• \ . 231 št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K V Ljubljani, pondeljek 26. septembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAV 'k* hi. Vtzp /Ca Uredništvo: Wo!fova ulica 1 /I. Telefon oCO Uprava: Marijin trg 8.______ Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo. ff anjeir. je priložiti znamk« * za odgovor. Ljubi Peskov obrekovalec obsojen. LOVREC OBSOJEN RADI CASTIKRAJE. Ptuj, 25. sept. (Izv.) Danes se je vršila obravnava Pesek kontra Lovrec, ki je jasno pokazala, s kakimi sredstvi se bori JDS proti svojim političnim nasprotnikom. Angažirano od JDS, ali bolje rečeno od mlado-liberalnega krila-klike JDS, je nadučitelj Lovrec obrekoval g. Peska, da je zakrivil protinaravna dejanja. Daši je bil pripuščen dokaz resnice, se le-ta obdolžencu ni posrečil, ker so vse priče decldirano izjavile, da o kakem takem dejanju od strani gospoda Peska ne more biti govora. Sodnik je po zaključitvi dokaznega postopanja razglasil obsodbo, ki gla* si: 5 dni zapora za g. Lovreca, ki sc spremene z ozirom na njegovo soci-jalno stališče na 500 kron kazni. — Interesantno in značilno za vso demokratsko gonjo proti g. Pesku je dejstvo, da je g. Lovrec najprej absolutno zanikal svoje obrekovanje, ko pa se mu je isto po zapriseženih pričali nedvomno dokazalo, je pa za svoja obrekovanja nastopil dokaz resnice, ki se mu pa, kot že zgoraj povedano, ni posrečil. Cela zadeva je važna posebno zaradi tega, ker j§ obsojenec nastopi! tudi kot priča v razpravi Pesek kontra Klemenčič. Obravnava Pesek kontira KlemenM. RAZSODBA SE RAZGLASI JUTRI DOPOLDNE. Ptuj, 25. sept. (Izv.) Danes se je Nadaljevala razprava Peska kontra Klemenčič. Zaslišale so se zadnje priče in pokazalo se je z vso jasnostjo, da za pričami stoji JDS, ki je vse obremenilne priče točno organizirala. Obtežilne priče sloje, kot se upravičeno zdi vsem navzočim poslušalcem, pod težkim pritiskom, kar potrjuje še ; posebno včerajšnja izpoved priče Vavpotič, ki je pred sodiščem izpovedal, da se ga je skušalo »nagraditi« z 100.000 kronami, če bi izpovedal kaj obteiilnega proti g. Pesku. Obravnava se je ob 1. popoldne zaključila in se bo razsodba razglasila jurti ob pol 10. dopoldne. Kot že včeraj povedano, povdarjamo tudi danes, da nočemo predčasno posegati v sodnijsko razpravo in se zato vzdržujemo podrobnega poročevanja o razpravi. Kakor hitro pa bo padla razsodba, bomo ves potek razprave objavili po zapisniku in zopet enkrat dokazali, kako perfid-no in tedenciozno laže »Jutro« v svojem poročilu o poteku razprave. N O PRIČAH IN NJIH IZPOVEDBAH. Ptuj, 25. sept. (zv.) V Ptuju vlada veliko ogorčenje zoper učitelje, ki so v pravdi Pesek contra Klemenčič spravljali na dan grdobije, ki so se baje vršile pred 16. leti in katerim nihče ne verjame. Vsi, ki Peska poznajo in ki so ga poznali tudi takrat, so prepričani, da to ni res in da se mu godi velika krivica, ter mu izražajo svoje simpatije. Pri obravnavi, ki je bila proglašena za tajno, so bila vsa tri okna odprta in je številno občinstvo poslušalo pred okni ter se zgražalo nad pričevanjem gotovih ljudi, pristašev JDS. Splošno začudenje je vladalo, zakaj se ni zaslišalo tudi drugih mnogobrojnih prič, ki so pristaši drugih strank in ki Peska dobro poznajo iz različnih časov. Socialdemokrati v Ptuju so sklenili, da skličejo protestni shod zoper take vzgojitelje ter da ne bodo več pošiljali svojih otrok v šolo, dokler so nastavljeni taki »vzgojitelji«. Razprava je trajala v soboto pozno v noč in je občinstvo pri oknu občudovalo vztrajnost g. Peska, kakor tudi njegov neustrašni nastop, s katerim je nastopal napram nasprotnim pričam. Nasprotno so napravile obremenje-valne priče Šegula in Lovrec skrajno slab' vtis, že s svojimi fiziognomijami in svojim potuhnjenim vedenjem. Slišale so se opazke, da so to obrazi, ki spadajo v gotove albume. — Nepopisno ogorčenje vlada v Ptuju proti učitelju meščanske šole Fr. Šeguli, ki sc je s svojo »izpovedjo« kaf najbolj »proslavil«. 2e poprej, predno je bil sam zaslišan, je ves čas prisluškoval pri odprtih oknih; isto je delal po svojem zaslišanju. Občinstvo ga je potem, ko je končal svoje »pričevanje«, očito obsojalo, ga zasmehovalo in le treznosti poslušalcev •se Ima zahvaliti, da že pred sodnij-skim poslopjem ni dobil batin. Vsekakor pa mora imeti zelo debelo kožo in še bolj široko vest, da je požiral vse številne zabavljice in očitke, ki jih je občinstvo delalo na njegov račun. Človek, ki ima količkaj čuta dostojnosti in sramu v sebi, ne bo potem, ko je že podal svojo izjavo kot priča pred sodiščem, postajal še okoli oken in izzivalno prisluškoval. Naša meia proti Albaniji ogroi MOBILIZACIJA V ALBANIJI. — ALBANCI PRIPRAVLJAJO NAPAD NA NAŠE OZEMLJE. Beograd, 25 sept. Presbiro poro-iča: Pooblaščeni smo izjaviti, da naše čete niso prešle demarkacijske črte, temveč se nahajajo daleč od nje na Črnem Dri mu, na postojankah pred Klanjo. Tiranska vlada je osredotočila v tem sektorju preko 3000 ljudi in te njene čete so prekršile demarkacijsko črto, ki jo mi držimo že od leta 1918. Potisnili so naše slabe j predstraže ter zavzeli nekatere vasi, ;med katerimi so Aras, Dardu in Si-1 naj. Naša vojska je zopet zavzela j vasi v tem delu demarkacijske črte. ( Med tem so 201. m. neredne čete ponovno napadle naše čete na postojankah pod Klenjo. 21. t. m. je sledil napad albanskih regularnih čet. Napada se je udeležilo okoli tisoč ljudi z dvema topovoma in dvanajsterimi •Vstrojnicami. Albanske čete so predle na našo stran demarkacijske črte. Z naše strani so se podvzeli vsi potrebni koraki, da se albanski napad odbije ter vzpostavi demarkacijska črta. Kraljeva, vlada je preko svojih zastopnikov opozorila velesile in zvezo narodov na vse te napade in nevarnosti, ki morejo zaradi njih nastati. Podgorica, 25. sept. Albanske čete na naši meji so ojačene v velikem številu in sicer s četami, ki so bile na fronti proti Miriditom. Odkar-so došla ta ojačenja, je postopanje albanskih čet napram našim postalo zelo izzivalno’. Po vsem se sklepa, da pripravljajo Albanci napad na naše ozemlje. Elbasan, 25. sept. V Albaniji se vrši velika mobilizacija. Tiranska vlada je odredila, naj vsak okraj postavi še 50 mož, kar bi dalo okoli 3500 vojakov. Vsi mobiliziranci se pošiljajo na jugo-slovensko mejo. Madiarska akcija naperjena tudi proti Češko •Slovaški. ,ro^> 25. sept. (Izv.) »Tribuna« jav- li-i , r** sepi. uzv./ »'inuuua« jav-V1*i. . rat>slave, da vzhodne dele Slo-V. ® ln Karpatsko Rusijo resno vzne-n. J.3.^adžarski agitatorji. Ko se bo vP... burgenlandske afere raz- čistil položaj, bo postalo tudi jasno, da so bile mahinacije na Zapadnem Madžarskem le Postranskega značaja in da e je slo v prvi vrsti za velikopotezno akcijo proti Slovaški. M Pr~Sa;, 25’ "ept ’e tovariše. Da, še je v učiteljskih vrstah poštenjaka in na te računamoy v te vet ujemo, da oprede končtip r ed tudi tu, pre&nft ne bo prepozno*. Razpad. [Proti? je vrgel težko granato v vrste vladajoče radikalno-demokrat-ske večine. To je bojna tehnika modernega generala, ki z najmočnejšim (topovskim ognjem zrahlja fronto nasprotnika, da nato lažje udere v njegove postojanke. Naša politika je pravzaprav samo nadaljevanje predvojne srbske politike ki se je gibala le okrog če, dejstvo je, da je mož m gg ao<» dvojih imen: Pašiča in Protiča tei 0 Protiču kar hoče, dejstvo je, da je mož pogumen in dosleden. Od trenutka, ko je odklonil prisego v parlamentu, je stopil v opozicijo proti lastni stranki in Izrekel obsodbo nad delovanjem sedanje vladne večine. Veliko oo-guma je bilo treba, da je pričel s svojim proglasom očitno borbo proti radikahio-demokratski koaliciji. Napadalec lahko zmaga, podirajoča stavba pa lahko pokoplje in uniči njega samega . . . Kaj je dosegel Protič? Prvi del napada se mu je posrečil. Enotnost vladne fronte je na celi črti v razsulu, razpad se širi v njenih vrstah kakor infekcijska bolezen. Zanimivo je opazovati ta razkrojilnl proces po eni strani nied radikalci, po drugi strani pa med demokrati. Radikalci se z veliko naglico konsolidirajo na znotraj. Centrum tvorijo radikalci okoli »Samouprave«, Ki je menda najkonservativnejši list v Jugoslaviji z nedosegljivo rezerviranostjo in umerjenostjo. Na levi Je mitroviška »Srbija« v ljutem boju z demokrati in na desni »Srbska Riječ« s tendenco proti demokratom, a še ostrejšim ielom proti mohamedanskemu klubu, ki je tudi del vladne večine. Protič je na agitacijskem potovanju, a vsi radikalni list! molčijo, istočasno pa vsi napadajo glavo demokratov in povzročitelja seda-njh desolatnih razmer v državi — Pri-bičevlča. Zaključki so lahki, če še p>-.mislimo, da je v demokratskem klubu ihrvatski pristaš »Svobodne misli«, ob j njegovi strani pa katoliški duhovnik iz {Dalmacije. Za vlado sposobne večine v parla-•mentu nimamo več. Protič je v svojem iproglasu podčrtal nepostavno razveljavljenje komunističnih mandatov. Pri tem ga je gotovo vodila predvsem misel na nove volitve, kjer bo treba tudi nusl tl na pridobitev teh glasov. To je sila, na katero Protič gotovo računa in zato je taktično razumljiv boj radikalcev proti Pribičeviču, ki je to pot tudi iz drugih yidikov povsem opravičljiv: Drugi uspeh Protičevega nastopa je, 'da se z njim pričenja popolnoma nova 'orientacija srbskega javnega mnenja. 1 Protič je prvi srbski politik, ki se je jprčel po prevratu resno baviti s slo-vensko-hrvaškim vprašanjem. Srbi so 'poznali Slovence in Hrvate do sedaj Je po zmerjanju nekaterih poklicnih demokratskih politikov, ki niso še senca obeh plemen: Politični razkroj in razpad se vrši s nevzdržno brzlno, nova politična grupacija je na obzorju. Ali se posreči Protiču sinteza ustvarjajočih političnih sil? . To je druga in še tretja naloga njegove akcije . . . mo lete iiti ata Učit. Tov. z dne 19. maja 1921, št. 21 je pod naslovom: Prehod iz osnovne šolo v meščansko šolo priobčil članek, s katerim se zlasti v njegovem drugem delu ne moremo strinjati. Med drugim slove članek: Ako ostane meščanska šola dolžnostna šola, bi nazadovali... samo boljši ali vsaj dobri učenci bi se sprejemali v mešč. šolo... ob sprejemanju učencev ne bodo izpričevala iz osnovne šole odločilna... itd. Z vsebino članka se ne strinjam; zato mi sili razmišljavanje ustroja mešč. šole pero v roke. Prepozno bode sicer, pouk se je že pričel; naj pa velja čez leto dni. Od prevrata dalje raste število šolskih razredov v Sloveniji kot gobe po dežju. Opazovalcu se zdi, kakor da hoče mila usoda nakloniti državljanom kraljevine Jugoslavije v kratkem času to, česar avstr, oblasti Jugoslovanom niso priznale celih 50 let. Ustanavljanje narodno — osnovnih šol dosega pravi višek; kultura postaja last celega naroda, zanimanje raste, prosveta med ljudstvom se širi. Sledeč zgledom sosednjih narodov in nujni potrebi podkrepiti stremljenja obrtnikov in trg. stanu po nadaljnji in praktični izobrazbi, ustanavlja šolska oblast tudi meščanske šole. Namen mešč. šole je, dati širšim plastem naroda višjo naobrazbo nego jo more dati splošna ljudska šola. Meščanska šola mora biti nadaljevanje in poglabljanje predmetov iz ljudske šole v medsebojni zvezi tako, da je prehod iz osnovne šole v mešč. šolo popolnoma naravna pot, ki vzbuja v učencih hrepenenje po nadaljnji izobrazbi in veselje do del^. Mešč. šola vzgaja in izobražuje trg, obrt. in kmet. naraščaj v bodoče člane srednjega stanu; daje priložnost do višje naobrazbe sinovom in hčeram onih staršev, ki na eni strani nimajo toliko denarnih sredstev, da bi pošiljali otroke v drage mestne razmere — meščanske šole naj se ustanovijo v vsakem okraju — na drugi strani je namen mešč. šole praktična izobrazba brez primesi staroklasične grščine in latinščine, ki za bodočega obrtnika, trgovca in seljaka nima nobene praktične vrednosti. Ako ima mešč. šola ta namen, potem morajo biti pogoji za sprejem v njo taki, da dopuščajo nared-be in odredbe vso možnost vstopa v mešč. šolo. Kdor kaže velike spretnosti in ročnosti v risanju, računanju, a nima daru za jezike, spada v mešč. šolo. Ako naše gimnazije odrekajo dostikrat sprejemu učencem samo z zadostnimi redi, je to jasno, ker služi dosedanji ustroj srednjih šol samo nadarjenemu naraščaju torej bolj teoretičnim poklicom. Na dveh primerih, ki sem jih doživel sam kot oče hočem dokazati, da tira mešč. Šola sedanje pogoje za sprejem — v velik nonsens. 1. Leta 1919 se je oglasil oče s svojim sinom pri vodstvu Ij. šole, da sprejme dečka v 4. razr. lj. š.; učenec je obiskoval 1. š. že 5 let. Bil je zaradi tega 2e dan pogoj, da bi se smel učenec sprejeti v, 1. razr. mešč. šole, ker je imel po predpisih zahtevane rede. Toda v mestnih šolah gre vse bolj natanko; na očetovo lastno željo gre v 4. in drugo leto še v 5. razred lj. š. Obiskoval je šolo skupaj 7 let. A dasi so bili 2e pred dvema letoma dani pogoji za vstop v 1. mešč. šolo, Je bil po dveh letih sprejem odklonjen, ker nima učenec sedaj predpisanih samih povoljnih redov. Kam sedaj ž njim? Šolo obiskuje že 7 let. V stranskem predmetu ima zadostno; zato naj potegne oče iz žepa vsaki mesec 1400 K za hrano in stanovanje, kar znaša v 10 mesecih 14.000 K. Ali ni Škoda leta in denarja? Ni 11 to tatinsko poseganje v tuj žep ter odnesti tisočake? Sedanji ustroj mešč. šol ne odgovarja postavljenemu programu in se od cilja oddaljuje. Meščanska šola postaja pravi tip najstrožje srednje šole, zbira najboljši materijal, dobrega odrine gimnaziji in realki, a slabega, t. j. onega, kojemu je namenjena, pušča v nemar in mu jemlje še ono priložnost, ki jo je srednje nadarjena mladina porabljala, dokler so obstojale 6, 7 in 8 razredne ljudske šole, namesto dosedanjih 4 razr. mešč. šol. Zastopniki staršev in šolskih oblasti morajo zavzeti v interesu občinstva in mešč. šolstva drugačno stališče kot dosedaj. Vsak, ki dovrši 5. r. lj. š. imej pravico do vstopa v 1. r. meščanske šole. Meščanska šola bodi dolžnostna, da se tudi v tem razlikuje od srednje šole, kajti meščanska Šola je nadaljevalna ljudska šola. 2. V okraju M. imajo 8 razr. lj. šolo. Ko učenec dovrši 5. razred, gre v šestega itd. Recimo, da bi šolska oblast dovolila tukaj ustanovitev mešč. šole, ali ne bodo na svobodnem duševnem razmahu prikrajšani oni učenci, katerim je mešč. šola namenjena? Učenec po sedanjih predpisih brez povoljnih redov ne bode smel obiskovati mešč. šole. Ostane samo ponavljanje 5. razr., katerega je n. pr. z zadostnim uspehom dovršil, ali pa naj ustanove ozir. obdrže za take učence 8razrednico, a mešč. šola naj izvršuje ondi funkcije zastarele srednje šole. Mnenja sem: Sedanji ustroj mešč. šol ovira nadaljnjo Izobrazbo širokih slojev našega naroda. Mešč. šolo napravite dolžnostno šolo. V njo naj se sprejemajo učenci, ki so obiskovali lj. šolo 5 let. Nastavni razredi (6. razr.) naj odpadejo, ker so kazen učencem in učiteljem ter nezaupnica ljudsko-šolske-mu učiteljstvu. Čudim se prizadeti javnosti, da ne zasleduje tako važnega vprašanja z istim zanimanjem kot športe, cirkuse In različne senzacije. Želim, da višji šolski svet sedanjo kruto naredbo predrugači z vednostjo in sodelovanjem praktične poklice Izvršujočih članov, predvsem z zastopniki občin, trg. in obrt. zbornica, obrtnih in gospodarskih zadrug, učiteljstya itd. A. Trgovina z Rusijo. Dolgo so se upirale razne države imeti z Rusijo kakoršnihkoli stikov, bodisi političnih, bodisi trgovskih. Toda gospodarsko življenje je mehanizem, ki razprostira svoje kolesje po celem svetu in če neha delovati le eno kolesce, je ohromljen ves mehanizem. To sta prvi občutili Anglija in Amerika. Angleška manufaktura je pač najbolj razvita, toda zaradi nezadostnega lanu je imela na gospodarskem polju silne težkoče. Anglija je namreč v mirnih, predvojnih časih dobivala 57 odstotkov vsega lanu iz Rusije. Rusija je dobavljala surovine vsej Evropi, sama pa je konsumirala industrijske izdelke. Anglija je hitro občutila pomanjkanje surovin in začela se je pogajati z Rusijo v svrho trgovske pogodbe. Amerikanci so pa kar sami prihiteli v Moskvo, da bi sklenili pogodbo z dobičkanosnimi pogoji. Tudi Nemčija se je pričela z vso pozornostjo zanimati za eksport za Rusijo. Le naša država v tem oziru še mirno spi, dasiravno še nimamo tako ugodnega gospodarskega položaja, da bi zamogli zanemarjati tako ogromen kolos Evrope. Sicer nam ta kolos trenutno res ne more mnogo pomagati, toda glede perspektiv v bodočnost moramo biti vedno pripravljeni. Naša vlada morda misli, da dosedanji sistem v Rusiji ne more dolgo vladati. V tem ima morda prav, toda zakaj se angleški m amerikanski kapitalisti zanimajo za Rusijo, četudi najbrž ravno tako mislijo? So pač previdnejši in se skušajo zavarovati za slučaj, da sedanji boljševiški režim nekoliko odneha proti desnici in se na ta način obdrži. Angleži in Amerikanci imajo že sedaj sklenjene ugodne zveze za vse možnosti in slučaje. To njihovo psihologijo nam pač dobro osvetljujejo pretekli dogodki. Anglija je bila vsled pomanjkanja sirovin prisiljena skleniti z Rusijo trgovsko pogodbo. Amerika je pa ravno tisti moment odposlala zastopnika moskovske vlade nazaj. Ko pa je zvedela, da se je Anglija faktično že začela pogajati, so Amerikanci brzojavno zahtevali, naj se moskovski zastopnik vrne. Ameriki in Angliji gotovo ne gre za to, da bi pomagali boljševikom. pač pa računajo z ■možnostjo, da se boljševizem obdrži. Mislijo si tudi: zakaj bi ne izkoristili sedanji moment, ko se večina držav drži rezervirano nasproti Rusiji in zakaj ne bi svojega izvoza na njihov račun povečali. Angleži so pač bolj dalekovidni kot ml in tudi mnogo sposobnejši za trgovsko življenje. Njim vedno zveni po ušesih: »Make ve use of the sea« (Izkoriščaj morje). In res, francoske izdelke vozijo Angleži v Rusijo. Poskus najbrž ni tako slab, kajti statistika nam kaže, da je prvo polovico letošnjega leta dala Anglija v Rusijo okoli 30 odstotkov vsega uvoza. Naši časopisi so ppl-ni oklicev, naj pomagamo Rusiji, toda nikdo se ne spomni, da bi bilo dobro prodajati tja, na primer naše žito. Res je, da je Rusija pred vojno zalagala s svojim žitom skoro pol Evrope. Toda sedanji glad bo imel take posledice zanjo, da bo Jugoslavija še mnogo let lahko uvažala v Rusijo svoje žito. Pri tem ne smemo pozabiti, da se transport v Rusijo vrši po morju, po Donavi v Crno morje in dalje v Odeso ali. Novo-rosijsk. ' Vodni transport je najcenejše transportno sredstvo in z njim ne more konkurirati nobena železnica. Razen žita in poljskih pridelkov bi se še našlo marsikaj, kar bi Jugoslavija zamogla eks-portirati v Rusijo. Tudi vino in tabak bo Rusija še nekaj let hvaležno kupo-vina itd. Petrolej kupujemo v Ameriki sija dati v zameno naših predmetov. Če pogledamo listo blaga, ki ga ekspor-tira Rusija, vidimo, da zavzema važno mesto: petrolej, nafta, kože, kožuho, vina itd. Petrolej kupujemg v Ameriki in Poljski, toda transport iz Amerike in Poljske nam pride gotovo dražji, kot bi nas stal vodni transport Iz Rusije. Finejše vrste kožuhovino kupujemo na Dunaju. A če se tam ozremo v izložbe, vidimo, da se povsod blišči napis: »echt russisch«, »echt sibirisch«. Dunaj prodaja vse to z velikjm dobičkom, ko bi vendar lahko dobili naravnost iz Rusije, ko smo zvezani z njo po vodni cesti. Mi naše ugodne lege ne znamo Izkoristiti. Sedaj, ko so v Rusiji razbite vse železnice in-jug ne more dobiti ničesar, kar ima sever, bi mi lahko naše parnike, ki počivajo okoli Beograda, koristno uporabili in naše blago Izvažali po vodi naravnost v južno Rusijo. Tako bi mi zamogli postati posredovalci med južnimi državami Rusije in med cen-, tralno Evropo. Naš glavni eksport', posebno kar se tiče Slovenije, je les. Trgovina z lesom pa sedaj po večini počiva. In zakaj bi mi tega ne izrabili? Preje, ko je bilo naše gospodarsko stanje normalnejše, smo vozili naš les v Crno morje, sedaj pa kar lepo spimo. Ce stremimo za tem. da bi postal naš gospodarski mehanizem popolen, ne smemo zanemarjati nobene države; kajti čim več imamo ugodnih trgovskih 'zvez, tem preje bo prišlo naše gospodarsko življenje v normalni tir. Tega principa se drže Angleži in vsi veliki narodi, a ml vsled neke trmoglavosti in trdovratnosti spimo in Rusije se skoro da bojimo. Cemu dajati raznim prekupčevalcem velike dobičke, ko si vse to država sama lahko zasluži, ^aj zgubiti mi tukaj ne moremo nič, pač pa pridobimo in na ta način zasiguramo ugodno trgovsko zvezo. Toda mi čakamo, da vsi drugi že prej sklenejo ugodne pogodbe in če kaj ostane, tisto naj bo za nas! Ali se morda gotovi krogi boje, da se ne zanese k nam bolj-ševiška bolezen iz Rusije? Ta strah je prazen. Vsled trgovine bi se boljševizem ne mogel pri nas prav nič bolje razvijati, ker je to sploh nemogoče; ampak bi ravno nasprotno, kajti videli bi vso krasoto »boljševiškega režima« in lepe ideje o komunizmu bi splahnile. Včasih se je reklo: »Austria erit in orbe ultima«, sedaj bomo namesto Avstrije kmalu namestili lahko kaj drugega . .». Gospodarstvo. o mm j Z3|! V Parizu izhajajoča revija »Frarce Jougoslavie« je objavila v svoji ">ep-temberskl številki članek francoskega inženirja Georges F. Rupalley, ki radi svoje objektivnosti zasluži, da ga prevedemo. Članek se glasi: Kdor pozna Jugoslavijo, celo oni, ki je potoval ski.si to državo, je presenečen o izrednem Bogastvu, tako kar se tiče poljedelstva in gozdarstva, kakor tudi živinoreje in rudarstva. Lahko se ti državi prerokuje sijajen razvoj, ko bo erikrat rešena vprašanj, izvirajočih vsled vojne in ko se bo uveljavila v. vsi državi racijonelna In strokovna delovna metoda. Površen opazovalec bi mogel biti Iznenaden, dat se nahaja izvoz po treh letih dela v znatnem nazadovanju, ko lahko vendar Jugoslavija proizvaja predmete, ki v za-padni Evropi manjkajo (les, žito in Michčl Zevaco: ,.NOSTRADAMUS." •»Sire,« je mirno vprašal Ronche-rolles, »ali naj ga zgrabim takoj?« »Ali bi se upali?«... Mari niste videli, da ga ni mogel prijeti niti Montgomery?« »Samo ukažite, sire, pa primem samega hudiča, ako treba!« je zarenčal Roncherolles. »Jaz tudi!« je ljubosumno hlastnil* maršal de Saint-Andre. »Hvala Bogu, kadar treba služiti kralju, me ne prehiti nihče!« »Da, da,« je zamrmral Henri, »vem, da sta mi vidva edina prava prijatelja; da sta mi vdana še Izza davnih časov, ko « »Ko sva vam služila v ljubavnih zadevah, sire,« je dejal maršal, videč, da se je kralj prekinil. »In ko sva spravila tistega Renau-da s poti!« je dodal Roncherolles z bledim usmevom. »Renauda!« je jeknil Henri II., potegnivši si z roko po mokrem čelu. »Da, Renaud mu je bilo ime... Kaj 8e je zgodilo ž njim? ... Čudno: tako pogosto mislim na Marijinega zaročenca ... Se li vidva spominjata Marije?« ' »Prazne misli, sire! Tisti človek je mrtev. In mrtvi ne vstajajo iz grobov, naj reče Nostradamus kar hoče.« »Marija!« je povzel Henri II. s ['sanjavim glasom. »Mnogo žensk sem {e ljubil potem... a nobena me ni /navdajala z enako strastjo... Pusti* io te ugasle spomUle,« je dodal majavo. »Hočem, da bi prijeli Lmsim, Toda kadar mi pridete javit, da ste ga zgrabili in postavili na grmado —« »Kaj bo takrat, veličanstvo?« >Roncherolles, tisti dan vam podelim službo Franca Ollvierja. ki sem jo obljubil 1’Hospitalu...« »Sire, sire!« je jecljal Roncherolles, in žar častihlepja se je užgal v njegovih očeh. »Pomislite, da mi obljubljate mesto državnega velikega kancelarja!« - »Ne bo mi žal!« je rekel Henri II. »A meni, sire?« je pohlepno vprašal maršal de Saint-Andre. Ignacio de Loyola je napravil v zraku križ ter pogledal Nostradama. Videč, da zarotba, ki jo je mrmral pri tem s tihim glasom, ne učinkuje, je vzdihnil in si potegnil kapuco na oči, da ga Nostradamus ne bi videl plakati! »Preden odpotujete v Rim, se vidiva,« je dejal Nostradamus. Menih se je'naglo okrenil, hoteč odgovoriti ria to pretečo obljubo. Toda Nostradamus je bil Izginil. IV. Floriza zaročena. 'm trm Medtem se je poklonil Henriju Drugemu Roland de Saint-Andre. Končavaje nekakšno pripoved je dejal mladi mož: »Tako se Je zgodilo, sire. Predrznost razbojnikov ne pozna več nl-kake meje. Sire, prosim vas pravice zopfir razbojnika Royala de Beau-reversa, ker je malo manjkalo, da ni oropal vaše veličanstvo enega izmed njegovih najzvestejših služabnikov.« »Pravici bo zadoščeno,« je odgovoril Henri. »Pokličite velikega pro-iosa.« Nostradamus je smehljaje poslušal. Roland je skočil po Roncherolle-sa in ga je kmalu privedel h kralju. »Gospod veliki profos,« je dejal Henri, »poznate li rokovnjača, ki se imenuje Royal de Beaurevers?« »Da; sire,« je odgovoril Roncherolles, »dobro poznam njega in njegovo četo, ki jo tvori četvero tolovajev z imeni Trinquemaille, Strapafar, Bouracan in Corpodibale. Ta petori-ca je zaslužila smrt.« »Glejte, da jih obesite, preden mine oseminštirideset ur,« je mirno rekel kralj. »Hvala, sire!« je veselo vzkliknil Roland de Saint-Andre. »Se nekaj, baron de Roncherolles,« je povzel kralj z mračnim glasom. »Stopite bliže. Tudi vi, maršal ... bliže ... še bliže ..-.« Mladi Roland se je umeknil in pristopil k Brantomovi družbi. Istotako so se umeknili vsi, ki so obkrožali kralja, ne izvzemši niti kraljice same. Henri se je živahno Ozrl po krogu dvorjanov; Nostradama ni videl med njimi. »Še bliže stopite,« Je dejal s tišjim glasom. »Maršal, vi poveljujete mojim četam v Parizu. Veliki profos, vi poveljujete moji policijski straži. Vse bojne sile v Parizu so združene v vajinih rokah. Poslušajta: moja volja je. da primeta tega Čarodeja in ga sežgeta na kakem javnem trgu.« »Ti pa dobiš stotisoč tolarjev.« Saint-Andre je omahnil. Srce se mu je skrčilo in ugriznil se je v ustnice, da ne bi kriknil od veselja. Nostradamus, ki je od daleč gledal ta prizor, ga je videl prebledeti, kakor prebledevajo veliki skopuhi, kadar slišijo govoriti o zlatu. • Niti kralju,, niti maršalu, niti velikemu profosu se ni zdelo čudno, da govore o tako bogati nagradi za aretacijo čarodeja, ko so vendar vsak dan sežigali čarovnike in krivoverce. Vsi trije so čutili, da jih čaka borba z mogočno silo; in v svoji zaroti treh proti enemu so tvorili čudno skupino vseh treh najnižjih strasti: strahu, lakomnosti in častihlepja. Henri II. je z migom roke odslovil maršala in velikega profosa; toda odstranil se ni ne ta ne oni. Spogledala sta se med seboj in ostala. Na Ron-cherollesovo znamenje je povzel maršal de Saint-Andre: »Sire, ker stojiva z gospodom velikim profosom baš oba hkrati pred vašim kraljevskim obličjem, dovolite nama, da poprosiva vaše veličanstvo skupne milosti.« »Kaj takšnega?« je dejal Henri II., ozrši se naokrog in pokazavši s tem, da je tajno posvetovanje končano. Dvorjani so takoj pristopili z vseh strani. Katarina de Medicis, Diana de Poitiers in kraljica Marija Škotska so se vrnile na svoje sedeže v kraljevi bližini. »Z kaj pa gre?« je vprašal Ta-vannes. »Zame!« je odgovoril Roland de Saint-Andre, bled od radosti. »Oho!« je menil La Tremoille. »kralj se mi vidi hudo mračan.« »To diši po škandalu,« je dejal Brantome, vihaje nos. Brusquet, k‘i se je bil polastil naslanjača in sedel vanj po Iienriievo, Je bevskal: »Vsem navzočim dajemo na zna*'' nje, da smo nehali klatiti bedarije s svojim velikim profosom in svojim ljubljenim maršalom. Zdaj so na vrsti resne stvari. Dan božji! Tak, smejte se, plešite, zabavajte se!« »Govorite, maršal!« je velel Henri Drugi Saint-Andreju. Maršal in veliki profos sta motrila kralja z gorečimi pogledi, kakor bi iskala na njegovem obrazu misli, 11 katerih so se imele poroditi besede pričakovanega odgovora. »Sire,« je izpregovorll Salnfi Andre, »vašemu veličanstvu je zna-* no, kako staro in živo prijateljstvo Je vedno družilo gospoda velikega pro*< fosa' in mene. Sklenila sva Izpreme* niti to prijateljstvo v nerazdružljivo zvezo. Zato sva zasnovala že davno načrt, ki vam ga danes predlagava v odobrenje.« »Kakšen je ta načrt?« je vprašal kralj in prebledel. »Takšen, sire, da bi stopila v zakon prežlahtna gospodična Floriza de Roncherolles, hči velikega profosa, in gospod Roland de Saint-Andre, moj sin.« Vsi navzoči so videli, kako Je kralja popadel krčevit trepet in kako je zletelo njegovo oko, polno zloveščega ognja. _ od Roncherollesa do Saint Andreja. Dvorjana sta se držala, kakor da ni ničesar. Krnlj ra je vnovič mahnil z roko in odslovil vso svojo okolico. »Nemilost bo tekla v potokih,« ie dejal Biron. »Vraga, rešimo se!« je pritegnil La Tremoille. (Dalje prih.), meso), da industrija Jueoslavije že dol-£o počiva, tako da w>e mora večji del tkanin uvažati, da ostaja večji del podzemskih bogastev neizkoriščan ter da postaja življenje v Jugoslaviji vedno dražje, dočim se ima vendar drugod beležiti znatno padanje cen. Vsi ti pojavi imajo svoje vidne splošne, ali tudi mnogo posebnih vzrokov, ki se jih da ugotoviti le na podlagi natančnega proučevanja delavnih metod in načina mišljenja naroda. Dočim se je leta 1920 razvijalo industrijalno in trgovsko delovanje v državi zelo ugodno, tako da se je tudi finančni položaj jel boljšati, opazovati je bilo že koncem leta, in posebno od začetka leta 1921. nazadovanje, ki se je razvilo pomladi do pravcate krize in ki se sedaj normalno razvija. Kriza je 'deloma v zvezi s položajem na svetovnem trgu, ki so: splošna negotovost, ki je sledila zaupanju prve dobe, prikrito vojno stanje v orijentu, ruski boljševizem Itd. Izjemno Jugoslavija ne trpi kakor zapad na preobilju blaga. Ali v Jugoslaviji so bili tudi posebni vzroki, ki so povzročavall gospodarsko krizo: politični In gospodarski. Predvsem se Jadransko vprašanje še ni moglo rešiti, navzlic rapalski pogodbi, ki je priznala j Jugoslavilj baroško luko. Mirovne pogodbe s centralnimi silami, akoravno so stopile v veljavo, še niso popolnoma izvršene; tako glede družb in industrij, ki so pod sekvestrom. Mirovna pogodba z Madžarsko še ni ratificirana ter trgovinska pogodba ne obstoja- Tudi z Italijo ni še urejeno gospodarsko razmerje. Transportne težave so leta 1920. slabo uplivale na izvoz. Dobava lesa se ni mogla vršiti v dogovorjenih rokih. Industrije so morale radi pomanjkanja premoga, znižati svojo produkcijo do 50 in 75 odstotkov, nekatere so jo pa morale sploh opustiti. Neprestano višanje železniških tari' in vedno spreminjanje carinskih tarii je vplivalo na gospodarski položaj. Kolebalo se je med svobodno trgovino in izvoznimi prepovedmi. V tl negotovosti ter da se krijejo pred zgubami vsled valutnih razlik, ženejo trgovci cene v višino, tako da so se mnoge države — odjemalke morale odvrniti od Jugoslavije. Na različne industrije je to slabo vplivalo. V začetku spomladi leta 1920 se je dinar brzo zvi-šal na 0.92 franka, reči se mora, ne da bi se ga bilo umetno pognalo kvišku. ,iToda kmalu so nastopili prvi pojavi kriče In dinar je padel vkljub vsem naporom na 0.263 franka. Moglo bi se napi-»atl celo študijo o tem, kak vpliv so Imele centralne države na padec dinarja. O daljni bodočnosti dinarja je težko kaj prerokovati, odvisna je pač od mnogih nepredvidnih momentov. V ministrstvu vlada nagnjenje, da se znižajo .Izvozne carine. Zdi se tudi, da je to za-(res edino sredstvo za ozdravljenje gospodarskega položaja Jugoslavije. Vsaj Se ne more nekaznjeno vedno višati carin. V prvih tednih se lahko zgodi, da vsled tega rastejo državni dohodki, s 'časom pa vrše zvišane carine, izvrše pritisk na ves gospodarski položaj. Prava trgovinska politika mora pospeševati izmeno blaga za vsako ceno, četudi z Izvožniml premijami. (To načelo, ki mora pač veljati za industrijske proizvode, ne more veljati za naše'poljedelske proizvode, ki predstavljajo tako-rekoč naš edini izvoz. Taka izvozna politika bi podražila življenjske potrebščine v naši državi do neznosne mere ter bi imela za posledico, da bi naši dr? žavljani vkljub obilici pridelanega živeža, morali stradati. 2e svoboden izvoz Živil Iz Jugoslavije, ne oziraje se na kontingent potreben za prehrano domačega prebivalca, ima škodljive posledice, ki jih doživljamo danes, da jemo j idrag kruh in drago meso, da nimamo na ‘trgu ne jajc, ne krompirja ter da plačujemo za slanino nedosegljive cene. Op. ur.) Zvišanje carin mora imeti V Vidu ne le zvišanje državnih dohodkov, nego tudi splošno zvišanje gospodarskega prometa, od katerega ima država zopet koristi. Ako se bo izvajalo tako politiko, ne bo prihodnji proračun izkazoval deficit 3 milijard, nego vsi gospodarski krogi se bodo z zaupanjem lo-jitilijdela, kurz dinarja bo šel kvišku in J* tem se bodo zboljšale državne finance.« FF Nova izvozna tarifa stopi v ve-jljavo že s I. oktobrom t. 1. Izvoz zla-** in srebra ter umetnin zgodovinske vrednosti bo sploh prepovedan. Nadalje se določijo sledeče tarife: za roo ! ||> Pšenice 20 din., ovsa in ječmena V . .f**’ 8«na 5 din., za konje in kobile ®*Jgijske rase nad 3 leta stare 400 din., 0stale Pasme konje in kobile 250 5- ’ *a OVce žive 30 din., za koze 20 !lin',/a/ak,ane »n očiščene ovce, za govedo do 300 kg 1220 din< Ff Dobava 10.000 kg svinjske ma-tti. Komanda dravke divizijske oblasti V Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši ne 10. oktbra t, 1. pr; intendanturi ravske divizijske oblasti v Ljubljani 'Ismeno ofertalna licitacija za nakup 0.000 kg čiste svinjske masti. Oglas podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške TEp^ledj. ’-f- Glavni zadružni Savez v Beogradu bo imel sejo glavnega odbora dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih Akademskega doma v Ljubljani poleg hotela Union, dne 30. t. m. pa glavno skupščino in kongres. Želeti je, da se tega važnega sestanka ueleži kar največ zadružnikov vseh panog zadrug, ker bodo strokovna predavanja koristila k nadaljnemu razvoju našega zadružništva. Dne 1. in 2. oktobra si pa ogledajo naši južni bratje ustroje in gospodarstvo neka-terih zadrug na Pranjskem in Štajerskem, kjer jih bodo sprejemali zastopniki obtoječih Zzez, -j- Izvoz iz Romunije. Romunija je izvozila v prvi polovici 1. 1921: pšenice 1967 vagonov, moke 1170 vagonov, rži 4407 vagonov, ječmena 15.384 vagonov, ovsa 5713, koruze 45.922, petroleja 10.830 in lesa 2406 vagonov. Vrednost izvoženega žita znaša nad 1 miliardo lejev, vrednost petrolejskih izdelkov 234 milijonov ih lesnih izdelkov 25 milijonov lejev. -j- Cehoslovaška družba za izkoriščanje radija. Cehoslovaška država je sklenila z »Imperial and Foreign Corporation Ltd«, ki ji načeluje Bal-four, pogodbo za dobo 15 let. Na podlagi te pogodbe se bo ustanovila »Cehoslovaška družba za izkoriščanje radija.« Ker je Cehoslovaška edina država, ki proizvaja čist radij, ki se pri uporabi zelo malo uničuje, radij ne bo na prodaj, temveč le na posodo. 1 gram bi do načrtih dal letno okoli 3 milijone d* sl. K. -f- '-44 ima Škofja loka in bko- lica C 4. Elektrarna v Škofji loki se je z 1 f''Oljenjem ministra za trgovino in industrijo preobrazila v delniško doišUp fifid imenom »Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d.« Glavnica znaša 3,000.000 K in je razdeljena na 7.500 delnic po 400 kron. -j- Naše trgovske agencije v inozemstvu. Naša trgovska agencija v Turinu je ukinila svoje poslovanje. Druga v Hamburgu je pa začela poslovati v svojih uradih v Klotzstras-se 25. Istoako že posluje agencija v Manchestru (n Peter Street). Ta agencija ima svoj lokal tudi v Beogradu, Kapetan Mišinova ulica br. 8., kjer se lahko dobi informacije o trgovini z Anglio. -f- Cene srebru v Avstriji. Cena srebru je na Dunaju poskočila. Pred vojno je stal 1 kg srebra 70 do 90 K. Sedaj pa se mora plačati za 1 kg srebra 21.000 nemško - avstrijskih kron. -(- Naš uvoz in izvoz. V prvem četrletju tega leta je izvozila naša država za 69,410.995 din. blaga. Uvozila pa je v tem času blaga za 1 milijardo 14 milionov in 2750 dinarev. -j- Ljubljanski trg. Preskrba z govejim mesom je ugodno urejena s tem, da si revnejši slbji nabavijo na ljudski stojnici, na stojnici centralne vnovče-valnice in stojnici Marčan .- Toni, vse tri na Vodnikovem trgu, dobro goveje meso po 20 do 24 K g. Nakup na teh, stojnicah je intenziven. Telečje meso 22 do 24 K kg. Slanina na trgu silno primanjkuje, ker je eksportna cena prašičem, ako tako visoka, da je za naš trg nedosežna. Maksimalna cena slanini 58 K trebušna, 64 kron riba in sal. Na trg prihajajo manj. kol. slabega domačega Špeha. Za mesto Ljubljana bo nabavil mestni magistrat v najkrajšem času zadostne količine zajamčeno čiste masti po ugodni ceni in mast v manjših množinah razprodajal. — Glede mesnih izdelkov se bo Lub-ljana v kratkem osamosvojila. Vrhniška tovarna konserv prenese svoj paviljon iz ljubljanskega sejma na Vodnikov trg ter se je zavezala na tem paviljonu preskrbovati Ljubljano z najboljšimi mesnimi izdelki, kot šunkami, prekajenim mesom, klobasami, jetrnimi in mesnimi konservami itd. po znižani ceni. Tovarna namerava izde-vati tako množino tega baga po češkem vzorcu s češkim personalom, da bo zadostovalo za celo Kranjsko. Ce bo blago najboljše kakovosti, se bo s tem podjetjem centralne vnovčeval-nice, ki se nahaja v razvoju, oprostili naš trg tujih firm ter se bo ustvarila zdrava konkurenca. Paviljon vrhniške tovarne bo cel dan odprt. Glede krompirja za Ljubljano je akcija v polnem teku in smemo upati, da spravimo do konca oktobra zadostne množine krompirja v Ljubljano ter si bo mestni magistrat nabavil tudi lahko nekaj zaloge za zimo za revnejše sloje. Primanjkuje pa mestnemu magistratu primernega velikega skladišča za shranjevanje čez zimo. Ponudbe takih skladišč bi bile jako dobrodošle. — Dela za mestno mlekarno so sedaj dovršena in prične mlekarna poslovati pričetkom meseca oktobra. O podrobnostih bo občinstvo v posebni notici obveščeno, + Trgovina Nemčije 2 Rusijo. Trgovinski odnošaji med Nemčijo in Rusijo se vedno bolj razvijajo. V kolikor se more računati, je ruska vlada naročila v Nemčiji raznega blaga za približno svoto 1 milijarde in pol mark. V glavnem se je naročilo mnogo strojev, poljedelskega orodja, lokomotiv in kemičnih produktov, Iz Rusije pa prihaja jtobaic, ^ les in drage »kO-VinAu ' H- Premog od Madžarske. Mei-zavezniška komisija, ki se je sestala v Pečuju, bo te dni odredila koljemo blaga, ki nam ga mora dati Madžarska iz pečujskih rudnikov kot vojno odškodnino. + Brzojavni in telefonski promet s Kastvom. Kotarska ekspozitura v Kastvu javlja, da je končno urejena telefonska in telegrafska zveza z njenim območjem, in da se oblasti lahko poslužujejo v važnejših slučajih te zveze. Številka telefona te ekspoziture je štev. 2. + Relacija kronske vrednosti in Zveza narodov. Naša vlada namerava poslati te dni skupščini zveze narodov noto, ki bo zahtevala, da fi nančna sekcija Zveze narodov določi relacijo kronske vrednosti, po kateri se bodo našim državljanom izplačevale njihove predvojne terjatve od predvojne Avstrije. Dnevne vesti. — Radikalna stranka, poverjeništvo za Slovenilo, Je Izdala propagandno brošuro, kjer naznanja, da bodo na letošnjem Jesenskem zboru stranke zastopani tudi Slovenci. Kakor vse kaže, mislijo radikalci resno s svojo organizacijo v'Sloveniji. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani. Mariboru. Ptuju in Murski Soboti Je iskalo v preteklem tednu od II. do 17. septembra 1921 dela 195 moških in 123 ženskih delavnih moči. Posredovani se Je Izvršilo 352. Promet od 1. januarja do 17. septembra 1921 Izkazuje 24.622 strank in sicer 12.270 delodajalcev in 12.352 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v»tem času 7150. Dela iščejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji, krojači, šivilje, čevljarji, natakarji, natakarice, hotelske sobarice, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, zidarji, trgov, pomočniki, prodajalke, vzgojiteljice, bolniške strežnice, vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejmejo: elektrotnonterjl, ključavničarji krojači, šivilje, tesarji, zidarji, čevljarji, usnjarji, mizarji, šteparice za čevlje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke. — Izpit za višjo volno akademijo v Beogradu sta napravila z odliko Slovenca kapetan Vladimir Vauhnik in maior Ant. Kokalj. — Sela zdravniškega društva iz Maribora na Pragerskem. V torek 27. septembra ob 6. zvečer se vrši v kolodvorski restavraciji na Pragerskem odborova seja zdravniškega društva v Mariboru. K seji so vabljeni tudi vsi tovariši zdravnlkl-neodborniki. — Posnemaltel Ljubljanske č. sestre Uršulinke so naročile za gojenke svojega učiteljišča večje število Dijaških koledarjev ».Jugoslovenske Matice« in se z ozirom na blagi namen »Jugoslovenske Matice« odrekle dovoljenemu popustu! Apeliramo na vse srednješolsko učiteljstvo, da tudi ono posnema č. Uršulinke in da propagira med diia-štvom »Dijaški koledar«! — Velik požar na Notranjskem. Predzadnjo nedeljo, ko so bili skoraj vsi vaščani pri maši. Je začelo goreti v vasi Zagon pri Postojni. Ker ni bilo gasilcev ne vode ter je še pihal močan veter, je pogorelo 15 posestnikom prav vse, da so si rešili le goio življenje. Škodo cenijo na 2 milijona lir. — V Slovenskih goricah Je dne 21. t. m. zamorila slana, vso ajdo. — Umrl je v Veržeja župnik g. Lovro Janžekovič, star 79 let. R. I. p.! — Občinski odbor na Bledu Je v seji dne 20. t. m. imenoval za častna občana po-kraiinsk. namestnika-minlstra g. Ivana Hribarja in vseučiliščnega profesorja v New Yorku g. Mlhajla Pupina, ki si je pridobil za Bled veliko zaslug ter je kot zaveden Slovan rešil naš gorenjski kot, posebno Bled in Bohinj. Obenem je občinski odbor črtal dr. Iv. Šušteršiča z liste svojih častnin občanov. ’ — Vlom. V cerkvi Sv. Martina na Pohorju se Je izvršil v noči od 8. do 9. avg. vlom. Ukradeni so bili različni cerkveni predmeti. Policija Je dognala, da Je izvršil ta vlom neki Fischer Simon iz Žablieka. Fischer Je star nevaren tat m se je Izdajal za Ivana Urha in je imel tudi delavsko knjižico na to napačno ime. — Uradna poneverba. Pešadljskl poročnik Ivo Birtlč Je poneveril večjo vsoto uradnega denarja In neznano lam pobegnil. — Velik požar v Zagonu pri Postojni. V nedeljo, ko so bili ljudje vasice Zagon pri Postojni po večini v Postojni pri maši Je izbruhnil nenadoma v vasi požar. Ogeri Je pospeševal hud veter, ki Je bril prod vosi. Gasilci niso mogli dosti pomagati, ker niso mogli dobiti vode. Zgorela Je skoro cela vas. Petnajst posestnikov Je popolnoma brez strehe, škodo cenijo nad dva milijona lir. Ogenj Je Izbruhnil v hiši posestnika Antona Jagra. Sumijo, da je bil zanalašč podtaknjen iz maščevalnosti. Ljubljana. *= Zbirajte stare znamke za Jugoslo-vensko Matico! Ker bi mogla imeti Jugo-slovenska Matica od starih znamk zelo lepe stalne dohodke, se nadejamo, da ustrežete naši prošnji. Z narodnim pozdravom! Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. =« Umetniško gibanje. Umetniški večer s približno istim programom, kakor v Ljubljani, priredi A. Podbevšek v družbi s pesnikoma .VI. Premrujem in M. Jarcem v No-verti mestu v nedeljo Ž. okt. v veliki dvorani Narodnega doma. Po tem literarnem večeru bode sledili v Ljubljani nadaljnl, pri katerih bodo nastopali večinoma Še neznani, mladi pesniki s svojimi dobrimi pesniškimi proizvodi. =» Resen opomin prizadetim. Vsa Javnost se še spominja, s kakim navdušenlem so me še pred kratkim poveličevali klerikalni časopisi. V zadnjem času pa se množlio slučaji, da nastopajo g. klerikalni profesorji proti dijakom in dijakinjam, ki se ude-ležulelo mojih literarnih večerov, češ, da bodo uplivall, da Jih bo prof. zbOT Izključil, če Jih bodo posečali še v prihodnjič. V svoji onemogli besnosti me vpričo njih celo obkladajo s krščanskimi priimki kakor »on ie totalni norec«, »naj si he domišlja ta osel, da vrejo ljudje k literarnim večerom zaradi umetnpsti, temveč, da se pohecalo z njim«; »ta baraba« In še z množico »katoliških« iz-arzov. Izjavljam prav na kratko, da ne bom več trpel takih žalitev ter da bom v prihodnjič nastopal proti njim sodniJsko. Anton Podbevšek. = Društvo stanovanjskih najemnikov, za Slovenilo s sedežem v Ljubljani opozarja, da sp vrši prihodnja favna odborova sc* Ja v sredo, dne 28. septembra t. I. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desno. = Odbor tarlstovskega kluba »Skala* vabi vse člane smučarje, ki nameravajo letošnjo zimsko sezono gojiti smučarstvo, da sa udeleže zanesljivo sestanka dne 29. septembra ob 8. uri zvečer v restavraciji »Novi Sj5!fs- = »Bratstvo*. Danes točno ob sedmih Je sestanek obeh odsekov v prostorih tam-buraškega odseka pri »Zlatorogu«. Na dnevnem redu Je odhod načelnika, posvetovanja za skorajšnji občni zbor in slučajnosti. Pridite vsi točno, ker ima dramatični odsek točno ob osmi url v navadnih prostorih dramatično vajo. Zdravo. —R— = Zakaj ne stanujejo Nemci v svojih hišah? Pišejo nam: V Jakilovi hiši v Beethovnovi ulici stanuje dr. Kaiser ter ima dasl samec, 3 sobe In kuhinjo. Vrhutega pa ima lastno hišo nasproti tobačni tovarni. V II. nadstropju iste biše stanuje Nemec MI-kusch mlajši z ženo ter ima tudi 3 sobe. Njegov oče ima trgovino in lastno hišo v Ljubljani. Ali bi ne mogel stanovanjski urad spoditi take stranke v lastne hiše, njihova stanovanja v tujih hišah pa nakazati uradnikom, ki morajo stanovati daleč iz mesta te rhoditi ali se voziti z otroci vsaki dan v mesto? Apeliramo na g. pokrajinskega namestnika, naj napravi red pri stanovanjski komisiji, ki sama noče ničesar "videti. = Vrnil se je. Pred par dnevi smo javili policijsko vest, da Je neznano kam izginil trgovec Anton Krmelj. Stvar se Je pojasnila tako, da se je Krmelj vrnil že drugi dan, pozabili pa so Javiti njegov prihod policiji, ki ga Je radi tega 8 dni iskala. =* Razne tatvine. Iz predsobe Ivana Bartola‘V Krsnikovi ulici Je ukradel neznan tat črn mehak klobuk. Isti dan Je bil ukraden v isti hiši iz stanovanja ravnatelia mestnega magistrata dr. Zarnika površnik, klobuk in dežnik. — Fin. nadpreglednlku Ivanu Kržanu Je bil ukraden na neki klopi na cesti na Južno železnico črn svilen dežnik. — Uršič Adolf, doma Iz Gorice, zaposlen pri neki lesni tvrdki v Novem mestu je osumljen, da Je ukradel Iz zaklenjene sobe podporočniku Rudolfu Hvala rjavo listnico ,v kateri Je bilo 4400 kron denarja, vojaška legitimacija ni izkaznica Jugosloveu-ske Matice. Ivani Gregorčič Je ukradel ria Privozu neznan Žepni tat iz žepa denarnico, v kateri je bilo okoli 80 kron denarja. — Izpred Fajdigove hiše na Sv. Petra cesti Je ukradel neznanec dvokolesni voziček last Stefana Erjavca iz Vižmarij. — Prljavllenih je več tatvin razijega perila in obleke. Občinstvo se svari pred nakupom od neznanih oseb, ker imajo take kupčije lahko mučne posledice. “ Vlom na Jurčičevem trgu. Trgovki s čevlji Viktoriji Cirar na Jurčičevem trgu so ukradli neznani tatovi 8 parov črnih boks moških čevljev, 2 para ženskih čevljev ter nekaj drobiža. Skupna "škoda znaša okrog 7000 kron. — Tatovi so vlomili v trgOvlno med 12. in 14. uro s ponarejenim ali tatinskim ključem. Izginili so brez sledu, policija' ni mogla do sedaj še ničesar izslediti. ==» Rokoborba v cirkusu »Slavila*. Dvanajsti dan rokoborbe sta nastopila prva znani Zaiykin porti Germancu Gojerju. To je bil krasen par. Oba velikana, težka borca In rutinirana tehnika. Borba je bila lepa in večkrat presenetljiva, osoblto elegantno se Je boril Gojer. Do rezultata ni prišlo In se nadaljuje prihodnjič brez ozira na čas do končne gmage. Kot drugi par sta nastopila grljavljeni amater Petrov proti Bogatlrevu. lorila sta se s pasovi. Zmagal Je Petrov v 7 minutah. — Kot zadnji par šta nastopila ljubljanski edini amater, ki se Je prijavil in že drugič boril, g. Anton Zupan. Za nasprotnika si Je izbral znanega borca težkega in močnega Poljaka »Ciklopa«. 2e drugi večer se je boril g. Zupan proti veliko jačjemu nasprotniku dosti lepše In uspešneje. Podlegel Je častno v 6 minutah. Prijavil pa je takoj revanš borbo. Številno občinstvo, ki je napolnilo vse prostore, ie borilce. osoblto domačega amaterja živahno pozdravljalo, — V nedeljo popoldne ste nastopili pred borbo dve domači umetnici baletki Anica Grubinova in Ivica Osrcdkarje-va. Ljubki plesalki sta plesale balet iz kiparja in želi obilo priznanja. — Izven sporeda rokoborb sta nastopila profesor rokoborbe vodja Stepanov proti elegantnemu Fincu Jervineju za posebno premijo 400 K. G. Stepanov se Je izkazal kot dober tehnik, tod aopaža se mu, d ase in že dolgo boril. Jervinev Je zmagal v 4 min. Kot drugi par sta nastopila priznani tehnik in eden najlepših borcev Gromov proti Ciklopu za nagrado 600 kron. Borba Je bila ljuta in lepa. Gromov je premagal v 12 minutah. Maribor. Jugosloveni! Jugoslovenke! Bliža se že tretje leto, odkar Je zasedel nenasitni sovrag naše kraje tam ob Adrljl, Da, tretje leto, polno tuge in bridkosti. Udarec za udarcem Je padal In še pada po naših, že itak krvavečih plečih. Sinje nebo Je zažarelo, goreli so narodni domovi, gorele vasi. Narod, prevzet od groze. Je nemo stiskal pesti, njegova duša Je hlepela po maščevanju. Ječe so se polnile, obup Je objemal mučenca in v tem obupu Je vzpel roke proti nam osvobojencem ter Šepetal molitev1 za osvoboditev, Jugosloveni, Jugoslovenke! 'Srce se krč! človeku od gnjeva, ko čita dan ža dnem o strašnih grozotah, ki se vpriznr-Jajo nad našim lliidstvom tam ob Adriil in onstran Karavank. To, kar smo si sezidali v tekti desetletij v potu svojega obraza, to nam Je dvatisočletni kulturonosec vpeoelil v eni noči. Kot hijene, žejne krvi, so kričale množice, videč, da plamen objema našo trdnjavo, rlaš dom. 71 ognjem in mečem mislijo končati sleherni naš živelj tam preko, z ostudno gonjo in morijo nameravajo Iztrebiti naše ljudstvo Ir rodnih H |n <• {ern sati vsako sled, da je nekdaj tu bival narod, ki Je govoril slovanski Jezik. Toda naše ljudstvo ie trdno. Ne zgane ga vihar italijanske In nemške besnosti; z,mirno roko vodi krmilo svoje ladjice po razburkanem va-lovju, Ono vidi samo en cilj, vidi s mio gvezdo vodnico, katera ga vodi k vstatenhi — k osvoboditvi. Bratje in sestre! Med nami se nahaja še mnogo takih, ki se še dandanes ne zavedajo, da leči pplmillior-';’ *mrod pod tujim Jarmom. Da pa se temu ljudstvu ko-likortoliko obelodani položaj naših trpečih bratov tam preko In da se Istemu vcepi sočustvovanje do naroda, ki trpi muke In se zvija pod krutimi udarci, katere mu zadaje neusmiljeni tiran, to Je naša sveta dolžnost. Vsled tega se Je ustanovil v Mariboru, kot obmejnem mestu, odsek pod okriljem Jugoslovenske Matice, ki si je nadel nalogo, da bode z raznimi Igrami in govori sejal narodno zavest med ljudstvom v obmejnih krajih. Jugoslovenskemu narodu pa vzklikamo: Narod vzdrami se! Posnemaj, podpiraj »Jugo-slovensko Matico«, bodi nje zvest sin, stoj Ji ob strani ob teh težkih časih, da bodemo enkrat dosegli to, po čemer hrepeni srce vsakega Jugoslovena, to Je rešitev naših bratov ria Jugu in severu. Ustanovitev dramatičnega odseka »la-gosi. Matice* v Mariboru. Pred kratkim se /je ustanovil v Mariboru dramatični odsek »Jugoslovanske Matice« podružnice Maribor čigar namen Je, vzbujati v ljudstvu predvsem pa v ljudstvu kmečkega stanu narodno zavest, potom prirejanj raznih Iger v naših obmejnih krajih. V odbor so bili Izvoljeni: Predsednik: Janko Dekleva, tajnik: Franjo Urbič, režiser: Srečko Staut, blagajnik :gdč. Zora Godini. Priprave za prvo uprizoritev so že v teku; ako ne bo posebnih tehničnih ovir, bo mogel odsek nastopiti že v sredini oktobra s prvo predstavo, na kar javnost že sedaj opozarjamo. Komanda mariborskega voj. okruga nam Je poslala sledeči razglas: Upozoruju se gospoda rezervni oficirk koji su došli raznim transportima iz Rusije u toku 1919., 1920. In 1921. godine, a koji niso još podneli prošnja za prijem u našu vojsku, da to od-mali učine u njihovom vlastitom interesu. Formularl se mogu dobiti pr|, nadležnom vojnom okrugu. Nečloveška mati. Nedavno smo poročali, da so na nekem travniku v Leiters-bergu našli 5 mesečnega otroka. Sedaj so našli brezsrčno mater. Piše se Ivana Puš ter Je bila služkinja v Mariboru. Svoj zločin ' zagovarja s tem, da ima skrbeti že za 3 nezakonske otroke, za četrtega pa ne more več skrbeti, posebno, ker il otrokov OČ» sploh ni znan. Napad na učitelja v Makolah. Kakor smo izvedeli, ni bil napaden učitelj Gabršček v Makolah, ampak v 10 min. oddaljeni vasi Pečke, na okr. cesti pred gostilno Mlakar. Makolskih fantov ni bilo zraven. Med napadalci Je bil gostilniški sin Anton Mlakar, kateri je z nožem dvakrat ranil učitelja po glavi, a neki Trantura ga Je udaril z želez-110 palico za levo uho tik senca. Napadalcev je bilo več kakor 20 (niti Italijani niso taki junaki!). Tudi ni res, da bi ga napadli radi ljubosumja, Je pa res, da ni nikdar varno iti ponoči skozi Pečke; tudi mnogo tujcev (peš in na vozovih) so že napadli, kateri so bili primorani iti po okr. cesti ponoči skozi Pečke. Nekateri fantje tam so popolnoma podivjani; med te spada tudi Anton Mlakar, kateri je junak na nož, a ne tedaj, ko le lam ampak, kadar poveljuje celi »kompanMU. Pri skoraj vsakem napadu Je zraven Zn* devo imajo že na sodniji v Slov. Bistrici, a končala se bode pri okrožni sodniji v Mariboru. O izidu bomo še, poročali, ker 8» poškodbe težke. A. Z Celje. 40 dnevnica smrti kralla Petra se v Celju ni obhajala in prebivalstvo sploh o isti ni vedelo druzeg‘a, kakor iz časopisja. Po cerkvah se niso opravile nikake slovesnosti, samo vojaštvo je imelo proslavo. Vse trgovine in vsi obrati so bili odprti. Spomenico za zvišanje plač so predložili celjski krojaški pomočniki svojim mojstrom. K temu so opravičeni, ker pri sc-dajnih nizkih plačah pri vedno naraščajoči draginji ne morejo živeti. Japonski večer v obliki velike ljudske slavnosti priredi »Celjsko olepševalno društvo« v soboto, dne 1. oktobra v vseh prostorih hotela »Union«. Na sporedu le igra enodejanka, konkurenca lepotic, ples In mnogo druzega. Svira polnoštevilna vojaška godba Iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnina 3 dinarje. Začetek ob 20. uri. Ta ljudska veselica obeta biti po pripravah, katere se vršijo, res nekaj lepega. Cela velika dvorana »Uniona« bo spremenjena V velik Japonski vrt. Upati Je vsled tega, do bodo ljubitelji lepote celjskega me* st^, kateri je čisti dobiček namenjen, veee* llco v obilnem številu posetili. Stavka v tovarni keramičnih izdelkov v Libojah pri Celju se Je končala. Delavstvo ni doseglo povoljnlh uspehov. Malo pozno. Na poslopju, kjer se nahaja davkarija in državno pravdništvo, so Sele pet tednov po smrti kralja Petra razobesili črno zastavo. Vsekakor malo pozno. Sokolstvo. Telovadno društvo »Sokol* v Št. Vidu nad Ljubljano objavlja dodatno k zainji notici, da imajo udeležniki tukajšnje prireditve na progi Južne kot državne železnice proti izkazilu zletne izkaznice »Jug. Sok. Saveza«, polovično voznino. Izkaznice na) se pravočasno preskrbi direktno pri Savez« v Ljubljani. Zdravo 1 Primorle. »Sera* o »Obzoru* in Danteju. Mala posestrimlca »Ere nuove« — »La Sera« }e našla v »Obzoru« list, ki popolnoma »soglaša« z njenimi .stremljenji. Seveda samo z ozirom na Danteja — drugače Je list vseeno »ščavo«. »Sera« z dne 17. t. m. ugo-talja, da Je o priliki 600 letnice velikega ge-nija globoko klonilo glavo vse naše časopisje brez razlike političnega mišljenja. Po nekaij frazah se pa oprljemlje zagrebškega »Obzora«, o čegar članku piše, da ne vsebuje le proslave Danteja, temveč tudi — program za bodočnosti —. »Hrvatje« —- nravi »so sedaj še sužnji Belgrada, ki se ga hočejo otresti! Apel »Obzora«, ki pravi, da tavlja, da Je o priliki 600 letnice velikega ge-kjer so se naši sinovi borili pod tujim orlom proti Itallli, posebno ugaia »Seri«, ki v njem vidi »rešitev Hrvatov«. Vendar JI »Obzorov« članek ni povsem všeč. N. pr. odstavek, v katerem Je rečeno, da pride dan, ko v Italiji ne bodo več vel ale besede D’ Annrmzia v njegovi »Nnve« o Jugoslovenih, temveč besede Daniela v njegovem »Paradižu«. — S tem. da »Obzor« podpira iredentizem med l Slovani Italije! Ni vredno polemizirati z j malimi lističi, kakor je »Sera«. Razprava, ki govori o »kulturi« in »bogastvu idej« Italije, použiga po »Sortnem« mnenju iredentizem Slovanov. (Menda Je »Seri« tudi »kulture« in »ide;« dovolj!) Sluti se, kaj »Seri« ni vsec. 1 a list nikakor noče v velikem geniju zatajiti sovraštva do Slovanstva, ki ga v svojem čaščenju podtika velikemu Danteju. S takimi polemikami naj nikakor ne rešule »La Sera« Hrvatov iz beograhkega suženjstva, preje bi se moglo zgoditi, da boJo Hrvatje šli v harem »Sere« po bnte ht sestre. »Obzor« priporoča nilr, »Sera« ra boj in sovraštvo. Kdo nrav sodi o Danteju? KROJAŠKEGA POMOČNIKA' za veliko delo sprejmem tako!. Rudolf Rt« bisel, krojač, Bemica žt. 55. Hrastnik. 1950 Službe Kupi se: 1 VAGON BUKOVIH MORAl OV (tramov) od 9-9 in 12-12 cm. dolžina 4 in 5 metrov kupim. Blago mora biti zd»avo. suho, brez ktč. Ponudbe z navecibo "ene sprejema F. Krašovec, lesna trgovina. Vrhnika. 19,56 VSAKO MNOŽINO SALA IN LOJA kupim. Ponudbe na Bodan Varenika. Pred Škofijo 21-11 Ljubljana. 1938 ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana. Prešernova ulica 1. 878 Proda sei POSESTVO * Vso pritiklino, 28 oralov zemljišča, obstoječe iz vrta. njiv. travnikov, gozdov in pašnikov ter 10 minut od fare 5 min. od šole in želez. post.iie oddaljeno, se takoj za 350.000 din. proda. Več povej 1 posestnik »ara. Franc Gode, Koblarji 28. Kočevje. 1945 TRŽAŠKI BIČEVNIKI J* prave koprive in razni biči vedno na zalogi. Osvald Dobelc, veletrgovina, Ljubljana Šv. Jakoba trg 9. 1810 NOVA HIŠA s pohištvom, moderni živinski in svinjski hlevi, kozolec, 6 glav govedi. 20 svinj. Inventar, lastni vodovod, 36 oralov njiv, travnikov in gozdov, 3 klometre oddaljena od železniške postaje na progi Zidani most -Zasreb je na prodaj. Več se Izve pri A. Ivanetič, Maribor, Prečna ul. 6. KOMPLETNA, MODERNA JEDILNA SOBA IN KOMPLETNA, MODERNA SOBA ZA GOSPODE se proda ra ’l premestitve. Cena primerno nižja. Dopisi pod »Selitev St 1954« na uprava 1954 ŠOFER-MONTER z dobrimi spričevali išče službe. _ CtaVori slovensko, nemško in italijansko. Nas'.-,v v upravi. 1^63 ČEVLJARSKI VAJENEC se takoj sprejme. Hrana v hiši. Oni. ki s<> se že učili imajo prednost. Ivan Škerjanc. Sp. Šiška 117. x l°f’l TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke se takoj sprejme. Reilektira se samo na dobre moči. Jo$ip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Zenitne posittdfoes ŽENITNA PONUDBA Prileten premožen trgovec £cli znar.Ja * deklico, katera mora biti: popolnoma uboga, poštena, značajna, dobrrr čna in simpatična. Prednost imajo dcželankc. Le resne ponudbe s sliko pod »Značajna« na upravnižtvo lista. Tajnost strogo zajamčena. 1904 Topljen loj kupuje Fsbrifca Sopimo, Djiiitalc listič i iW Kr&?£svac (Srbija). Tapetniška in dekoracij ska delavnica Miroslav Zor Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. priporoža se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva. Vedno velika izbir* vseh vrst bombaža, sukanca« kvalkanca, nogavic, m dame ta gospode, ter galenterij* na debelo, Karol Prelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 11. Priporoča zalogo kožuhovine in gotovih garnitur kakor bov, mufov, ovratnikov itd. Prevzema lisifje ko!e in ko?e divjake :: 1 stre!, barvo in izdelavo. :: BLISK4 najboljše Vel hrojaSffih pomočita sprejme takoj v trajno delo Simon Klimanek krojaški mojster Ljubljana, šelenburgova ul. St. 6. ra niške klobase prvovrstno blago, razpošilja od 5 kg naprej. EC. MUC, LlubBlana, Hradeckega vas 34 Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub-garniture, kuhinje in ^železne postelje vsaki’ vrste po nizki dnevni ceni. Bra4a Saver Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska ccsta štev. 13. edino zastopstvo V. TRATNIK M. Sl. pran [ESI! ST. 25. Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka Jerica Kabali roj. Dolenc Ljubljana, Hilserjeva ulica 5 oriporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po nnjsolidnejših nizkih cenah. lak asa konzervirani« * lepenko krilih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksiloiei (nai-cenejil karhoiitie)), watproof za Izsuševanje vlažnega zidovja In izolirani® proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement In druge stavhinske potrebščine dobavlja Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova c. 18. C Sf iz&tosatoll godbenih Velika zaloga violin, kitar, mandolin, citer, tamburic, harmonik itd. Najfinejše *trune za gosli, citre itd. Loke za gosli in . vse druge godbene potrebščine. Umetniške gosli itn čela. Postavila se izvrfajtlo točno in strokovEjaSko. Podgane, miši, stenice in drugi mrčes! Pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi In popolnim uspehom Oblastv. konces. 13 x n z vsemi potrebščinami s? prodasta. Zelo praktično za tiste, kateri že!e začeti samostojno obrt. Poizve se: Cesta na Gorenjsko žel. 20, pritličje levo. Imam na drobno v zalogi večjo množino prelitih ode!, (kovtre) od 450—600 K. KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg št. 12. Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/III Spričevala na razpolago. V bencinskem skladišču autoodeika pokrajinske uprave zn 'Slovenijo na Vodovodni cesti (ob Kamniški progi) se bode vršilo V torek dne 27. t. m. ob 9. uri javna dražba večje množine strojnega olja, masti, petroleja, za snaženje 'strojev, vžigalnih sveč Bosch, prekinjačev, železnih barelov, leseivb sodov in raznih drugih posod in blaga. Natančen seznam blaga in njegovih cen se dobi pri autnreferaiu, Dunniska cesta st. 50. ' • Pajsslnosna varno naložite svoja prihranke v registrirana zadruga z omeleno zavezo THarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici. f sdružnica v TTlurski Soboti in Dolenji Lendavi Večja množina odpadkov belega papir!« se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. PAOT.ČERNEfSSl, \ IJUBLJANA. J lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, j L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110--. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse šoiske potrebšine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci in šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. Raznovrstno siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraltS, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ tehn. Industr. podjetje, Ljubljana. na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko^ železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah fROMET", tehn. ind. podjetje LJUBLJANA. čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim nadzorstvom. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Zelefon it. 54. Čekovni račun it 11.323. 1 I UlfilUlA prvovrsten 1 1 iJiMlfII kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubUani. Izdata konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. jOdcovorai .utednik; Dominik Čebin.