge «Kras», ki je začela razvijati zelo razvejano dejavnost. Vod-s|vo zadruge bo skupno z drugimi slovenskimi organizacijami in ustano- Vf,S* nas^op^0 Pn pristojnih oblasteh S ede proste cone na Krasu, da se zaščitijo interesi slovenske narodnost-ne .^PPosti 'P prizadetih lastnikov emljišč, namerava pa tudi ustano-rii odbor za prodajalni center, od-^ za turizem na Krasu itd. trlede proste cone in avtoporta so pa občnem zboru soglasno odobrili aslednjo resolucijo: « Člani zadruge «Kras», zbrani na 0 enem zboru, pozitivno ocenjujemo sporazum med Italijo in Jugoslavijo za ureditev vprašanja meje, kakor udi sprejete gospodarske smernice a poglobitev gospodarskega in vse-ranskega sodelovanja, zlasti še med o mejnimi področji. Toda ne za vsa-,. Ceno in v nasprotju z gospodar-'lmi in socialnimi interesi naše narodnostne skupnosti. Sem spada od-ocitev za ustanovitev industrijske COne na n5®!*’ na področju od Fernetiči, Opčinami in Bazovi-Kidustrijska cona bo namreč zra-na ozemlju, ki pripada popolno-a slovenski narodnostni skupnosti, zato se morajo upoštevati mednarod- Pn zakoni o zaščiti narodnih manjšin. Zato zahtevamo: 1. Da se prehodno z zakoni uredi zaščita gospodarske in nacionalne manjšine. 2. Naj bo naša narodnostna skupnost že od samega začetka prisotna povsod, kjer se bo načrtovalo, oziroma odločalo o mejni industrijski coni. 3. Da se pri načrtovanju in reali-ziranju upoštevajo v čim večji meri potrebe socialnega in gospodarskega razvoja tu živečega prebivalstva. 4. Da se preskrbi za vse potrebne strukture, ki naj pospešijo strokovni dvig prebivalstva, da se bo pozitivno vključilo v novo gospodarsko stvarnost. Izkušnje iz preteklosti pri ustvarjanju dosedanjih industrijskih objektov in infrastruktur, pretežno na o-zemlju naše narodnostne skupnosti, nam narekujejo, da postavimo odločno zahtevo, da se vse tiste strukture in dejavnosti, ki bodo žrtvovane za uresničitev predvidene industrijske cone, nadomestijo, tako lastnikom kot narodnostni skupnosti. Nastanek nove situacije na tem področju postavlja v ospredje tudi vprašanje bolj racionalne lokacije, oziroma ureditve avtoporta pri Fernetičih, v občem interesu in zlasti v interesu samih prebivalcev Ferne-tičev. Kako nastaja knjiga V razstavni dvorani v Ul. del Rosario bodo drevi ob 19. uri odprli zanimivo razstavo o temi «Kako nastaja knjiga», ki jo je pripravila Ljudska knjižnica ob sodelovanju tržaške «Editoriale libraria». Z vrsto panojev bodo prikazali različne faze nastajanja knjige, od uvodne zamisli pa do distribucije. Razstava bo zanimiva ne samo za odrasle, ampak tudi za mladino in še posebno za otroke, saj bodo med drugim prikazali nastanek dveh mladinskih knjig, od katerih je eno pripravila komaj 12-letna deklica. Ob otvoritvi bo kratko spregovoril ravnatelj srednje šole «Caprin» prof. Giancarlo Roli. 11,1,1 m munii,.................................................. ZA POSLOVANJE POKRAJINSKEGA KONZORCIJA ZA PREVOZE Okoliškim občinam hočejo naprtiti pretirano visoka finančna bremena Delegacija okoliških ohi. upraviteljev se ho v kratkem sestala s tržaškim županom Končno smatramo za potrebno, da se tržaška občina, preden izda katero si bodi mnenje na področju prizadetih, se mora o tem predhodno posvetovati tudi z vsemi slovenskimi organizacijami. Zaključimo z zahtevo, da tržaška občina, po sedmih letih čakanja prizadetega prebivalstva po vaseh, uredi regulacijski načrt tako, da se bodo vasi naravno in nemoteno razvijale. » su^r?l*nìj teden je bila ustanovna upseina pokrajinskega konzorcija Prevoze, na kateri so pooblašče-predstavniki šestih občin v tr-^ Pokrajini izvolili začasnega P edsednika v osebi tržaškega od-ornika Orlanda. To pa žal še ne Pomeni, da je konzorcij, ki bi mo-a‘ po prvotnih dogovorih združiti forežo javnih prevozov v naši po-fajini že z začetkom letošnjega Jota, že prevzel tiste posle, ki jih d^okojej0 statutarna naročila. Tr-. o bi lahko celo nasprotno, da so Potno nastopile resne težave fi-anenega značaja, ki ogrožajo pričetek rednega poslovanja konzor-lalne ustanove, ker je baje porav-Vse§a deficita s strani občin-' ..oprav pogoj za obstoj kon-rcija. Ker mora konzorcij pričeti j f?6 delovanje brez vsakršnega eticità, je tržaška občina razdeli-j. 113 vse občine tržaške pokra- 1,. . P® določeni lestvici primanj-5 Jal v razdobju 1. maja 1974 do 31. oecembra 1975, se pravi od datu-Dra'.. ko je ACEGAT nadomest’1 ejsnjo zasebno javno prevozni-o podjetje. Toda astronomski ^ Cuni. ki so prišli na dan in naj bi brememii občinske pro-c Une za 29-mesečno nudenje javnih sik V°Zov (kt so med drugim mar-dneh uP^ei Pomanjkljivi), v teh n belijo glave vseh upraviteljev ^atneznih občin. Na primer zgo-a občina, katere mnenje, ozi-Pr«31ogov ni ACEGAT nikoli avtcKVal’ nai bi za 20 mesecev “dušne povezave po občinskem ré k . ’ odštela za domače razme-karbajno vsoto 123 milijonov lir, red Pradstavlja več kot nolovico dine ^ 'auskega proračuna te ob-čj ' Tudi vse ostale okoliške ob-čune S° Prajolo pretirano navite ra-ne • tako da je vprašanje globna in širšega značaja. Zato so skem v četrtek sestali na nabrežin- Ske ' županstvu predstavniki milj-ške’ .Inske, renenta brske, zgoni-skunlb uabrežinske občine, ki so tevei? .0Sendi nesprejemljive zah-kusii' a*'Ke občine. Po trezni dis-lea U-Se je izkazala nujnost, da deških 1,13 ornenionih okoliških občin-času Upraviteljev stopi v najkrajšem duje 7? tržaškega župana in posre-vj]ng da se celotno vprašanje pra-prech Zasnuje in da ne bi prevzele ga f,vSen? manjše občine tako hude-anenega bremena. B. S. Podlogi dežele Za izdelavo načrta 0 Pristaniški politiki žel planiška politika ter vloga de-o naA * lzdelavi zakonskega osnutka ških a .anju pomorskih in pristani-razprae|aVn°St'’ 0 katerem trenutno komisi' a- P°set,na parlamentarna čani ri3), ja bila predmet vrste sre-n’h Hb-6! Predstavniki zainteresira-deželn 2 j 'n katerih se je za našo _ udeležil podpredsednik dežel- nega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. Stopper je ob tej priložnosti predložil dokument, v katerem so obrazložena stališča deželne uprave glede načrtovanja pristaniške dejavnosti na vsedržavni ravni. V dokumentu je posebej podčrtana zahteva, da so dežele aktivno prisotne pri izdelavi vsedržavnega načrta. Delo pete stalne deželne komisije Peta stalna komisija deželnega sveta, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Ribezzija, je sprejela zakonski osnutek, ki spreminja dva že obstoječa deželna zakona o naravnih nezgodah. Pri glasovanju so se vzdržali svetovalci KPI, PSI, Slovenske skupnosti. Furlanskega gibanja in MSI. Zakonski osnutek sta orisala odbornik za javna dela Rigutto in Specogna (KD), v razpravo pa so posegli svetovalci Bosari (KPI), Volpe (PSI), Masutto (KD), Chinellato (KD) in Puppini (Furlansko gibanje).', Iz razprave je izšla zahteva, da je treba ta vprašanja urejevati v okviru širše programske vizije ter potreba, da je treba spremeniti zakone, ki urejujejo vprašanja gradenj in javnih del. iiiiiiiiiiiiiiiiiiKUiuiiiaiiimiHimiiiiiuiuiMuiuuiiiuumuiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiimmniiiiiiiimii PRED DOKONČNO UKINITVIJO V pivovarni Dreher nadaljevanje proizvodnje do konca leta 1976 Jutri bodo predstavniki obrata pregle-dalli s sindikalisti načrte za prihodnost V obratu «Dreher» pri Sv. Ivanu se bo proizvodnja piva nadaljevala do konca letošnjega leta. Vodstvo tovarne je sklenilo, da bo podaljšalo proizvodnjo še za nekaj mesecev, in sicer kljub temu, da se je pred časom odločilo za popolno preosno-vo obrata oziroma za prehod na proizvodnjo drugih proizvodov z živilskega področja. V pivovarni je zaposlenih okrog 130 delavcev (delavk skoraj ni več. medtem ko_ so v preteklosti predstavljale večino zaposlene delovne sile), na delu jih je pa le okrog 50, medtem ko je preostalih 80 v dopolnilni blagajni. Delavci prisotni v tovarni se že dalj časa ukvarjajo z raznimi vzdrževalnimi deli, hkrati s tem pa so v zadnjih tednih obnovili linijo za polnjenje steklenic, tako da^ se bo proizvodnja piva po daljšem premoru lahko kmalu nadaljevala. Kakor znano, je v obratu pri Sv. Ivanu danes le skladišče piva, ki ga za tukajšnje tržišče dobavljajo iz pivovarne Pedavena. Od trenutka, ko bodo ponovno pognali obrat, bo moralo poteči o-krog 6 tednov, da bo prvo pivo lahko priteklo v nastavljene steklenice. V tem času namerava vodstvo tovarne poklicati na delo še tistih 89 delavcev, ki so zdaj v dopolnilni blagajni. Vprašanje je, kakšen delovni urnik bodo uvedli, saj nameravajo proizvajati ie od 40 do 80.000 hektolitrov piva, medtem ko je znašala proizvodnja v letu 1974 o-krog 200.000 hektolitrov. Pivovarno Dreher nameravajo kakor rečeno usposobiti za proizvodnjo drugih živil, obrat pa naj bi se preselil v industrijsko cono pri Žavijah. Ustanovljena je bila tudi nova družba, «Dreher Trieste SpA», ki bo skrbela za preusmeritev proizvodnje OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA I ...ciani kmetijskega konzorcija iz Trsta so vabljeni, da se ude-J0 REDNEGA SPLOŠNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo dne ' • aprila 1976 v prvem sklicanju ob 8.30 uri in po potrebi v rugem sklicanju ob 9.30 istega dne v prostorih podružnice v _ °nkah, Ul. Mazzini. Na dnevnem redu je sklepanje o vpra-nJih p0 členih št. 2364 civilnega zakonika in o vodstvu kon- zarcija. PREDSEDNIK dr Umberto Chiriaco in opremo novega obrata. V njem naj bi pridobivali krompirjevo moko, rastlinske beljakovine in sladkor iz revnejših žitaric, možne pa so še druge proizvodne variante. Obrat v industrijski coni naj bi zahteval naložbo 12 milijard lir, strokovnjaki pa računajo, da bo nova proizvodnja lahko stekla po dveh letih od začetka gradnje nove tovarne. Jutri se bodo predstavniki vodstva pivovarne sestali v prostorih deželne uprave z odbornikom za industrijo in trgovino Stopperjem in s sindikalnimi predstavniki prizadetega delavstva, da bi skupno pregledali nastali položaj in načrte, ki jih ima v mislih nova družba «Dreher Trieste SpA». Predsednik Unije Italijanov Istre in Reke na deželnem predsedstvu Predsednik Unije Italijanov Istre in Reke prof. Ferri se je v spremstvu prof. Iljasicha včeraj sestal na delovnem srečanju na sedežu predsedstva deželnega odbora s predstavniki naše dežele. Srečanje je potekalo v okviru pobude ohranjevanja stikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji s svojo matično deželo. Konkretno so na včerajšnjem srečanju razpravljali o organizaciji širšega srečanja, ki bi bilo posvečeno Italijanom Istre in Reke in kakršnega so priredili lani v Gradežu. Kraj letošnjega srečanja bodo še določili. «Samoupravni teden» na šoli za socialne delavce zaključen Na višji šoli za socialne delavce v Ul. Battisti se je zaključil «samoupravni teden», s katerim so študentje protestirali zaradi položaja absolutne pasivnosti, ki vlada v tem zasebnem zavodu. Med protestno akcijo so priredili tudi več javnih razprav, ki so se jih udeležili predstavniki strank in sindikatov ter krajevnih uprav. Govor je bil predvsem o regionalizaciji šole, poudarjena pa je bila tudi potreba po radikalni reformi učnih programov in staža. SEJA OBČINSKEGA SVETA V STEVERJANU Imenovani novi člani gradbene komisije vključitvijo predstavnika leve opozicije z Samo s šolskim avtobusom bo mogoč prevoz študentov v Gorico ■ Skrb za socialno ogrožene priletne občane Na seji občinskega sveta v šte-verjanu, ki je bila v ponedeljek zvečer, so razpravljali o številnih komunalnih vprašanjih, kakor tudi o vključevanju števerjanske občine v širša upravno-politična telesa. Najprej so imenovali novo gradbeno komisijo, ki jo sestavljajo občinski zdravnik, predstavnik gasilcev in župan Klanjšček. Izvoljeni člani pa so Ciril Terpin, inž. Marjan Cefa-rin ter Ivan Humar, predstavnik o-pozicije. Odobrili so nakazilo 80 tisoč lir za osnovni sklad. Števerjan spada namreč v četrto prometno območje in je zato občina po zakonu dolžna prispevati po 100 lir za vsakega prebivalca v poseben sklad. Za zmanjšanje primanjkljaja so sklenili najeti posojilo v višini 50 odstotkov. Predvideno je namreč 45 milijonov lir primanjkljaja. Nadalje so sklenili zaprositi posojilnico za zmanjšanje pasivnih obresti na posojilo za ureditev razsvetljave in ceste Bukovje — Grojna. Razpravljali so tudi o poteku gradbenih del za ureditev županstva ter odobrili 5 milijonov lir za opravljeno delo. Vzdrževanje vodovodnega omrežja v števerjanski občini je vprašanje zase. Za zagotovitev boljše preskrbe z vodo, so sklenili zaprositi ustanovo za gorsko gospodarstvo za prispevek, ki naj bi znašal po predvidevanjih 30 do 40 milijonov. Prispevek bi občina nakazala konzorciju CAFO, ki upravlja tudi števerjanski vodovod. Veliko pozornosti so svetovalci posvetili tudi izboljšanju socialnega skrbstva za ostarele občane. Znano je namreč, da prejemajo občani, ki niso socialno preskrbljeni po 120.000 lir letno. Ta znesek nakazuje dežela. Po sprejetem sklepu, bo občinska uprava omenjenemu fondu primaknila še nekaj sredstev, tako da bo lahko zaposlila osebo, ki bo skrbela za socialno ogrožene ljudi. Pojasniti moramo, da so to predvsem ostareli ljudje, ki nimajo svojcev in želijo ostati na svojem domu. Poročali smo že, da so na različnih ravneh razpravljali o težavah pri zagotovitvi prevozov srednješolskih otrok v Gorico. Zato tudi števerjanski občinski svet ni mogel mimo. Iz obširne razprave, ki se je razvila lahko povzamemo nekatere zaključke. Naselja v števerjanski občini so zelo raztresena in obstoječe avtobusne veze nikakor ne zadostujejo. Težave bi bile tudi v bodoče, pa čeprav bi menjali urnik na šolah. Zato se uprava nagiba k lastni rešitvi, nakupu avtobusa. Nekaj sredstev je že zbranih, za razliko pa bi zaprosili deželo. Na seji so nato odobrili še nekaj sklepov finančnega značaja. Načrtovalcu Trojanu bodo izplačali 2,2 milijona za idejni načrt za poslopje osnovne šole. Povišali bodo tudi nagrado občinskemu knjižničarju. Na koncu seje je župan Klanjšček sporočil, da bo v kratkem obiskal Števerjan deželni odbornik za šolstvo in da bodo takrat razpravljali, kako zagotoviti sredstva za dograditev šole. Po sedanjih računih potrebujejo še okrog 134 milijonov. Župan je poročal tudi o seji zdravstvenega konzorcija za desni breg Soče. Kakor je znano, sta občini Sovodnje in Števerjan postavili zahtevo, da se v statut vključi pravica do rabe slovenščine. Predstavniki konzorcija so na to zahtevo odgovorili z zagotovilom, da bo osebje, ki bo delalo v slovenskih krajih moralo obvladati slovenščino. Občinska uprava se tudi dogovarja z goriško občinsko upravo o u-reditvi mostu in križišča Grojni. So namreč možnosti, da bo briška gorska skupnost iz lastnih sredstev raz- širila most čez Grojnico. Strošek za dela pa bo znašal 20 milijonov lir. Preden so se razšli je župan seznanil svetovalce še z akcijo furlanskih krogov za ustanovitev samostojne univerze v Vidmu. Seja občinskega sveta v Krminu Na seji občinskega sveta v Krminu so obravnavali predvsem imenovanje občinskih konzult za šport in kulturo. Pred tem pa je načelnik komunistične skupine Patat odgovoril na vprašanje, ki so ga postavili demokristjani v zvezi s srečanji občinskih upraviteljev s predstavniki krajevnih skupnosti Dobrovo, za pripravo proslav in pobratenja. Demokristjani, ki so v Krminu v opoziciji, zahtevajo, da se sestankov udeležuje tudi njihov predstavnik. Do sedaj je šlo le za sestanke posvetovalnega značaja, je dejal komunist Patat. Ko bo šlo za pobratenje pa se bo o tem izrekel cel občinski svet. Demokristjani so imeli tudi nekatere pomisleke v zvezi z izdelavo statuta za kulturo, vendar je večina te pomisleke odbila. Občinski svet je nato izvolil člane obeh konzult. Ob zaključku seje so glasovali tudi za člane občinske kmečke komisije. To sestavljajo Karel Mavrič, Mario Burdin, Edgardo Tonut, Danilo Mišigoj, Armando Picech, Onorio Seculin, Karel Bužinel, Silvano d’Orico, Giovanni Battista Panzera, Ferdinand Polenčič, Luciano Bracco in Ugo Gali. Jutri celodnevna stavka Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je za jutri oklicala celodnevno stavko nekaterih delavskih kategorij. Stavkali bodo mehaniki, elektrikarji, gradbinci, bančni uslužbenci ter delavci v kemični industriji. Ob jutrišnjem dnevu boja proti zavlačevanju pri podpisu novih delovnih pogodb, so sindikati pripravili pohod po mestnih ulicah in zborovanje na Travniku. Stavkajoči se bodo zbrali pri parku Rimembranza ob 9 uri od koder bodo v sprevodu odšli na Travnik. Na zborovanju bo govoril član vsedržavnega vodstva CISL Eraldo Crea. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Na gimnaziji-liceju «P. Trubar» bodo pričeli z ureditvenimi deli Tehnična komisija bo izdelala občinski gradbeni pravilnik Na ponedeljkovi seji občinskega odbora v Gorici, so končno sprejeli sklep o ureditvi prostorov na slovenski gimnaziji - liceju v Ul. Croce. Gre za zidarska dela, ki bi jih morali sicer opraviti že pred leti ter za ureditev električne napeljave. Na seji so govorili tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki zadevajo osebje, kulturo, pomoč ostarelim občanom ter javna dela. Sklenili so med drugim, da bo začela delati posebna tehnična komisija, ki mora izdelati občinski gradbeni pravilnik ob upoštevanju sprejetega regulacijskega načrta. Občina bo nadalje v okraju Sv. Ana uredila športno rekreacijski center za kar bodo morali odkupiti potrebno zemljišče. Tudi naslednji sklep, ki ga je odbor sprejel, bo v korist mladih. V ljudskem vrtu bodo namreč uredili zabavišča za najmlajše. Pred zaključkom seje so odobrili še znesek za stroške pri organiziranju letošnjih mladinskih zimskih iger, ki so letos doživele rekordno udeležbo. Košarkarski klub Patriarca je prestopil v najvišjo ligo in ob tem u-spehu je odbor sklenil povabiti i-gralce kluba in vodstvo na obisk. «Jeremia Johnson» drevi v Sovodnjah V okviru ciklusa «kinoforum 76», i ga prirejata prosvetni društvi iiiiiiiiiiiriiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiii OD 30. APRILA DO 9. MAJA V GORICI Številne obrobne manifestacije na letošnjem sejmu ESPOMEEO Shodi posvečeni razvoju mednarodne trgovine ter krajev, obrtništva - V petek, 7. maja, bo dan Jugoslavije nega V Ulici della Barca je že skoraj vse nared za letošnu, tokrat šesti, mednarodni sejem ÉSPOMEGO, ki ga je pripravila gonška trgovinska zbornica. Brez dvoma bo letošnja manifestacija pridobila na vrednosti, saj bodo sejmišče prenesli v nove in večje prostore. Velike hale v Ulici della Barca bodo letos sprejele veliko število italijanskih in tujih razstavljavcev. V okviru letošnjega sejma ESPOMEGO, ki bc trajal od 30. aprila do 9. maja. bodo pripravili vrsto obrobnih Kulturnih, zabavnih in gospodarskih pr:reditev, -ki bodo goriškemu sejmu dale še večji poudarek. Trgovinska zbornica bo pripravila več srečanj, ki bodj posvečena razvoju in krepitvi mednarodne trgovine v naših krajih. Na goriškem gradu pa bo med letošnjim sejmom tudi srečanje na katerem bodo govorili o pomenu vinogradništva. Že ustaljena tradicija je, da prireditelji posvetijo po en dan državam, ki sodelujejo na goriški mednarodni manifestaciji. Letos bodo tako pripravili dan češkoslovaške, Jugoslavije in Madžarske. O vlogi obrtništva c naši deželi ter vključevanju mladine bodo razpravljali na dveh srečanjih na goriškem gradu ter na sedežu krožka «Stella Matutina». Ob teh glavnih manifestacijah ne gre pozabiti deželni živinski sejem ter vrsto zabavnih prireditev, namenjenih občinstvu. Poglejmo koledar letošnjih manifestacij na sejmu ESPOMEGO. Petek, 30. aprila: slavnostno odprtje sejma (ob 10. uri); ob isti uri se bo v občinski klavnici začel deželni živinski sejem. Sobota, 1. maja: ex tempore za u-čence (ob 10. uri na sejmišču); nagrajevanje za zvestobo na delu (ob 11. uri na trgovinski zbornici); glasbeni večer s pevcem Ro-ckyem Robertsonom (ob 17. uri na sejmišču). Nedelja, 2. maja: srečanje o vprašanju mednarodnih prevozov (ob 10. uri v palači Attems). Ponedeljek, 3. in torek, 4. maja: srečanje o razvoju obmejnega sodelovanja v prihodnjih petih letih (ob 10. uri v palači Attems). Sreda, 5. maja: srečanje o obrtništvu (ob 10. uri na sedežu krožka «Stella Matutina»). Četrtek, 6 .maja: dan posvečen Češkoslovaški (ob 10. uri na trgovinski zbornici) ; glasbena prireditev z Lucianom Fineschijem (ob 17. uri na sejmišču). Petek, 7. maja: dan posvečen Jugoslaviji (ob 10. uri na goriškem gradu). Sobota, 8. maja: srečanje o vinogradništvu (ob 10. uri na goriškem gradu); dan posvečen Madžarski (ob 17. uri na trgovinski zbornici). Nedelja, 9. maja: srečanje o obrtništvu (ob 10. uri na goriškem gradu); filatelična razstava (na sejmišču); nagrajevanje učencev, ki so se udeležili tekmovanja ex tempore (ob 17. uri na sejmišču); prireditev za otroke z nastopom orkest-ov «Riccardo Rauchi» in «Gegè di Giacomo» (ob 17.30 na sejmišču). Ustanovitev deželne pristaniške ustanove V Tržiču se je prejšnji večer sestala sindikalna federacija pristaniških delavcev, da bi ocenila se- MED SOBOTNIM OBISKOM NOVEGA OBJEKTA Stane Dolanc izjavil, da je bolnišnica v Šempetru vzor ostalim v Sloveniji Ugledni gost se je udeležil tudi občnega zbora Lovske zveze Slovenije ■ Odlikovanje Karlu Prašniku - Gašperju iz Celovca Tajnik izvršnega Komiteja predsed. stva CK Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je v soboto, potem ko se je udeležil dneva Slovenije na prvi mednarodn, razstavi o športnem lovu in vaxstvu narave v Vidmu, obiskal sptošno bolnišnico «Dr. Franca Derganca» v Šempetru pri Novi Gorici. Ogledal si je novo p-srednjo stavbo bolnišnice s 350 posteljami, kamor so nedavno preselili oddelke in bomike h starih objektov. Spremljali so ga član, predsedstva ZK Jugoslavije Miha Ravnik, namestnik sekretarja izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Vlado Jan-žič, republiški sekretar za notranje zadeve Slovenije Marijan Orožen, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko in tajnik občinske organizacije Zveze komunistov v Novi Gorici Tomaž Beltram. Visoki gost si je ogleda) posamezne oddelke v novem poslopju in se v pogovoru s predsiavniki bolnišnice podrobno seznanil z njeno vlogo na področju treh občin z okrog 100.000 prebivalci, in z načrti za zaključek gradnje ostalih objektov oziroma oddelkov v novem poslopju. Gre za zgraditev pred /sem operacijskega trakta in za druga dela, da bo bolnišnica lahko v celoti opravljala svo- je naloge. S podrobnostmi gradnje bolnišnice so Staneta Dolanca in sodelavce seznanili ravnatelj bolnišnice Viktor Makarovič, šef - zdravnik dr. Vasja Klavrna, predsednik u-pravnega odbora skiada za gradnjo bolnišnice Tine Remškar in predsednik medicinske komisije za načrtovanje gradnje dr. Ciril Šubic. Po ogledu novega poslopja, posameznih oddelkov in po pogovoru s predstavniki bolmšn ori ca VERDI 17.00-22.00 «La gine». E. Fenech in R. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Profezia di un delitto». F. Nero in S. Sandrelli. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Una romantica donna inglese». G. Jackson in M. Caine. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare Tarmco misteriosamente scomparso in Africa?». A. Sordi in N. Manfredi Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Magia erotica». Igrata: H. Jorge in S. Maria. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «Come un* rosa al naso». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Grazie... nonna». Barvni film. ISora dorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Super policaji», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Zapeljivec», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Morilec stoletja», italijanski barvni film ob 19 30. Včeraj-danes iz guriskega matičnega urada ROJSTVA: Marianna Barone, Rita Miniussi, Edi Mesaglio. SMRTI: 69-letna gospodinja Čarobna Domi por. Paoletti, 83-letna u-pokojenka Ljudmila Baštjančič vd. Nanut, 75-letna gospodinja Viktorija Gorjan vd. Messeri, 72-letni kmet Avgust Vogrič, 82-letna gospodinja Teresa Calligaris vd. Cesselon, 94-letna upokojenka Teresa Grioni, 63-letna kmetica Cirila Gomišček por. Nanut. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10. tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341, Prispevki Ob tovariškem srečanju ob 50-letnici delovnega tovariša Gorazda Vesela darujejo novinarji Primorskega dnevnika 62.000 br za partizanski spomenik v Dolu. NAJVEČJI VOJAŠKI PRORAČUN JUŽNO OD SAHARE Južna Afrika bo potrošila letos dve milijardi dolarjev za oborožitev Južnoafriški parlament je sprejel zakon, ki omogoča oborožene posege v neodvisnih afriških državah LUSAKA, aprila. — Istega dne, ko so v varnostnem svetu OZN obsodili Južnoafrish' republiko zaradi agresije v Angoli, je bil v Pretorii objavljen nov proračun, ki nosi v vseh svojih pot la v jih pečat priprav za vojno ter ogromnega skoka stroškov za oboroževanje. Povečanje strrškev v poglavju «obramba» za kar 10 odst. v primerjavi z lanskiai proračunom pomeni, da bo PrO uria letos potrošila za oborožitev okou dve milijardi dolarjev. Lanskoletni vojaški proračun Juž. ne Afrike je bil za odst. večji v primerjavi s predlanskim. Povečanje stroškov za oboroževanje za tri četrtine v •adnjih dveh letih kaže na rastoči oboi tek domnevne «ogroženosti» .asost čnega režima. ki trdi, da mo; a zaščititi štiri milijone belnev pred 17 milijoni a-friških črncev m mulatov. Znano je namreč, da je južnoafriško oboroževanje dc zob naperjeno ne samo >r.>’. zatiranju afriške večine v drživ: sami. temveč tudi proti neposnd-oni sosedom in tudi ostalim neodvisnim afriškim d-žavam. To je rekel ze ued 13 leti tedanji južnoafr sk- minister za o-brambo: «Prva na.oga vojske je, da pomaga oohr ji pri ohranitvi reda in mira.» Upoštevajoč 'etoaoji dve milijardi dolarjev vojnega pioračuna skupaj s prejšnjimi vdatki te države v isL namen, it sedaj Južna Afrika dosegla sedemkrat večje izdatke kot pred 13 leti. Po nekaterih južnoafriških podatkih je južnoafriška vojska s te. a 1975. leta 15.700 rednih ncku-.n h vojakov, od katerih samo v letalstvu 5.500. Služba v vojski je obvezna za vse belce, a po odsluženem roku morajo še pet let odhajat' na vojaške vaje. Civilistov, k; j'h lahko po potrebi pokiicejo pod orožje, je več kot 72 tisoč. Po drugih vifh pa naj bi bila Južna Afrika že v začetku sedemdesetih let v stanju, da v kratkem času zbere fakoi l‘/ii tisoč vojakov. Poleg tega Pretoria razpolaga z okoli 30 tisor, možmi v dobro organizirani pobcpji. Kljub embargu na dobavah orožja, je Južna Afrira prejemala in še vedno prejema velike količine sodobnega orožja predvsem iz Velike Britanije .n f -ancje, a tudi od nekaterih drugih zahodnoevropskih držav. V tem trenutku Južna Afrika razpolaga po francoski licenci z letali .ipa «vnirage». Predvidevajo. da je zabeležila tudi po memben napredek na področju proizvodnje rake' -zemlja - zrak» in «zrak - zrak», že prej pa se je Južna Afrika osamrsvojila glede proizvodnje iron.enc'onalnega pehotnega in topniškega orožja. V pojasnilu, ki ga je podal parlamentu v zvez, s predloženim proračunom. je TT-tister za finance Owen Horwood de ja1, da je na memba tako velike vsote denarja zahtevala od prebivalstva določene žrtve. Parlament je pozdravil Horwoo-da s ploskanjem, ko je izjavil, da bodo letos povečdi sredstva za o-brambo za 40 odst. v primerjavi z lanskim letom. Po ocenah Strokovnjakov bo vojaški proračun Južnoafriške republike prekosil vse vojaške proračune držav, ki so južno od Sahare. V južnoafriškem parlamentu so tudi sprejeli skiep, da vlada lahko intervenira z uboioženimi silami v katerisbodi državi južno od Sahare. «Prednost» za intervencijo imajo seveda sostdre države, kot so Mozambik. Acgca. Bečuanija, Tanzanija in Zambija, ki mejijo na Južnoafriško repuhrko Za pojasnilo tega zemljepisnega tolmačenja naj s. oži izjava južno-afrškega obrambnega ministra, ki je pred kratkim dotai, da pojem Južna Afrika zaoeva vse dežele južno od Sahare. S lem je seveda južnoafriški minister potrdil pohlepne kolonialne namere svojega režima glede kak-h 15 afriških držav. Ko je govoril o notranji politiki v Južni Afrki, je minister za finance Horwood dejal, da so tuje investicije znašak lan' 1,7 milijarde randov, kar predstavlja svojevrsten rekord. Glede ostalih izdatkov je minister dejal, da se lahko povečajo samo za šest odst. in predvsem zaradi poslabšanja plačilne bilance, ki je zabeležila doli cen udarec zaradi padca cene zlata na svetovnem trgu. PRITOŽBE LADJARJEV V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski ladjarji so lani u-spešno poslovali. Jugoslaviji so zagotovili več kot 240 milijonov dolarjev čistega priliva. Sedaj pa se pritožujejo: «Kaj nam to pomaga, če pa so jugoslovanska izvozno - uvozna podjetja in špediterji lani odšteli tujim brodarjem kar 200 milijonov dolarjev za prevoz jugoslovanskega blaga». Ti pomisleki brodarjev ne povzročajo na splošno preveč zaskrbljenosti, ker tako poslovanje sodi v mednarodno delitev dela. Jugoslovanske organizacije združenega dela najemajo prevoznika, ki jim je najbližji in ki da najboljšo ponudbo. Brodarji pa odgovarjajo: «Tako bi bilo tudi prav. če bi le bilo tako». Pristavljaja, da sedaj v tem trenutku čaka v številnih sredozemskih in atlantskih pristaniščih več desetin jugoslovanskih ladij na kakršnikoli tovor. Pri jugoslovanskih špediterjih in organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom blaga pa tovora ne morejo najti. Brodarji očitajo, da te jugoslovanske organizacije trošijo devize, ki jih dobivajo iz central- ttiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiitiiiimiiiiiiitiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiijMiiiiiiiiiiiiii Danes v kinu Radio * v Klopčičev film «Na papirnatih avionih» Prikazana bosta tudi dva kratka režiserjeva filma Prizor iz «Na papirnatih avionih» Prejšnjo sredo nam je Filmski odsek Slovenske prosvetne zveze nudil priložnost, da si ogledamo v Trstu celovečerni prvenec slovenskega režiserja Matjaža Klopčiča, skupaj z njegovim kratko-metražnim prvencem. Šlo je v veliki meri za eksperimentalna rezultata, predvsem kar zadeva film «Zgodba, ki je nh. Klopčič nas je pač z naslednjimi filmi navadil na čudovito pripovedno zgradbo, s katero je prvenec že po naslovu v protislovju. Po mojem je zanimivo dejstvo, da je imel Klopčič priložnost istega 1967. leta režirati kar dva filma, tetko da je verjetno z vsakim poskusil nekaj drugačnega. Klopčičev drugi film je namreč «Na papirnatih avionih» (1967), ki ga bomo lahko danes gledali v kinu Radio ob 16., 18., 20., in 22 uri. Gre pač za izrazito pripovedni film, za ljubezensko zgodbo, preko katere se bodisi mladenič kot mladenka zavedata minljivosti mladosti. V filmu, ki je med najbolj presunljivimi v slovenski kinematografiji, nastopajo igralci Polde Bibič, Snežana Nikšič, Štefka Drolčeva idr. Skupaj s celovečernim filmom bomo imeli danes priložnost gledati kar dva kratka. «Romanca o solzi» (1961) je pravi biser, ki postavlja v otroški svet nekako podobno ljubezensko srečanje. «Vzpon na Trisul» (1961) pa je dokumentarnega značaja. Kdor se ni udeležil prejšnje predstave, bo moral pred to nabaviti izkaznico za 500 lir, kdor jo pa že ima, lahko izbere med vstopnico za posamezno predstavo (500 lir) in abonmajem (2.000 lir) za cel ciklus filmov, ki bo vseboval pregled filmov Matjaža Klopčiča, Duletičev film po Cankarjevem «Cvetju v jeseni» in štiri Štigliceve filme. Za prihodnjo predstavo bo na razpolago informativna brošura o ciklusu. S. G. nega deviznega sklada, raje kot da bi naročile prevoze pri jugoslovanskih brodarskih podjetjih. Če pa se že obrnejo na jugoslovanske ladjarje, potem skušajo izsiliti vse mogoče popuste. Menijo da so njihova naročila pri jugoslovanskih ladjarjih tako rekoč miloščina. Ladjarji še dodajajo: «Lani smo prepeljali v Jugoslavijo samo vsak sedmi tovor, ali ga izvozili iz nje. Skupna tonaža prepeljanega blaga pa je znašala samo 15 odst. vseh naročil jugoslovanskih špe-diterskih podjetij». Zato se sprašujejo, če ne bi bilo treba uveljaviti sporazum, po katerem bi morala jugoslovanska podjetja prepeljati v tujino vsaj polovico blaga pri izvozu, kot je primer ZDA. Prejšnjo soboto so prispeli v Trst d ijaki kočevske gimnazije, ki so im eli vrsto srečanj z zamejsko mladino. Že zjutraj so nastopili s kratkim kulturnim sporedom na slovenski višji srednji šoli pri Sv. Ivanu, zvečer pa so se srečali s tržaško mladino v Dijaškem domu. V ned eljo popoldne so nastopili s koncertom in raznimi prizori v dolinski občinski telovadnici. Na sliki: nastop v Dolini illlllllllllllllllllllllllllllllllll||||H||||||||||IHlllll|||||ll|||||||||l||||||||||,l,,|||,l,,||,MI|,ll|||||,|||,,|,,||||||||||||||||||I(|||||||||||(||||(||||||(ifI|||||,|||,,|l||||||||||||||||,,i,,||I|||II|||||||||||||||||||||||||||||||i||||m||||||||m|||||||||||| «OBREDNA UMORA» ALI MAŠČEVANJE PRISTAŠEV SEKTE? Skrivnostna smrt dveh belgijskih mladeničev je sprožila preiskavo o sekti «božjih otrok» V Namuru so našli truplo nekega mladeniča, ki je na videz napravil samomor, v resnici pa je bil umorjen na krut način Člani sekte prihajajo iz vrst narkomanov in kriminalcev Francoski tednik «L’Express» je izvedel anketo o čudni verski sekti «božjih otrok», ki se je nenadoma pojavila v središču pozornosti javnega mnenja, posebno v Belgiji, in sicer zaradi dveh umorov, ki sta do sedaj ostala zavita v popolno temo. Dogodki, ki so letos pritegnili pozornost belgijske policije, so bili na kratko naslednji. 18. februarja letos so našli ob vznožju veličastne utrdbe pri mestu Namur v Belgiji truplo 21-let-nega Michela Piersotteja. Truplo je ležalo v travi na težko pristopnem zemljišču. Zraven je bil skrbno zvit površnik, a na truplu sta bili položeni ura in listnica. Mladenič je verjetno malo prej umrl in vse je kazalo, da je šlo za samomor. Policisti so seveda pomislili na možnost, da je mladenič skočil z vrha utrdbe. Nekaj podobnega ' se je zgodilo že leta 1963. toda truplo je imelo takrat osem zlomov. Pri Piersotteju pa niso našli niti praske. Druga domneva je bila naslednja: mladenič je morda zaužii kak strup, toda kmalu so odkrili v njegovi krvi samo majhno količino nedolžnega pomirjevalnega sredstva, ki se ga lahko kupi v vsaki lekarni. Tedaj je preiskovalni sodnik Marotte u-kazal, naj zdravniki napravijo obdukcijo. Policijski zdravnik je u-gotovil, da je bilo mladeničevo drobovje popolnoma razmrcvarjeno, a prsni koš iznakažen, toda brez zlomov. Na dlani je bilo, da je bil Michel umorjen. Nekaj takega zgodovina belgijske policije še ni poznala. Pozvali so strokovnjake, ki so menili, da je smrt nastopila, ker so neznanci potisnili prsni koš med žrtvini nogi in pritiskali, ali pa se je težji človek usedel na žrtev ter močno pritiskal, ali pa celo skakal po njej. Sodnik je pristavil še, da bi vsak zdravnik menil, da je mladenič umrl naravne smrti, če bi našli njegovo truplo v kaki sobi. Morilec je morda mislil, da trupla ne bodo našli precej časa, toda vprašanje je zakaj je pustil tam listnico in uro. Policisti so se potem spomnili, da so nekateri dečki našli truplo nekega drugega mladeniča, in sicer 20-letnega Jeana Paula Meuri-ceja. Ta pa je umrl že nekaj mesecev prej, saj je izginil že 28. maja lani, čudna okoliščina: tudi njegovo truplo je ležalo ob ozidju neke druge trdnjave, pri Dinantu, kakih 30 km od Namura. Ker pa je bilo truplo že razpadlo, so menili, da je šlo za naravno smrt, oziroma za samomor. Čudno pa je, da sta bila Michel Piersotte in Jean Paul Meurice (truplo pri Dinantu) velika prijatelja. Pod psevdonimom Benjamin in Jericho sta bila člana in sta delovala v novokrščanski sekti božjih otrok», ki jo je ustanovil 55-letni ameriški pastor David Berg, ki so ga sicer imenovali «Moise David». Nenadoma se je prebivalstvo v Namuru vznemirilo. Nekaj dni pred najdbo Micheiovega trupla, so «božji otroci» delili po mestnih ulicah letak, kjer je bilo med drugim napisano: «Gospod, pomagaj nam, da sprejmemo ponižno da nas teptajo in zmečkajo, stiskajo in meljejo in da nas mučijo, da bi tako lahko širili tvojo milino». Policisti so se spraševali, če ni bil tudi Jean Paul umorjen prav tako kot Michel. Ali ni šlo morda za obredni umor, ali pa za represalijo. V vse to so se vmešali še nekateri drugi prejšnji dogodki. Predvsem se je govorilo o aferi Moon in časopisi so se spraševali, če Moon in Moise David nista ena in ista oseba. Od tu do najbolj vznemirljivih hipotez in domnev je bil korak kratek. Res pa je, da so obstajali precej resni dokazi, da so «božji o-troci» in «cerkev zedinjenja» (Moon) dve sekti z nekoliko temačnim ozadjem. Javnost je poznala «božje otroke» kot nekakšne hip-pyje, ki se vedno smehljajo ter so simpatični. Živijo v skupnostih, po.ejo in prodajajo prospekte po u-licah. Moonisti so pa bolj nepristopni, a njihova miselnost je zavita ter imajo v čislih kult osebnosti svojega učitelja. Direktna emanacija sekte «božjih otrok» pa je bil pevski ansambel, ki so ga poznali pod istim imenom in ki je večkrat nastopal pri hit paradah na francoskem radiu. Kaj učijo? Odgovor: «Kristusovo ljubezen». Kot vsi drugi na svetu? — «Ne. mi jo skušamo živeti v resnici.» Sicer pa ne zavračajo tradicionalnih veroizpovedi. Pravijo: «Mi ljubimo ves svet». 25-letni «X» tako pripoveduje: «Da bi pridobil za sekto interesantno dekle, se p:avi bogato ali z visokim družbenim položajem, sem ljubimkal ter tudi spal z njo. Če bi bilo potrebno bi jo tudi poročil»? «X» je zapustil sekto v februarju letos, potem ko je opravljal v njej važne funkcije celi dve leti. Toda s:j ljubezni, s katerim se voditelji sekte skušajo obdajati, ne more pojasniti vsega njihovega bistva. Prav gotovo je, da obstajajo v tej sekti pravila, ki so bolj stroga, kot jih prikazujejo na zunaj. «Božji otroci» novačijo svoje člane predvsem v krogih narkomanov in kriminalcev. Osnovna organizacija šteje sedem tisoč u-čencev, ki se lahko potegujejo najprej za poglavarja «plemena», potem vodjo «kolonije», vodjo «okrožja», vodjo «dežele» in na koncu «ministra». Najvišja stopnja je ministrski predsednik. Potem 'ko je čez dan prodajal prospekte, «božji otrok» izpolni vsak večer listek, na katerega zabeleži svoje duševne in finančne pridobitve. Prav tako vpiše tudi pridobitev novega člana. Že omenjeni «X» pravi: «En božji otrok prinese v blagajno dva tisoč do tri tisoč frankov na mesec. Ta denar razdelijo na tri dele: 43 odst. o-stane skupnosti, 13 odst. pošljejo «kolonjam», ki jih skušajo ustanoviti v drugih državah, ostalo pa gre vsaj v Franciji nekemu poslovnemu človeku ali finančniku. Kako ta uporabi denar, se ne ve. Poleg učencev imajo «božji o-troci» tudi «katakombe» (posebni oddelki, ki delujejo v srednjih šolah), potem so še «kralji», .oziroma osebnosti ali bogati trgovci, včasih uradniki, ki «živijo v sistemu», toda nudijo svojo pomoč sekti. Samo dva ali trije «božji otro; ci» so se srečali v F-aijciji z Davidom Bergom. Zakaj tako majhno število? Ne ve se, morda zato. ker se rad prikriva. Stike s svojimi somišljeniki vzdržuje preko radia ali pa s pismi, ki .so jim dal: vzdevek uW-cv» pisma» in ki jih skrbno preučujejo. 25. februarja so belgijske oblasti objavile sporočilo, v katerem je rečepo, da Michel Piersotte ni bil član «božjih oUok». V teku preiskave pa je policija našla listek z Michelovim imenom in še enega z imenom Jeana Paula. V teh listnab só. našli tudi podrobno poročilo o sreč.utub ali zaslišanjih, ki sta jih bila deležna. Leta 1973 je bila v belgijskem tisku objavljena kratka vest, da so v Bangkoku našli umorjeno časnikarko Claudio Ros. Zvedelo se je, da je časnikarka vodila preiskavo o «božjih otrocih». Na drugi strani pa se v nekem tajnem poročilu FBI govori o «fizični prišli». Ko so dva dni po odkritju Micheiovega trupla povedali dvema deklicama, ki sta članici sekte, in ki sta prišli slučajno v mesto, da je bil en «božji ot."ok» u-mprjen, je ena od njiju začela jokati. druga pa je pokazala očTne znake strahu. Vse to je zelo čudno in skrivnostno, toda nič še ne more dokazati, da je smrt v Namuru povezana s sekto. Miche-lova starša, ki sta učitelja po poklicu. pripravljata v Namuru razstavo sinovih dei. Oba bi bila bolj zadovoljna, če bi se bil Michel posvetil umetniški dejavnosti slikarja in ne sekti. Michelova zaročenka pa se ni hotela podati na mistično pot «božjih otrok». Tri dni pred žaloigro se je. Skregala z Michelom in potem ga ni več videla. Starši Jeana f^uJa' Meurceja v Dinantu sta ločena. Njegova mati živi v neki leseni lopi. Jean Paul se je vedno smehljal, toda ni vedno prenaša) discipline, ki je vladala v sekti. Ko je izgini), se bi moral srečati s prijateljico Geneviev. ki ir Francozinja in tudi člamca «božjih otrok», ki pa so jo svoj čas izgnali iz Belgije. Gospa Meurice je tudi ona sama simpatizerka sekte, prav tako kot njeni trije otroci. Policijska preiskava se še vedno nadalju je. Agenti iščejo tri mladeniče, ki so bili v družbi z Michelom malo p’ed njegovo smrtjo. liiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiKiiiiiinn, PO ŠESTNAJSTIH LETIH PONOVEN NASKOK Slovenski alpinisti spet na Trisulu Odprava je že včeraj odpotovala z letalom v Indijo LJUBLJANA, 13. - če bo jugoslovanska alpinistična odprava, ki se je danes z brniškega letališča napotila na Trisul v indijski Himalaji, začrtala smer po zahodni, še nepreplezani steni te 7.120 m visoke gore, jo bodo imenovali «Salonit» po pokrovitelju odprave, tovarni iz Anhovega. Odprava, ki jo vodi Tone Sazonov - To-nač, bo štela deset članov, stroški zanjo pa bodo 300.000 din. Po besedah vodje odprave imajo udeleženci za seboj dolgotrajne priprave, med drugim tudi na višini 4.000 m, saj so odšli tudi v Chamonix, pa tudi sicer niso zanemarjali treninga. Skrbne priprave so bile potrebne, zakaj čaka jih zahtevna, 2500 m visoka stena z naklonom 45 stopinj in številnimi tehničnimi problemi. Med pogovorom članov odprave s časnikarji, je predsednik PZS dr. Miha Potočnik poudaril, da je najnovejša jugoslovanska odprava v Himalajo jubilejna, kajti prva jugoslovanska odprava je bila v načrtu leta 1956, a tedaj je bilo za odpravo še premalo razumevanja in denarja. Predsednik PZS je izrazil posebno zadovoljstvo, da je odprava rezultat pobude društev, ki so sama zbrala tudi denar zanjo. Zanimivo je mnenje vodje lanske zmagovite VI. Jaho na Makalu Aleša Kunaverja, ki je bil tudi član I. Jaho na Trisul leta 1960: «Zahodna stena Trisula je impresivna. Pred šestnajstimi leti smo hodili po njenem robu. Že tedaj nas je navduševala. Rekli smo si, da jo bo treba kmalu preplezati . . .» Marjan Keršič - Belač, ki je bil prav tako član I. Jaho na Trisul pa meni: «Stena je v velikem delu navpična, vsa ledena, vmes so pa granitni skladi. Na nas je naredila mogočen vtis. Takoj, ko smo jo zagledali, smo si dejali, da bo za alpinizem velik dogodek preple-zati to steno. Če bo sedanja od- | prava preplezala steno, bo poravnan naš dolg na Trisulu. Pred šestnajstimi leti smo imeli že v začetku velike težave. Bili smo slabo opremljeni, naše radijske zveze, niso delovale.» Odpravi bo precej olajšal delo razmeroma lahek dostop do baznega taborišča, zato računajo, da bodo opravili delo, ki jih čaka v 45 dneh. Vsekakor bodo skušali doseči cilj kar najhitreje. Udeleženci odprave bodo posneli o delu odprave tudi nekaj filmske ga traku. Zlasti veliko zanimanje je pokazala za odpravo na Trisul beograjska televizija, ki bo po povratku predvajala o vzponu na Trisul polurni film, medtem ko se je ljubljanska odločila za desetminutno oddajo. Namen odprave na Trisul je tudi priprava na še zahtevnejše dosežke jugoslovanskih oziroma slovenskih alpinistov v Himalaji. (po «Delu») Slika iz prve odprave ua Trisul SREDA, 14. APRILA 187S ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Veliki poveljniki druge svetovne vojne: ROMMEL 12.55 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 16.45 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE: Beli kamen Po romanu Gunnel Linde — druga epizoda 17.15 Program za mladino: Cirkus Billy Russel 18.15 Poljudna znanost: Pustolovščine z Julijem Vernom 18.45 Veliki interpreti: ELTON JOHN 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Večer z ACHILLE JEM CAMPANILE JEM Prvi del oddaje, v kateri bodo prikazali vrsto skečev in odlomkov raznih Campanilejevih del. Nastopili bodo Giancarlo Detto-ri, Armando Bandini, Gianni Agus, Claudia Giannotti, Antonio Fattorinini, Daniela Gatti, Gianna Pia, Mario Mai Ghetti in drugi 21.50 športna sreda Kronike športnih dogodkov doma in po svetu 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 18.00 Vam ugaja Italija? — BENETKE Oddajo je pripravil Luciano Emmer v sodelovanju z Vittorio Ottolenghi 18.30 Rubrike dnevnika št. 2 19.02 Skrivnosti morja: 2000 LET POD MORJEM Četrto nadaljevanje oddaje, ki jo je pripravil Bruno Vallati 19.30 DNEVNIK 20.45 PRESTON STURGES: Komedija in satira EVVIVA IL NOSTRO EROE Izvirni naslov tega Sturgesovega filma je «Hail thè Conquering Hero». Italijanska televizija je slučajno našla delo ter ga pripravila za oddajo pod italijanskim prevedenim naslovom. Pozneje so ugotovili, da je bil film izdelan leta 1943. Junak, kot si ga zamišlja Sturges je v skladu s satirično usmerjenostjo av-, torja, se pravi, da gre za junaka narobe. Ni se mu posrečilo, da bi bil sprejet k marincem, ker je bil zbolel, oziroma se je le prehladil. Ko pa se vrne domov, ga meščani sprejmejo z vsemi častmi kot slavnega povratnika iz Guadalcanala. Mladenič se zaveda, da so' njegovi someščani zgrešili, toda molči. Potem kandidira za mestnega župana ter šele na koncu prizna, da ni bil nikakršen bojevnik. Ljudje pa ga ne zapustijo. Priznajo, da je poštenjak in ga vseeno izvolijo za župana 22.30 Ljudje, ki živijo v Evropi Antologija evropske folklore — Prvo nadaljevanje 23.00 DNEVNÌK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00 TV ŠOLA Življenje v močvirju, Jugoslavija po vojni. Aluminij, Nikola Tesla, Izobraževalni filmi itd. 15.00 Namizni tenis: JUGOSLAVIJA — ČSSR, prenos 17.10 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica zvitorepka 17.25 Pionirji fotografije — dokumentarna oddaja 17.55 Obzornik 18.10 Po sledeh napredka V današnji oddaji bomo videli v prvem prispevku prikaz oblikovanja jekla. Film je bil posnet v Zrečah v ob~atih Kovaške industrije,. V drugem prispevku bo govor o izjemnem ekološkem sistemu na področju Popovega polja v Hercegovini, kateri bo z regulacijo Trebišnjice izginil 18.45 Prijatelj glasbe 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 Miinchen: BAYERN — REAL, prenos 21.40 DNEVNIK 22.00 Miniature: TRIO OSTERC Ljubljanski pihalni tro, ki ga sestavljajo Fedja Rupel - flavta, Igor Karlin - klarinet: Vlado Černe - fagot, bo zaigral Pihalni trio slovenskega skladatelja Slavka Osterca Koper — barvna 15.00 Namizni tenis: JUGOSLAVIJA — ČSSR 19.55 Nogomet: BAYERN — REAL 20.45 DNEVNIK 21.45 Prvi plan — drama 22.25 Jazz Ljubljana 75 Zagreb 17.45 Program za mladino 18.15 ANTROPOLOŠKE RAZISKAVE 18.45 Prijatelji glasbe 19.15 Risani filmi 20.00 Prosta sreda TRST A 7.15, 8.15 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 19.10 Družinski obzornik; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.45 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Zbori in baletna glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Sax klub: 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Znanstvena oddaja; 15.30 Orkester Prado; 16.45 Sosednji kraji in ljudje; 17.00 Izložba hitov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Ansambel Sergia Mendesa; 21.35 Glasba v večeru. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.20 S. Mondaini in R. Vianello; 14.05 Satira; 15.30 Program za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 18.00 Glasbeno-govorni program: 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijski oder. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka, 10.35 Skupen radijski program. 12.40 Najnovejše evropske plošče. 13.35 Plošče lahke glasbe; 15-’” Glasbeno - govorni spored; ("‘ io Posebna reportaža; 17.50 Alto gradimento; 18.40 Radiodiskoteka; 20.00 Sestanek petih- 20.50 Super-sonic; 21.49 Popoff; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 13.00, 17.00, 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.1 Glasbena matineja; 9.25 Zapoj11^ pesem; 10.15 Kam, kdaj, kajf0X’, 10.45 Turistični napotki; 12.10 poldanski koncert lahke glas~,®’ 12.30 Kmetijski nasveti; 14-30 P slušalci čestitajo; 15.00 Dogod in odmevi; 16.45 Naš PO^CCnc «Kako sem postal direktor»; 1°_ Po poteh odločanja; 19.40 Ansa bel J. Kampiča; 20.00 Koncer • 22.00 Našim rojakom po sve ’ 22.20 Festival'jazza; 23.05 Litera ni nokturno. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pretirana marljivost nekega vašega sodelavca vas bo motila. Vznemirjenost zaradi slabih odnosov v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Imeli boste odlično zamisel, ki jo boste uspešno izkoristili. Ves dan vas bodo mučili dvomi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zahvaljujoč se svoji nepristrano-sti, boste postali razsodnik v delikatni zadevi. Prijetno presenečenje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S svojo originalnostjo si boste pridobili simpatije svojih predstojnikov. Izvedli boste neke osebne programe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Deležni boste kritike s strani svojih najtesnejših sodelavcev. Skušajte premagati napetost v družini. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zaupajte laskanju nekaterih sodelavcev. Z vsemi močmi branite svojo srečo in mirno družinsko vzdužje. TEHTNICA (od 23. 9- do 23:,j L Program, ki ste si ga Posta'L1 £a-dober in izvedljiv v kratkem su. Znašli se boste v pnJetn družbi. , 92 ŠKORPIJON (od 24. 10-11.) Osredotočite svoje napo • _ končno vendarle izpolnite gram. Ne povzročajte nepotre» sporov. on 12 ) STRELEC (od 23. 1L do ^ Izkoristite vse svoje n10 jjoč-ker je nastopil trenutek. da .jni, no ukrenate. Razumevanje v j ^ KOZOROG (od 21. 12- do v Poslovna situacija ne 0° i^e-jasna, zato skušajte naglo pati. Manjše nevšečnosti gu družine. , , iq 2-) VODNAR (od 21. 1- do jz. Obstajajo odlične m0ŽI?0stl’ jušje polnite program. Ugodno ' zU-za odpravo nekaterih nesp mov. „n -n O- RIBI (od 20. 2. do 2U. dlično boste izkoristili syo;|(G bo-selnost in pripravljenost, dite preveč gospodovalni. ŠPORT SPORT SPORT NOGOMET V POKALU PRVAKOV V Miinchnu vse razprodano za Bayern-Real Madrid V drugem polfinalu bosta igrala Eindhoven in St. Etienne Pokal prvakov Pravijo, da bo za današnjo polfinalno tekmo med Bayernom in Rea-lom iz Madrida pravzaprav veliki tinaie, žreb je pač določil, da se lavorita za končno zmago srečata že v Polfinalu. Sicer pa, po našem mnenju, ne gre podcenjevati Eindhovna m niti St. Etienneja, ki se bosta spoprijela v drugi polfinalni tekmi. Vstopnic za današnje osrednje srečanje v Miinchnu med Bayer-noin in Realom praktično ni. Vse te s° že pred tednom razprodali, seveda v veliko veselje prodajalcev na «črni borzi», saj so le-ti že v polnem delu in bodo zaslužili bajne vsote. Govori se, da se vstopnice na črni borzi prodajajo celo po 75 tisoč lir. Tekma se obeta dokaj zanimi-ya, saj sta ekipi v prvem srečanju igrali neodločeno 1:1. Bayern bo nastopil pred domačim občinstvom >n to mu bo v veliko pomoč. Ne gre Pa pozabiti, da je Real v prvem srečanju igral brez Breitnerja in f lrrija, ki sta že nared in bosta izredno nevarna predvsem v protinapadih. V drugem polfinalnem srečanju si bosta nasproti Eindhoven in St. Etienne. V prvem spopadu je slavil trancoski prvak, a samo z golom razlike. Eindhoven je že izločil jugoslovanskega prvaka Hajduka, ki §a je v povratnem srečanju prema-£a; s 3:0, potem ko je v Splitu izgubil z 0:2 h^nažnji favorit je torej Eind— Pokal pokalnih prvakov West Ham United bo skušal vrniti zahodnim Nemcem milo za urago. v prvem polfinalnem srečanju je namreč Eintracht premagal Angleže z 2:1. Favorit je seveda ^est Ham, pa čeprav je v prvenstvu dokaj razočaral, saj je v gosteh izgubil proti zadnjemu z lestvi-ce' z ekipo Sheffield z 2:3. Anderlecht je praktično že fina-ust, saj je v prvi tekmi v gosteh Premagal Sachsenring kar s 3:0. Vse aze torej, da bodo vzhodni Nemci anes izgubili še zadnjega zastop-ika na evropski nogometni sceni. Pokal UEFA Bruges je letošnje veliko odkrit-je v evropskih pokalnih tekmovanjih. Belgijski nogometaši uspešno 'grajo v prvenstvu, kjer so na vrhu 6stvice s sedmimi točkami predno--T.'ua Lokernom, in tudi v pokalu ne -v'- ^anes se bodo spoprijeli z emškim zastopnikom Hamburgerjem. V prvi tekmi sta Hamburger in “ruges igrala neodločeno 1:1. Da-a*nji favorit je Bruges. n. srednje srečanje tega tekmova-Ja Pa bo med Liverpoolom in r„irce'on°. V prvi tekmi so v Bar-oni nepričakovano z 1:0 slavi-„i an?leški nogometaši in so tako ter'T1 kandidati za vstop v finale tudi za osvojitev končnega pr-v■ a moria 0dbojka v 3. MOŠKI DIVIZIJI Drevi starta druga Krasova šesterka j p.,a. Pokrajinsko prvenstvo 3. moške tukapka^k6 divizije, ki ga prireja skupno Celjem 16.4. ob 21.15 v Trstu: Inter - Kras 28.4. ob 20.30 v Nabrežini: Kras -Rozzol A 2.5. ob 11. uri v Trstu: Solaris -Kras 12.5. ob 20.30 v Nabrežini: Kras -Inter 15.5. ob 18. uri v Trstu: Rozzol A - Kras — bs — federacije, se je prijavilo Pini osem ekip, ki so bile poraz-e v dve skupini. V prvi sku-aast°Pa poleg Rozzola A, Interja bo j°*ar'sa tudi šesterka Krasa, ki Prot' eV* °Prav''a sv°j krstni nastop j, 1 solidnemu tržaškemu Solarisu. 1 asovci. katere trenira od začetka čin°Sn^e sezone Božič Grilanc, so ve-tI,J0rna ae zelo mladi in si bodo na Prvenstvu nabirali izkušenj, saj vidnemu napredku tako v teh- kljub ^nih Prvinah kot v konceptu skup-’.gre ne morejo še gojiti visokih «k , 1ClÉ Uspeh bi že bil, če bi se Uig °,rc*ea'>> požrtvovalno borili, se rali in morda izbojevali vsaj kako aeIn° zmago. ],azP°red tekem: Solari °k v Nabrežini: Kras - V 3. DIVIZIJI Olympia odločila derbi z Domom v svojo korist ŽENSKE Olympia — Dom 3:0 (15:0, 15:7, 15:2) OLYMPIA: Perše, Primožič, Ber-tolini, Devetak, Kosič, Uršič, Kosič T., Culiat, Uršič L. DOM (Gorica): Buzzi, Vižintin, Semolič, Bensa, Leban, Černič, Maraš, Bregant, Marinčič, Sgubin. SODNIKI: Grinover Sofia; stranski: Ragni Marco; zapisnikar: Va-veder Marco (vsti trije iz Gorice). OCENA sojenja; nezadostno. V drugem kolu prvenstva 3. ženske divizije, ki se odvija na Goriškem, sta se v goriškem slovenskem derbiju spoprijeli prejšnjo soboto popoldne v Gorici, ženski šesterki O-lympia in Doma. Zmaga je pripadla, kot smo predvidevali, ekipi Olympie s 3:0. Olympia je bila vseskozi v vodstvu in rezultat srečanja ni bil nikdar v dvomu. Le v začetku drugega seta, do šestice, so se domov-ke uspešno upirale in bile celo v vodstvu. Toda to je trajalo le do šestice, potem pa so «belo-rdeče» popustile in Olympia je brez težav zmagala. Kar se nam zdi še primerno omeniti o tekmi je sojenje, ki ni bilo ravno najboljše. Zlasti za 3. žensko divizijo (in ko je rezultat tekme že odločen) bi morali sodniki dovoliti več igre, ne pa piskati zelo dvoumne žoge, kot se je dogajalo na tem srečanju. Prihodnjo tekmo bo ženska ekipa Doma odigrala v četrtek, 22. a-prila ob 20. uri v Gorici proti Li-bertasu; Olympia pa v ponedeljek, 26. aprila, ob 18. uri v Gradišču proti Torriani. I. K. MOŠKI Mossa — Dom B 3:2 (12:15, 15:12, 16:14, 15:4, 15:13) MOSSA: Famea, Franco, Pelizzon, Persoglia, M. Famea. Gabas, Brai-dotti, Vinci, Federici. DOM: Petejan, Sošol, Zuanič, Plesničar, Faganel, Pavšič, Gergolet in Jarc. SODNIKA: Klavčič in Cacchi. Druga šesterka Doma je v najlepši tekmi letošnjega prvenstva klonila proti Mossi, ekipi, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Srečanje je bilo izredno napeto zaradi borbenosti obeh ekip. Domovci so dobro pričeli ter so z urejeno igro osvojili prvi set. V drugem so Goričani zaigrali zelo slabo. Ob stanju 10:1 je borbenost domov-cem pomagala, da so približali domačinom, seta pa niso utegnih osvojiti. V tretjem in četrtem nizu se je ponovila slika prvih dveh. Peti set je torej odločil srečanje. «Belo-rdeči» so zelo dobro pričeli, saj so z umirjeno igro spravili v težave domačine. Ob stanju 13:8 ni nihče izmed domovcev dvomil v lastno zmago. Domačini pa so ob tem stanju tvegali vse na vse. Z dobro napadalno igro so nizali točko za točko. Za goste je to bil poraz. RUGBY RIM, 13. — Mednarodna tekma v rugbyju med Italijo in Romunijo, veljavna za evropski pokal, bo 24. t.m. v Parmi. KOŠARKA 30 točk na tekmo NEW YORK, 13. — Bob McAdoo, 208 cm visoki pivot peterke Buffalo Braves, je že tretje leto zaporedoma zasedel prvo mesto na končni lestvici strelcev najboljših ameriških po- klicnih košarkarjev. V 78 prvenstvenih tekmah je dal 2.427 točk, oz. poprečno 31,1 v vsakem srečanju. Na 2. mestu je Kareem Abdul Jabbar (bivši Lew Alcindor) iz Los Angelesa, s poprečkom 27,7 koša. MOD. PETEROBOJ RIM, 13. — Na mednarodnem tekmovanju v modernem peteroboju za «Latinski pokal» v Rimu, vodi tre-n’'bv> Madžarska. Italiia pa je 4 HOKEJ NA LEDU Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Katowicah na Poljskem je sinoči SZ visoko premagala Švedsko s 6:1, ČSSR pa Finsko s 7:1. NOGOMET Jutri S. Marco — Kras Jutri bodo ob 17. uri odigrali v Ribiškem naselju zaostalo naraščajni-ško nogometno srečanje S. Marco — Kras. KOŠARKA JUTRI V BOLOGNI Pali. Trieste-Pmimox za obstanek vpm ligi Tekma bo ob 20. uri - Kaj v primeru poraza? Če se v Gorici po velikem podvigu s prestopom v prvo italijansko košarkarsko ligo toči šampanjec, pa vlada med tržaškimi košarkarskimi navijači mrzlično pričakovanje za jutrišnji spopad med Pallaca-nestrom iz Trsta in Pintinoxom iz Brescie. Tekma bo odločila, katera od ekip bo zapustila A 2 ligo. Odločilno srečanje bo jutri v Bologni s pričetkom ob 20. uri in tržaški klub je za navijače organiziral vrsto avtobusov, tako da bodo Taylor in tovariši lahko igrali ob podpori svojega občinstva, ki je bil letos tržaškim košarkarjem vedno ob strani. Ne glede na zadnje nepričakovane razplete v samem klubu, ki smo jih tudi mi obsodili (odstranitev Marinija, odstavka predsednika Goruppija in večine odbora), pa je na dlani, da je za tržaško košarko in navsezadnje tudi za zamejsko košarko koristno, da imamo v našem mestu prvoligaša. In to iz enostavnega razloga, da ne izgubimo neposrednega stika z bolj NOGOMET V mladinskem prvenstvu Prvi poraz Trebencev v sicer lepem srečanju Primorje je doma spet izgubilo obe točki Primorec — Libertas TS 1:2 PRIMOREC: Bak, R. Kralj, Kocjan, Cibic, V. Milkovič, I. Kralj, škerlavaj, M. Kralj, Stojkovič, D. Kralj, A. Milkovič, 12 Grgič. LIBERTAS TS: Orsini, Bertolin, Perin, Basile, Canziani, Benčič, Brainich, Parovel, Galitelli, Jurin-cich, Stepancich. STRELCI: v 6. min. avtogol Bertolin, v 20. min Galitelli, v 26. min. Brainich. SODNIK: Napoli. Mladinci Primorca so v nedeljski tekmi prvič okusili grenkobo poraza. Burja je skozi vso tekmo ovirala igro, toda ekipi sta se kar dobro izkazali, to pa velja bolj za Treben-ce, ki so igrali v precej okrnjeni postavi. Igra óbèli ekip je bila precej živahna in akcije so se vrstile na obeh straneh, tako da sta imela vratarja precej ■ dela. Že v uvodnih minutah je bilo videti dober nogomet in prvo zrelejšo priložnost so imeli gostje, ko je Stepancich za las streljal mimo vrat. Nekaj minut kasneje pa sta najprej D. Kralj nato pa M. Kralj poskusila priti do gola s strelom od daleč, toda obakrat je vratar Libertasa dobro ubranil. V drugem polčasu pa so Treben-ci, čeprav so igrali proti burji, prišli v vodstvo v šesti minuti po zaslugi tržaškega branilca, ki se je nerodno dotaknil žoge in jo poslal v svojo mrežo. Po danem golu so se Trebenci zaprli v obrambo, da bi ubranili vodstvo in gostje so začeli oblegati trebenska vrata. V tem delu igre se je v trebenskih vrstah zelo dobro odrezal vratar Bak. Toda v 20. min. je moral prvič kloniti po lepem strelu Galitellija. Čez nekaj minut so gostje prišli v vodstvo ter obdržali vodstvo do konca tekme. Kralj - Cibic Primorje — Supercaffè 2:4 (1:3) PRIMORJE: Adamič, Bezin, Ter-čič, Timeus, Verša, Čok, Lanza, Milič, Albi, Persi, Maestrutti. STRELEC: v 35. in 54. min. Persi. Mladinci Primorja so na domačih tleh ponovno predali nasprotniku o-be točki. Večji del krivde za ta poraz nosi nedvomno vratar Adamič, ki je bil pri vseh štirih golih negotov in nezanesljiv. Tekma je bila vseskozi na zadovoljivi tehnični ravni. Prosečani, ki so tokrat zaigrali v popolni postavi so se izkazali mnogo bolje kot v zadnjih nastopih. Po prikazani igri so si brez dvoma zaslužili vsaj remi. V 30. min. prvega polčasa so gostje že vodili s tremi zadetki prednosti. Toda tik pred koncem polčasa je Persi zmanjšal rezultat s prostim strelom izven kazenskega prostora. V nadaljevanju so Prosečani takoj ob začetku dosegli gol in tudi tokrat po zaslugi Persija. Vse je kazalo, da bodo «rdeče-rumeni» prišli do remija, saj so imeli tudi nekaj res izrednih priložnosti, toda v protinapadu je Supercaffè nepričakovano še povečal prednost. H. V. NARAŠČAJNIKI Esperia Pio XII B — Breg 2:0 ESPERIA PIO XII B: Furlan, Mazzini, Bruni, Farfoglia, Bossi, Ma-rucci. Ferrila, Romano, Covri, Olivo in Businelli. BREG: Mauri, Labiani, Mahnič, Grizonič, Ražen, Kalin, Divis, Gri-zonič P., Saražin, Lovrečič. STRELEC: Covri (2). KOTI: 4:2. Prvi del tekme je potekal v znamenju enakovrednosti, brez večjih presenečenj. Esperia je neurejeno napadala in obramba «plavih» je zlahka vse njene prodore spretno zaustavljala z dobro razpoloženim Gri-zoničem in Labi ani jem. V drugem polčasu so prevzeli pobudo domačini, ki so v 20. minuti s Covrijem zatresli brežansko mrežo. «Plavi» so skušali reagirati ter so najprej z Labianijem in nato s Saražinom resno ogrožali nasprotnikova vrata, toda zaključki so bili vedno netočni. Esperia pa je odgovarjala s hitrimi protinapadi in v 35. minuti podvojila rezultat z odličnim Covrijem. Breg pa je po nedeljskem porazu zdrknil na konec lestvice. N. R. kvalitetno košarko, ki nam seveda daje možnost širšega, predvsem tehničnega znanja v tej športni panogi. Da je tržaška košarka, vsaj v najbolj reprezentančni ligi tako nizko padla, pa seveda ne gre iskati krivcev v bivšem odboru in še toliko manj gre kriviti bivšega trenerja Marinija, ki je bil z vsemi ostalimi klubi — in tudi s slovenskimi — velik prijatelj in dober svetovalec. Da je košarka v Trstu zabredla tako nizko, gre, po našem mnenju, iskati razloge predvsem v pomanjkljivi športni politiki, ki so jo vodili najbolj ugledni mestni klubi in v slabi športni politiki na sploh v našem mestu (pomanjkanje telovadnic, pomanjkanje strokovnih kadrov, slaba organizacija na vseh športnih področjih itd). Sedaj, ko je Pallacanestro Trieste tik pred koncem prvenstva zamenjal odbor in zavzel novo košarkarsko linijo, pa se poraja izredno kočljivo vprašanje: kaj se bo zgodilo s tržaško košarko, če bo tržaški vodilni klub nazadoval v B ligo. V primeru zmage in s tem obstanka v ligi bo seveda navdušenje za košarko nespremenjeno. V prihodnji sezoni se bo nadaljevalo po stari poti. V primeru poraza in s tem nazadovanja v nižjo ligo pa bo treba zopet poiskati novih skupnih poti za boljše delo. Skratka, začelo se bo na novo — kot pred desetimi leti. B. Lakovič ATLETIKA Pred bližnjimi tekmovanji Sonja Antoni v dobri formi CATANIA, 13. — Jutri se bo na Etni začelo tradicionalno 6-dnevno mednarodno smučarsko tekmovanje, na katerem bodo nastopile reprezentance sedmih držav, med temi tudi Italije in Jugoslavije. V italijanski ekipi bodo tekmovali vsi najboljši smučarji te države, v jugoslovanski pa le Čebulj in Šu-berl ter Pikonova in Urhova. Sonja Antoni Po Patrizii Padovan, ki se je. poškodovala v nedeljo v Latisahl, je prišla na vrsto še Sonja Antoni: včeraj popoldan je po končanem treningu na stadionu «Grezar» počivala ob doskočišču za skok v višino. Atlet, ki je vadil to panogo je nerodno izbil letvico iz stojal in ta je s svojo konico zadela Sonjo v glavo. Borovko je trener nemudoma prepeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. K sreči rana ni bila globoka in atletinja bo lahko že jutri lažje trenirala. Na včerajšnjem treningu je An-tonijeva zabeležila zelo dobra časa v dveh zaporednih tekih na 300 m. Tekla je v 43”5 in 43”8, kar velja približno 60” na 400 m. Opravila je tudi serijo zelo hitrih tekov na 100 metrov. Časi so potrdili ,da se nahaja v dobri formi. Ženska atletska ekipa Bora, ki je v zadnjem času lepo narasla, bo ponovno tekmovala v soboto popoldan v Trstu. Že jutri popoldan bodo na šolskem stadionu na Kolonji prvič nastopili dečki in deklice. Zastopstvo Bora tokrat ne bo preveliko, ker sekcija letos še ni imela možnosti v celoti opraviti vseh propagandnih tekmovanj. Krivo je bilo predvsem vreme. Najboljši rezultati se na jutrišnjem tekmovanju pričakuje od sprin-terke Sare Košute iz Križa, ki bo tekla na 80 m. k. b. NA PROSEŠKEM NOGOMETNEM IGRIŠČU OB 18.30 DanesZSŠDt proti Ri jeki ob 50-Ietnici prve tekme Danes ob 18.30 bo na proseškem nogometnem igrišču nogometno srečanje, s katerim bodo počastili spomin na prvo srečanje med zamejskimi in reškimi nogometaši, ki je bilo pred 5C leti. Med seboj se bosta namreč pomerili enajsterici Ri-jeke in reprezentance ZSŠDI, katero sestavljajo igralci vseh zamejskih nogometnih klubov. Za naše nogometaše predstavlja današnja tekma edinstveno priložnost, da preskusijo svoje nogometno znanje proti moštvu, ki nastopa v 1. jugoslovanski ligi. Razumljivo je, da so se proti tako priznanemu nasprotniku temeljito pripravili in so tudi opravili nekaj skupnih treningov. Lahko rečemo, da so se na teh treningih dobro izkazali in to ne le kot posamezniki, ampak tudi kot ekipa, saj so pokazali, da so sposobni predvajati tudi učinkovito skupinsko igro. Vse to napoveduje, da bo današnja tekma na Proseku prava poslastica za nogometne sladokusce, saj bodo videli na eni strani odlične ju- j ' ‘i rt ■ ' goslovanske prvoligaše, med katerimi bo tudi sloviti reprezentant Skoblar (na sliki), na drugi pa izbor vseh najboljših igralcev, kar jih trenutno premore naš zamejski nogomet. Kdor si bo torej ogledal današnje srečanje, mu gotovo ne bo žal! iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimniiiimiiiitfimiis KOŠARKA V MEDŠOLSKEM POLFINALU! Dva meta premalo za vstop v finale Zois bo danes igral za 3. mesto Zois — Da Vinci 74:78 (36:42) ZOIS: Sancin 10, Vatovec 12, Košuta 5, Ražem 8, Klobas 19, Sosič 10, Lukša 10, Taučer. DA VINCI: Comici 18, Traniz, Marco, Bozzola 12, Sivini 2, Redol-fi, Cumbat 20, Blasi, Ritossa 24 in German. SODNIKA: Festini in Mogorovich iz Trstci PM: Zois 6:8, Da Vinci 0:4. PON: Vatovec, Bozzola, Sosič in Cumbat. «Trgovci» 1 so včeraj zapravili v tržaški športni palači edinstveno priložnost, da bi se uvrstili, kot lani, v finale šolskega košarkarskega prvenstva. Tudi tokrat jim je zavod Da Vinci odvzel možnost za boljšo uvrstitev. Naši košarkarji so stopili na . igrišče prepričani v svojo , zmago in res so v uvodnih potezah povedli s 4:0. V tepi ^trenutku |ji. mP" rali ostreje pritisniti, vendar so tako v napadu kot v obrambi odpovedali. To so spretni igralci Da Vin-cija izkoristili in pod vodstvom odličnih Ritosse in Cumbata neprestano večali razliko v koših. Dobro razpoloženi nasprotniki so pričeli drugi del tekme izredno poletno, tako da je njihova prednost znašala v 13. minuti kar 20 točk. Šele tedaj so (pod učinkom burnega navijanja svojih zvestih navijačev, jki so pričakovali od «trgovcev» nekoliko uspešnejši nastop) naši fantje zaigrali kot prerojeni in se gostom v poslednjih minutah igre znat-po približali. To pa je bilo tudi vse, ker so igralci Da Vincija tedaj za drževali žogo. Gostje so ves čas Srečanja vodili in tako v zanimivi in kakovostni tekmi povsem zasluženo slavili zmago. Z našimi košarkarji nismo preveč zadovoljni, saj se niso tako izkazali, kot smo navajeni. Za tretje mesto sb bo Žiga Zois pomeril danes v tržaški športni palači ob 14.30 z Volto, ki je v drugem polfinalnem srečanju podlegla Oberdanu. edko V 1. DIVIZIJI Zanesljiva zmaga poletovcev MINIBASKET V nadaljevanju prvenstva v mini-basketu bosta danes med drugimi na sporedu naslednji tekmi: Breg - Bor (17.00 v Dolini) Kontovel - Sokol (18.30 na Proseku) Danes, 14. aprila, ob 18.30 bo na Proseku prijateljska nogometna tekma NK Ri jeka - Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. 65:59 Polet — Begliano (36:31) POLET: Sosič V., Edi Daneu 2, Evgen Danev, Dolenc, Škabar 3, Spacal 2, Sosič E. 39, Taučer 13, Tavčar, Vitez 6. BEGLIANO: Tonzar 14, Ustolin 17, Bussani 14, Montanari 6, Scomersi, Pellis, Fontana 6, Calligaris 2, Mazzoli. PM: Polet 5:10, Begliano 7:14. PON: v 11. min. d.p. Tavčar. SODNIKA: Tamaro in Forza iz Trsta. Z zmago proti Beglianu so si po-letovci priborili prvi par točk v tem prvenstvu. V tej tekmi so Openci zaigrali nedvomno bolje kot pa v prvem srečanju; to velja predvsem za Sosiča, ki je bil tokrat kratko-malo neustavljiv. «Oranžni» so bili v vodstvu skozi vso tekmo, čeprav so se gostje večkrat približali na dve ali tri točke. Poleg že omenjenega Sosiča, ki je dosegel rekordno število košev, je treba tokrat pohvaliti celotno opensko moštvo, ki je s prikazano igro zadovoljilo. Lota DEČKI Servolana — Kontovel 74:63 (28:28) KONTOVEL: Micheli, Bukavec 34, Ban 21, Danieli 4, Ukmar, Sedmak 4, Emili. PROSTI METI: 11:16. PON: Danieli, Ban in Bukavec. SODNIKA: Bonetto in Covi. Kontovelci so tudi v drugi tekmi s Sorvolano izgubili. Kljub dvema porazoma pa so se slovenski fantje uvrstili v finale, saj je košarkarska zveza dokončno odločila, da je Ferroviario tekmo z Interjem Aurisino izgubil brez borbe. Zatorej nedvomno velik uspeh naših dečkov, ki se bodo morali sedaj pomeriti z najboljšimi tržaškimi ekipami . O tekmi s Servolano ni kaj dosti povedati. Dvoboj je bil zelo izenačen. V 15. minuti pa je prišlo do preobrata. V treh minutah so Ške-denjci dosegli kar 14 točk, gostje pa samo dve. Tu se je tekma končala, kajti za Kontovelce ni bilo več časa, da bi nadoknadili zaostanek desetih točk. I. S. NOGOMET TROFEJA «BARASSI» Le Veneto in Emilija s polnim izkupičkom V drugem kolu nogometnega turnirja za trofejo «Ottorino Barassi* za amaterje, ki je v naši deželi, so včeraj dosegli naslednje izide: V Krminu: Lombardija — Abruci 1:0 V Fagagni: F-JK - Sicilija 2:1 V Reani del Roiale: Kampanija — Toskana 1:0 V Pierisu: Kalabrija — Ligurija 1:1 V Gradišču: Veneto — Lacij 2:1 V Torviscosi: Marke — Lukanija 2:1 V Vidmu: Piemont — Umbrija 1:0 Prihodnje kolo bo 17. aprila. LESTVICE SKUPINA A: Abruci, Piemont, Lombardija in Umbrija 2. SKUPINA B: Furlanija - Julijska krajina, Sicilija, Kampanija in T'fYRlcflì'lA 2 SKUPINA Č: Veneto 4; Lacij 2; Kalabrija in Ligurija 1. SKUPINA D: Emilija 4; Marke 3; Sardinija 1: Lukanija 0. KOŠARKA MINIBASKET Sokol — Aurislna 25:54 (12:18) SOKOL: Pupis 5, Terčon 10, Zidarič 6, Ušaj 4, Caharija, Devetak, Kojenec, Gruden, Žbogar. Klan % lek INTER AURISINA: Furlan 20, Milanič 14, Rosati 6, Dudine, Martini, Geromella, P etrobon 6, Catalano 8, Leban, Del Bello 2. SODNIK: Velussi. Zaradi katastrofalne tretje četrtine je Sokol izgubil proti sicer e-nakovrednemu nasprotniku. Tekma se je začela dobro za slovenske predstavnike, ki so po prvi četrtini celo vodili. Nato so nekoliko popustili .vendar so bili nasprotniku še vedno za petami. V tretjem delu igre pa so predvsem nekateri igralci popustili v obrambi, tako da so nasprotniki dosegli kar 26 košev. S tem je bilo tekme praktično konec in Sokolovi predstavniki niso mogli, kljub dobri igri v zadnji četrtini, nadoknaditi zamujenega. Dobro so se obnesli Pupis, Zidarič, Ušaj in Terčon. Marko SABLJANJE RIM, 13. — V Poznanju na Poljskem se bo v prihodnjih dneh začelo svetovno sabljaško prvenstvo za tekmovalce pod 20 leti starosti. Udeležila se ga bo tudi italijanska ekipa, ki bo na Poljsko odpotovala ju-1 tri zjutraj. ISTRSKI ODRED in PO Slovenije.* Med navodili štaba VII. korpusa odred-nemu štabu je posebno pomembna odredba 27. decembra 1943, s katero je bila poudarjena zlasti večja samoinciativ- j «Naloge odreda so važne in precej težke, zato je treba fileti na terenu v sestavi odreda dobro organizirane in do oborožene enote z dobrim odrednim štabom. S tem aredom organizirajte dobre kurirske zveze in, če bo le v\°goče, tudi radijsko zvezo. Za pravico izvajanje nalog kat6da odgovarja vaš štab (štab 14. divizije, op. pisca), ^ateremu je odred podrejen. Odred naj operira v celoti smislu odredne taktike, torej z razmestitvijo manjših enot a cestnem teritoriju tako, da je vse območje pretkano z S1mi enotami in za sovražnika nevarno.» . .Štab Istrskega odreda ni dobil ustanovne odredbe, ker p Je Gš NOV in PO Slovenije poslal le štabu 14. divizije, ki ..Pa je bil pozneje zvedel za njeno vsebino in dopolnitve, ok J’h Je Poslal štab 7. korpusa z navodili, odredbami in krožnicami. Nesporno pa je, da niso mogli ne odredu na-drfJfi13 štaba (štab 14. divizije, ki mu je bil odred podrejen kat ' decembra 1943, in štab 7. korpusa NOV in POJ, v ori aga pristojnost je spadal do 27. januarja 1945) ne sam tonri ^ štab dosledno upoštevati določil o številčnem stanju ffipStva’ Pač pa so jih dopolnjevali in prilagojevali spre-eiljenim razmeram in širšim operativnim potrebam NOV «• trtici Ù iareu *r-,u« -m 4« Ih «rtr« ju.v*. v.r.l.U« nov.P*ti UT.., v, «rSst ?.. S,:::,;:,";;;;", j;::).; Ji.jjfUJsiksrAjJ SSCM •{ S'-O'XIH t:Ar,0DU - /; «L ........ Prvi Tnani dopis štaba Istrskega odreda poslan štabu 14. divizije 21. 10. 1943. (Odrigal v A IZDG F 335/III) nost odreda v izvajanju mobilizacije in rušenju prometnih zvez. V neposrednem operativnem delovanju odredovih enot so do maja 1944 prevladovale naloge: mobilizacija, zbiranje orožja in opreme, spremljanje novincev na Notranjsko in rušenje prometnih zvez. Sredi avgusta 1944 so bile zaloge, zaplenjene italijanski vojski, v glavnem izčrpane in prav tako mobilizacijske možnosti, dostop v Istro pa zaradi koncentracije nemških enot precej otežkočen. Zato so bile od tedaj do konca vojne enote zaposlene predvsem z zaščito prebivalcev in aktivistov OF, z rušenjem prometnih zvez in z boji proti sovražniku. Z USTANOVNO ODREDBO NI BILO DOLOČENO IME ODREDA Zaradi teritorialnega značaja partizanskih odredov in njihove tradicije bi bilo logično pričakovati, da bo dobila ustanovljena enota ime «Brkinsko-istrski odred», pač po krajih, v katerih je operativno deloval in si v njih pridobival borce za svoje enote, kot npr. Briško-beneški odred, ustanovljen 6. oktobra 1943 in drugi. Zapis v dnevniku Toneta Vid-marja-Luke 11. oktobra 1943 kaže, da so v štabu 14. divizije dali novi enoti ime «ISTRSKI ODRED» že ob njeni ustanovitvi 7. oktobra ali najpozneje pred odhodom bataljona, ustanovljenega iz borcev Brkinske brigade, ki ga je vodil komandant Stane Žbogar 11. oktobra k Istrskemu odredu v Brkine. Ta naziv odreda, je bil potrjen tudi s prvim do sedaj znanim dopisom štaba, odreda z dne 21. oktobra 1943. ODHOD ODREDOVEGA ŠTABA IN BATALJONA Z MAŠUNA V BRKINE Od izdaje ustanovne odredbe do ustanovitve odrednega štaba in njegovega bataljona na Mašunu je vsekakor preteklo nekaj dni. Poročili štaba 14. divizije Gš NOV in POS z dn( 7. in 8. oktobra 1943 ne omenjata odreda, pač pa je bilo ’ zadnjem poročilu poudarjeno, da se je Šercerjeva brigadi vrnila^ z Brkinov na Mašun. Zato lahko ustanovitev odrede vegà štaba in njegov odhod v Brkine z veliko verjetnostj« datiramo s 7. oktobrom 1943 — po dnevu izdaje ustanovni odredbe 5. oktobra 1943, prvi fazi nemške ofenzive v Brkinih ki je bila 6. in 7. oktobra 1943, in umiku šercerjeve brigadi z brkinskih Tater na Mašun. Ta je bil izveden, kot je mogo če sklepati iz poročila okrožnega komiteja KPS Brkini -Slovenska Istra z dne 7. oktobra 1943, v noči na 7. oktober medtem ko omenja poročilo štaba 14. divizije, da se je bri gada umaknila s Tater 7. oktobra na Mašun. štab odred; pa je prispel z Mašuna v Brkine dan po nemški ofenzivi torej 8. oktobra 1943. Po odredbi naj bi se umaknile tud brigade iz Brkinov in Istre. Glavni štab NOV in POS te štab 14. divizije sta morala iz operativnih in obveščevalni; razlogov hitro ukrepati. Notranjska in Kočevska pa sta bil tedaj še svobodni, zato je odredba lahko prispela z mote riziranim kurirjem že 5. ali najkasneje 6. oktobra v štal divizije, ki je bil tedaj v Snežniškem gradu pri Kozariščal v Loški dolini, kakšnih 20 km daleč od Mašuna. Tako je odred dobil že novembra 1943 še en bataljon, zato je ime j.11) ne 2' k0* ie določala ustanovna odredba (Poročilo štaba IO štabu 14 divizije 11. 12. 1943, A IZDG F (296/1). številčno stanje njegovega mo stva pa je v začetku aprila 1944 začasno naraslo celo na 506 bork ii borcev (Poročilo štaba IO štabu VII. korpusa 11. 4. 1944, A IZDG I 296/II). Štab 14. divizije pa je 7. decembra 1943 ukazal štabu odreda da ne sme imeti več kot 150 borcev (Dopis štaba 14. div. štabu IO 7 12. 1943, A IZDG F 296/1). Tudi štab VH. korpusa je določil odredu 12 5. 1944 186 borcev (Poročilo štaba IO 12. 5. 1944, A IZDG F 296/11) (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddeteic, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Stran 6 14. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SODELOVAL NAJ BI PRI ORGANIZACIJI ATENTATOV V SFRJ ! FINSKA TOVARNA STRELIVA ZLETELA Z ustušš povezan fašist y zrak-. 41 mrtmh, 30 ranjenih aretiran včeraj v Bologni Gre za 45-letnega F. Donini ja, ki se izdaja za predstavnika samozvane istrske in da!matinske vlade v izgnanstvu - Terorist je večkrat prihajal v Trst, kjer je imel stike s krajevnimi fašističnimi organizacijami BOLOGNA, 13. — Na ukaz namestnika državnega pravdnika iz Bologne dr. Claudia Nunziata so a-genti političnega oddelka kvesture v Bologni aretirali znanega fažist č-nega prevratnika Francesca Donini-ja. generalnega tajnika zveze «unione socialista nazionale», predstavnika skupin «gruppi dannunziani», vsedržavnega tajnika gibanja «mov.men-to di ricostruzione nazionale» in glavnega urednika revije «Italija e Popolo». Donini je obtožen, posesti, uvoza in izvoza razstreliva ter poskusa terorističnih atentatov v Jugoslaviji. Istih kaznivih dejanj sta obtožena tudi dva tuja državljana, katerih imena pa niso znana. Dr. Nunziata je podpisal zaporni nalog za Doninija potem, ko so a-gentj protiterorističnega oddelka za Emilio in političnega urada kvestu- I rističnih izpadov, pri katerih so pomagale krajevne fašistične organi-zacje. V Italiji je preventivna akcija stekla za veliki šmaren, ko se je na postaji v Mestrah zbralo veliko a-gentov obveščevalne službe, ki so prišli naravnost iz Rima. V to mrežo sta se ujela Podgrajšek in Dolbeau, ki sta bila izgnana iz države. V tem okviru je prišlo že hrvaške emigracije. Dodati gre še, da bi moral fašist iz Bologne pred nekaj dnevi pričati na procesu proti pripadnikom turinskih fašističnih organizacij «ordine nuovo» in «ordine nero» a se ni odzval pozivu sodišča. Preiskovalnemu sodniku Violanteju je namreč govoril o sestanku evropskih fašističnih organizacij, ki naj bi bil v Lyonu konec decembra 1971 in katerega naj bi se udeležili pred- Francesco Donini re v Bologni našli na njegovem domu v Ul. Mengoni 44 dokaze o tihotapljenju razstreliva in o prevratniškem rovarjenju. Na vsiljiva vprašanja časnikarjev, za kaj gre, se je dr. Nunziata odrezal s skopim: «Imamo tehtne dokaze.» Italijansko sodstvo je sprožilo preiskavo v začetku leta, ko se je v Splitu zaključil proces proti sedmerici ustašev, ki so poskusili pripraviti vrsto bombnih izpadov v najbolj zna-n'h dalmatinskih letoviščih. Glavni obtoženec Vinko Barišič, ki je živel v Zahodni Nemčiji, se je vrnil v Jugoslavijo z vmesno postajo v Italiji in je potoval s ponarejenim potnim listom pod lažnm imenom Borse Kraus. Barišič, ki ga je sodišče obsodilo na 20 let strogega zapora, je bil v ustaški organizaciji od leta 1S64. Potoval je skupno z za-hodnonemško državljanko Barbaro Placketke z avtom znamke BMW, ki je bil last Doninija. V utemeljitvi obsodbe je senat splitskega sodišča na osnovi zbranega gradiva izrecno poudaril, da je bil Barišič povezan z Doninijem, pravzaprav da je bil fašist iz Bologne mandator terorističnih izpadov skupno s Francozom Cristophe-rom Dolbeaujem. Donini — so poudarjali splitski sodniki — je ukazal Barišiču, naj postavi bombe v najbolj obljudene kraje in naj nikar ne skrbi, če bo število človeških žrtev veliko. Razsodba splitskega sodišča je služila italijanskemu sodstvu kot izhodišče za preiskavo. Na osnovi doslej zbranega gradiva so ugotovili, da Donini ni samo dal hrvaškemu pajdašu napotil za akcijo, pač pa mu je tudi pomagal med bivanjem v Italiji. Kaže, da je eksploziv, namenjen podlim terorističnim izpadom, hranil na svojem domu, kamor naj bi ga prinesel iz Francije. Šlo je za 17 nenavadnih tempiranih peklenskih strojev, pri sestavi katerih so teroristi uporabili ročne bombe vrste «ananas» (gre za bombe podobne tisti, s katero je Berteli ubil 4 ljudi, 13 pa jih huje ranil pred milansko kvesturo) «utopljenih» v plastičnem razstrelivu. Teroristične skupine, ki delujejo v Italiji, se pri vseh dosedanjih izpadih niso še poslužile takih peklenskih strojev. Očitno je zato, da imajo Donini in njegovi nadrejeni za seboj trdno organizacijo, ki je imela tudi možnost preizkusiti bombe, ki jih je hotela uporabiti, saj ni umljivo, da bi tvegala neuspeh pri izpadih, ki bi morali povzročiti znaten preplah v Jugoslaviji. O Doniniju in o ustaški organizaciji na splošno pa se je začelo govoriti v Italiji že pred slabim letom, ko so avgusta policija in agenti obveščevalne službe SID aretirali na železniški postaji v Mestrah Jugoslovana Janeza Podgrajska in že o-menjenega Cristophera Dolbeauja. Kaže, čeprav vest ni bila nikoli uradno potrjena, da so pri akciji sodelovali tudi agenti tujih obveščevalnih služb. Cilj policijskega posega je bil, vsaj kolikor je mogoče sklepati na osnovi dosedanjih informacij, preprečiti vrsto terorističnih izpadov v Jugoslaviji ter napad na jugoslovanski konzulat v Milanu. Politični okvir, v katerem so prevratniki pripravljali demonstrativno akcijo je dokaj jasen, saj so bili tedaj do izraza ime Francesca Do-1 stavniki kakih 50 gibanj. Na tem ninija, ki se je izdajal za člana istrske in dalmatinske vlade v izgnanstvu in ki javno priznava stike s hrvaško emigracijo. Fašist, ki je tudi član odbora za osvoboditev Franca Freda, ima zelo tesne stike z italijanskimi in z mednarodnimi fašističnimi gibanji. Konec marca lani je bil na primer v Lyonu, kjer je s kameradi razpravljal o «komunistični ofenzivi v Italiji in na Portugalskem». Na tem sestanku mu je Dolbeau predstavil nekega Anteja. Morda gre le za naključje, a vredno ga je omeniti: črni sestanek je bil v petek 28. marca, dan pozneje pa so v Lyonu hudo ranili jugoslovanskega vicekonzula Mladena Dugoviča. Nekaj dni pozneje sta Dolbeau in Ante prišla skupaj z Barišičem in Placketkejevo v Italijo in sicer v Bologno k Doniniju, ki je prišel še isti teden v Trst, kjer je obnovil stike, ki jih je imel v našem mestu že od 1957. leta. Samozvani predstavnik istrske in dalmatinske vlade v izgnanstvu je večkrat prihajal na obisk h krajevnim fašistom, s katerimi je bil očitno v dobrih odnosih. Kakšne načrte je koval skupaj z njimi ni znano, verjetno pa so imeli kaj pomembnega za bregom, kot priča dejstvo, da imajo na kvesturi zajeten dosje o Doniniju in da politični oddelek še vedno vodi preiskavo o njegovem rovarjenju v Trstu. Kako tesni pa so stiki med ustaško organizacijo in fašist.čnimi tolpami v Italiji pa dokazuje tudi dejstvo, da je hrvaška emigracija sodelovala pri organizaciji pokola na Trgu della Loggia v Brescii. še več: Donini je verjetno eden od veznih členov med organizacijama, kot med drugim dokazuje dejstvo, da se izdaja za zastopnika samozvane istrske in dalmatinske vlade v izgnanstvu, da ima stike z neko fronto za osvoboditev Kvarne- sestanku naj bi med drugim razpravljali o poživitvi dejavnosti «ordine nuovo» v Italiji in naj bi, kot podpornike omenjenega gibanja, omenili tudi nekatere vidne predstavnike izvenparlamentarne desnice pa tudi politike, ki opravljajo ali so že opravljali vladne dolžnosti. Z aretacijo Doninija je prišel na dan še en član mreže, ki so jo teroristična gibanja spredla po vsej zahodni Evropi. Upati je, da bodo preiskovalci vztrajali na tej poti in šli zadevi hitro do dna, zlasti v tem času, ko se iz dneva v dan stopnjuje nevarnost terorističnih izpadov in ko tudi notranji minister Cossiga gdvori o možnosti, da se za prevratniškimi skupinami skriva kaka tuja sila. VAL TERORISTIČNIH IZPADOV V ITALIJANSKIH MESTIH V Turinu run jen delovodju Fiutu V Cugliuriju utentut nu sedež CGIL Notranji minister Cossiga: Očitna provokacija, ki bi jo lahko vodila tudi neka tuja sila TRŽAŠKI DNEVNIK NA TRŽAŠKIM KAZINSKEM SODISCU POTRJENA PRETORJEVA RAZSODBA: PREMIČNA HIŠICA NI PRIKOLICA Giorgina Cosolin por. Cocchi je zgradila leseno po cit ni* ško hišico pri /\/iovhinjah brez predpisanih dovoljenj Tržaško kazensko sodišče (pred- trdi ,da ni bilo mogoče podaljšati TURIN, 13. — Politična kriza, ki ekstremizmov. Tako je bil v Turinu 1 huje ranjen šef nekega oddelka tovarne Fiat «Mirafiori», v Cagliariju so neznanci opustošili in zažgali sedež delavske zbornice CGtL,’ v' RT mu pa so vrgl' molotovko na policijski avto, ki je bil parkiran pred knjigarno reakcionarne katoliške organizacije «comunione e liberazione». Žrtev podlega izpada turinskih prevratnikov je Giuseppe Borello, šef oddelka za lakiranje pri karose- se vleče že od začetka leta, je vzburila val političnega nasilja, ki se stopnjuje iz dneva v dan vzporedno z nejasnostjo političnega položaja. Po hudih izgredih prejšnjega tedna v Rimu, v katerih je bil v še nepojasnjenih okoliščinah ubit študent Mario Salvi, je prišlo danes kar do treh nasilnih izpadov v raznih krajih Italije, izpadov, ki naj ra in da na vseh srečanjih in sho- j bi, vsaj po mnenju teroristov, potrdili ne pozabi nikoli podpreti zahteve I jevali veljavnost teorije nasprotnih .........................................................ni.....................m....................... F» TRAGEDIJI V SAPPADI, KJER JI NAŠLO SMRT ŠISI DUDI Možnosti namernega požiga nikakor ni mogoče izključiti Hude obtožbe angleške študentke na račun uprave hotela «Dolomiti» SAPPADA 13 — Danes so do-1 kar tako zgnesti v sobe, pa četudi potovali iz Anglije starši in sorodni- kar najudobneje, v brk zadevnim prevratniki aretirani in izgnani iz ! tehničnem pogled države le nekaj dni po zaključku konference v Helsinkih za varnost in sodelovanje v Evropi, ki ji je Jugoslavija posvečala velik pomen. Iste dni je prišel na uradni obisk v Beograd ameriški predsednik Ford. Jasno je, da je to izzvalo takojšnjo reakcijo ustaškega g banja in črne internac;onale s katero je tesno povezano. V Lyonu. v Parizu, v Jugo slavij! sami je izbruhnil val tero- ki osmih študentov, ki so zadobili razne poškodbe med včerajšnjim požarom v hotelu «Dolomiti». Ranjenci ležijo v bolnišnici v Auronzu in Gortini d’Ampezzo. Marsikdo bo morda že danes ali najpozneje jutri zapustil bolniško posteljo in se z letalom vrnil v domovino, kakor so storili že koj po tragediji vsi, ki so se brez težav rešili iz plamenov. Medtem se pod vodstvom državnega pravnika iz Belluna dr. M. Torregrossa nadaljuje preiskava o vzrokih požara. Preiskava je strogo tajna, zato ni dano vedeti, ali je morda že rodila kakšne sadove. V tej zvezi si čedalje bolj utira pot domneva, da je ogenj izbruhnil zaradi cigaretnega ogorka ali pa kratkega stika, z druge strani pa se med krajevnim prebivalstvom porojeva sum, da je šlo morda za sabotažo, čeprav je to načelnik protiteroristične službe Viola kategorično zanikal. Dejstvo je, da je do požara prišlo tudi v neki restavraciji v Trbižu, o čemer poročamo niže in ljudje si ne morejo kaj, da ne bi te okolnosti povezali, čeprav morda povsem neupravičeno ,s tragedijo v Sappadi. Vsekakor drži, da bodo resnični vzroki žalostnega dogodka znani šele po zaključku tehniškega pregleda hotelskih ostankov, ki je bil poverjen inž. Bonanu iz Belluna. Le-ta mora preveriti, ali so bile vse varnostne in protipožarne naprave res učinkovite, oziroma, ali niso plameni izbruhnili zaradi nepravilnega delovanja ogrevalnih naprav ali električnega sistema. Salezijanec don Giuseppe Giacomoni, ki že vrsto let u-pravlja hotel «Dolomiti», je odločno zanikal, da bi kaj ne bilo v redu v Vsekakor šibak pa je salezijancev izgovor, kolikor zadeva zmogljivost hotelske zgradbe. V njej je bilo 45 ležišč, a, ko je izbruhnil požar, se je v 27 sobah nahajalo nad 90 ljudi. Giacomo vi pravi, dobesedno: Dejali so, da sem imel na penzionu mnogo več oseb, kakor bi jih smel; v resnici je šlo za otroke, ki so bili nastanjeni zelo udobno. Mar o-troci niso ljudje, mar jih je treba predpisom? Don Giacomini nadaljuje: Hotelske sobe so bile dokaj prostorne, v njih so bile lahko tudi 4 postelje, pa tudi sicer je bil večji del hotelske opreme nedavno povsem prenovljen. Na obtožbe špekulacije iz gmotnih interesov odgovarja salezijanec z navedbo, da so gostje plačevali poln penzion komaj 3.950 lir, torej malo v primeri z režijskimi stroški, in pripominja, da je bilo prav zaradi tega povpraševanje po sobah vselej izredno, tako da ni mogel zadovoljiti vseh. Minulo nedeljo naj bi Giacomoni s pomočjo občinskega zdravnika pripravil osnutek prošnje za povečanje hotelske zmogljivosti. Dejstvo je, da prošnje ni predložil pristojnim oblastem in kljub temu imel na penzionu nedovoljeno število gostov. Državni pravdnik iz Belluna dr. Torregrossa je zaslišal medtem vrsto prič in preživelih (zlasti pozorno je sledil pripovedovanju mlade Barbare Cossa, ki je prva zapazila plamene), nakar je v družbi sodnega zdravnika dr. Rodrigueza iz Padove prisostvoval identificiranju 4 trupel. Kakor smo že omenili, ne gre kar tako prezreti možnosti sabotaže. Zakaj? Predvčerajšnjim je v Cibiani, komaj 40 km od Sappade, drug silovit požar docela uničil štiri stanovanjska poslopja, zaradi česar je ostalo brez strehe 15 družin. Danes ponoči pa so v Trbižu plameni zajeli znano restavracijo «La baita del sole», od katere ni ostalo drugega kot ožgano tramovje in pepel. Zgradba je bila lesena, škoda se suče po prvih cenitvah okoli 40 milijonov lir. Požar je izbruhnil v odsotnosti lastnika in njegove družine, ki so se nahajali v Sappadi, kjer so prisostvovali reševanju gostov hotela «Dolomiti». .. Po najnovejših vesteh iz Anglije kaže,