91
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Zagreba. Prišlo je na svetlo iz narodne naše tiskarne dr. L. Gaja delo, Stepan, posledni kralj bosanski", drama v 5 činah od Mirka Bogo vi ca. Ne mislim se dostojnega kritiko pisati; to pa morem reči, da jjStepan" prekosi še ?,Frankopana", s kterim nas je lani razveselil izverstni naš pisatelj , in da ga bode vsak rodoljub radostno čital. Cena mu je 1 A. Le škoda, da naše ka-zalištne moči so še dosedaj preslabe, da bi se takošna drama vredno predstavljati mogla. Pri ti priliki zamolčati ne morem , da gotovo tudi sem ter tje kakošno dramatično slovensko delice v rokopisu lezi; zakaj, dragi rojaki! si ne upati ž njim na božji dan! — Tukajšne družtva namreč: družtvo dioničarsko narodnega doma, gospodarsko družtvo za Hrvatsko in Slavonsko, matica ilirska, družtvo za po-vestnico jugoslavensko in odbor družtva kniževnega, so se zjedinile pod naslovom ^Narodni hrvatsko-slavonski muzeum" in sicer tako, da posamezne družtva ostanejo kakor so bile dozdaj, samo da se v „muzeum" sredotekajo in se uspešneje uzajemno podpirale bojo. Nadjamo se po tem takem verlo krepkega napredka. To v dodatek mojega dopisa v 19. broji letošnjih wNovica.                            K. Žavčanin.
Iz Istre 16. marca. J. V. Zdaj se vino okolo Pa-zina prodava po 10 do 14 fl. špud, to je, 52 verčev av-etriških; po oštarijah se pa dobiva po 16 do 24 kr. bokal. Na debelo se ga še more kupiti po Lindarščini, Gračiščini in Pičanščini, kjer je od vse Istre najbolje obrodilo; drugod, če ga je kaj bilo, ga imajo še sami bogataši. Pšenica je starič (ako je dobra, vaga 13 funtov) po 54 kr. do 1 fl., in turšica najlepša po 40 kr. — V Istri se meri vse na starič, ki derži dva polovnika ali polstariča ali četiriškate; 6 staričev je 1 špud , 8 jih je 1 star; 4 so velika mezina (pol stara), 3 so mala mezina (od m e d ~ p o 1) pol špuda. — Zimo smo imeli prav lepo in dobro , samo ene dvakrat je sneg enmalo pobelil, pa je koj zginul. Al 7. dan tega mesca ob 3/4 na 4 zjutrej smo imeli tudi mi hud potres, da so mnogi zidi popokali.
Iz Gorice. (Konec.) Žalost, da se ne bo moglo razsvetljenje napraviti, iu da je toliko stroškov zastonj, so presvetli Cesar sami tolažili rekoč: da Jih je serčni sprejem zelo razveselil. Tudi spremništvo se ni moglo načuditi ozaljšanju „devetstoletnett Gorice.
Berž po prihodu je sledilo navadno poklanjanje uradnikov in gospode. Slovesnosti pervega dne so se končale z veliko bakljado 350 plamenic in vmes kakih 80 bander z dvema bandama. Travnik je bil z bengališkim ognjem razsvetljen.
Upali smo, da se bode vreme čez noč razvedrilo, — al zdaj je začel še le jug gnati in drugi dan je odjenjal dež le toliko, da 50 utegnili Cesar neke vaje z vojaki izpeljati. Potem so obiskovali uradnije, zavode in občne naprave, med temi tudi Ritterjevo predivnico v Stračicah, kjer je bil slavolok napravljen in delavci z banderi   razverstjeni.
V  tem pa so bili Cesarica pri sv. masi v nadškofovi kapeli. Tu je bila tolika gnječa na ulicah, da je kočija komaj do vrat prederla, in preserčnih wZivijo-klicovu je bilo tukaj slišati, da ni moč povedati. Po maši so blagovolili obiskati Uršu-linarce in usmiljenice. Ob 2. popoldne so svetli Cesar sprejemali poslanstva (eno iz Tersta) in poslušali zasebne proš-nike. Ob 6. je bil obed za 36 oseb in zvečer razsvetljenje mesta, kolikor se je dalo. Dasiravno nam je najlepše priprave dež poškodoval, je bilo vendar kaj lepo. Zmed brez-brojnih transparentov navodim enega slovenskega na Travniku: „Za Vaji Cesar, Cesarica! Plami ljubezni vsa Gorica!" Na kapeli svetlega nadškofa se je lesketel transparent, posnet iz spomenice na konkordat. Ime Jezusovo, Vera, Upanje, Ljubezen, stari in novi Zakon, in znana prigodba Rudolfa Habsburškega in duhovnega s sv. zakramentom so bili poglavitni transparenti na Št. Ignaški cerkvi. Na stolpih zraven stanovanja Nj. Veličanstev je bilo viditi preddede Habsburške hiše. Tudi kazina se je na Travniku lepo razlikovala. Sploh sta Travnik in gosposka ulica druge prekosila. Preproge, venci, bandera in druge lepotije so celi čas nazočnosti presvetlih Gostov ostale in uspeh razsvetljenja povikševale. Sklep vsega je bil v gledišu, ktero ste Nj. Veličanstvi ob 8. blagovolile počastiti. Igral se je balet. Igravci so bili za to priložnost iz Tersta povabljeni. Skupni stroški glediša tisti večer so znašali blizo 4000 gold. Veliko mladenčev iz imenitniših hiš je svetilo Nju Veličanstvoma sprejetima v gori imenovanem šotoru. Berž ko so se veselja klici ulegli, je pel kor 30mestnjanov „ce-sarsko pesem" po laško. Nj. Veličanstvi ste ostale do konca v gledišu, ki Jima je, pred nekimi mesci ponovljeno, močno dopadlo.
V torek 10. marca zjutraj ob sedmih sta presvetla Gosta po Teržaški cesti odšla spremljevana od blagoslovov tisočernih gorečih sere. Za doveršenje zgorej omenjene ceste čez Korenj so dovolili 10.000 gold. iz deržavne dnarnice in za mestne naprave in uboge 4000 gold.
Kakor iz verjetnih virov vem, so Cesar mnogokrat in pri vsaki priložnosti Svojo posebno zadovoljnost z Goričani in njih udanostjo razodevali in zagotovljali. — Tako smo zvezo ljubezni s svojim Vladarjem ponovili in uterdili. Neminljiv spominek sta si visoka Gosta v naših sercih postavila s Svojo prijaznostjo in ljubeznjivostjo in drugimi vladarskimi čednostmi.    Živila! Bog Ju ohrani!
Se nekaj imam omeniti. Na umetno in lično napravljenem vozu, ki je ob dohodu Nju Veličanstev tu pa tam postajal, so se Nju podobe in petero sonetov proti tiskale in med ljudstvo razdeljevale. Našemu tiskarju gosp. Zajcu gre hvala za to lepo misel.
Danes v nedeljo (15. t. m.) smo obhajali osmino na-zočosti Nj. Velieaustev med nami. Po voglih se je bral serčni odgovor Cesarjev na poklon mestnega predstojništva.
V  zahvalo za velikodušne darove, ki so jih Nj. Vel. nam blagovolili podeliti, se je napravilo razsvetljenje „kioskova na Travniku iu šolskih ulic , kar je bilo ob nazočosti Nj. Vel. zavolj neugodnega vremena zaostalo.    Razsvitljenje, povik-
92
sano z bengališkim ognjem, je bilo tako krasno, da se le zdaj zapopademo pomanjkljivosti unega pervega razsvitljenja 9. t. m., kterega popolnoma uživati nam vreme ni bilo privolilo.
Iz Gradca 13. marca. Neusmiljena smert mojega najljubezuivejšega, 5. t. m. za osepnicami umerlega, se le 37 let starega brata Jožef Pavalec-a, župaua pri sv. Marjeti pri Pesnici na Štajarskem in uda c. k. staj. kmetijske družbe, me je preteklega tedna zvala v mojo domačijo, in pri tej priložnosti sem spozvedel in opazil nektere reči, ki naj jih častitim bravcem „Novic" povem. — Tamošnji ljudje so mi zagotovili, da so 7. marca zjutraj okoli štirih potres čutili, da so vse okna šklepetale , kar se tu že več let ni zgodilo. Tisti silni potres po Koroškem in Kraju-skem je tedaj segal do štajarskih slovenskih Goric, pa samo da tu je bil le eden in ne ravno hud stres. — Vinska terta je pa nižinah že hudo terpela in pozebla. — V ponedeljek večer je precej deževalo in potem je za čevelj debelo snega padlo, tako da se je bati, da ne bi tudi ozimina terpela, česar nas Bog vari.                                          J. Pavalec.
Iz Koroškega se piše, da ne na levem prijaznem, ampak na desnem osojnem in zimskem bregu Drave ima železnica odMarburga na Koroško iti — in to le za-tega voljo, da gre me m o Prevalj (Praevvall), ktere bi, ako bi una, pametna misel obveljala, tudi ue več kot le kake dve uri na strani od železnice ostale. Štajarci, la-vantinska dolina in sploh bolji del dežele pridejo po tem poti na desnem kraji Dravi v škodo; ni tedaj čuda, da je vstal velik hrup in da se je nemudoma prošnja poslala do vis. ministerstva, da se ta nesreča odverne.
Iz Vipave smo te dni zvedili, da ondi že breskve in marelice cveto. In le malo ur od Vipave je še komaj sneg slovo vzel! Ko smo drugod na Krajnskem imeli snega letos toliko, da ga bomo pomnili, so ga v Vipavi le enekrat vidili, pa je kmali skopni!.
Iz Ljubljane. Za gotovo smo zvedili, da se bo v Idr i i že to spomlad drevesnica napravila, v kteri se bojo, kakor v Ljubljani, preparandi ljudskih šol sadjorejo učili. Ker si. ministerstvo nauka želi, da bi prosto ljudstvo čedalje bolje spoznavalo, kako potrebne in dobre so šole, to spoznanje pa ljudstvo najbolj dobiva iz tega, da vidi, da se njih otroci v šolah po kmetih tudi kmetijskih reči, sadjorejo in čbelarstvo, učijo, je gotovo perva potreba, da so učni ki sami v teh vednostih dobro pod-učeni, in zatega voljo pozdravljamo napravo sadjorejne učilnice v Idrii s toliko večjim veseljem, ker je tam še več pre-parandov za prihodnjo ljudsko učiteljstvo kakor v Ljubljani.
Iz Ljubljane. Kavno je na svetlo prišla polka, ki jo je pod naslovom „Glasi radosti o vernitvi Nju c. k. apost. Velič. Franc-Jožefa in Elizabete med Krajnce leta 1857" za klavir zložil Josip Levičnik. Ime gosp. Levičnika je po mnogih lepih spisih našim bravcem in bravkam tako dobro znano, da bojo gotovo vsi, ktere je verli pisatelj že večkrat razveselil z besedo, radi segli tudi po njegovi godbi, s ktero je ob veselem primerljeji pervi-krat stopil na dan. To je menda že samo po sebi vzrokov dovelj , da'se bo ta polka, kakor se v nemškem kupčij-skem jeziku pravi, „reissenda prodajala. V priporočilo njeno pa imamo še več povedati: Viža je prijetna in polka v tem nenavadna, da se med godbo tudi poje, zato jo gosp. iz-datelj imenuje »slovensko polko s petjem"; zraven tega se da lahko igrati in je v Blaznikovi kamnotiskarnici tako lično natisnjena, da se bo lepo podajala tudi na klavirji vsake gospe in gospodične. Giontini v Ljubljani je nje prodajo (po 15 kr.) prevzel in jo bo razposlal na vse kraje.