OGLAŠAJTE V
najboljšem
SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
leto xxxiii.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). MARCH 9, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 48
DomaČe vesli
domovine
teden je Mrs. Mary prei 1 ^ Cherokee Ave. fVan ^ od svojega brata y Kovač, doma iz Domžal,
Paket	v Ljubljani.
Eatitti prišel v redu in tako
CZ -
nja« !" ^Gd par dnevi je pa Joseph dobil iz Ljub-svoie ^^Pričakovan paket od doma Ivanke Vrhovnik, je ^8,domlja. Ta paket pa pregig^j^^^P®^®^ten in natančno
"'k turn
!^ega
^ njem je Mr. Suš-najdel listek od ame-
terem q	urada, v ka-
li ^ sporoča, da sta bi-ti 12 steklenici slivovke vze-
S WiMati ""■"P''™"
sti. u	žganje po po-
dobiti ®nik sedaj skuša kar , ^°^ebno dovoljenje, za kot tud"	seveda plačati
%U carino in davek, da da	slivovko, ker meni,
titi g ^ ^stra želela presene-za njegov > ki bo prihodnji teden. ^>»štvo "C ^
J, ™ Svoboda"
osftiijj t;' ^ petek zvečer ob ^tva	redna seja dru-
'	SNPJ v
"^nice	na Waterloo Rd.
"o Udeležb	polnoštevil-
Bel.,
V /kranjskega kluba
niarca ob 2:30
' lovo *'^ba v dvorani št. V Poslopje SND na St. %	seji se bo servi-
Kancelar Adenauer predlaga popolno združitev Francije in Nemčije v enotno državo
BONN, Nemčija, 8. marca—Kancelar zapadne Nemčije dr. Konrad Adenauer je danes ponudil Franciji popolno združitev obeh držav, kot edini način, da se odstranijo nesoglasja med Francijo in Nemčijo, kar se tiče Saara in ostalih spornih vprašanj.
Bek • J ac DO serVI-^krepčila in kazalo ^^0 ug slike. Vabi se član-^ Udeležbo.
St gia^l,
ukine na oleo
,^•^1 ia8. marca-
%& h	•^dKlJUUll UOlgO
"'^''Sarin davkov na oleo-f^Sovovv,' J j® z 59 proti 20 >, odobril zakonsko pred-u'^inejo 64 let stari margarin.
v^ednii, .	poslana
bn«+\ ^ njegovim pod-S^^la zakon.
^ Od 1 ® zakonsko predlogo ri	več plačalo
za izdelovanje ^ak ° °^^o%argarina.
h!	so se vihar-
d	mlečni trusti
držav, kjer pri-N bp^/^^jveč masla. Bitko j^^Sariu davkov na oleo-Wii^^ Vodil senator Alex-f ^ teju	je izjavil, da bi
%rje^ ,P^raliziralo 2,500,000
H
w 3e	oleomarga-
jg'^lka y	Demokratska
platformi leta
1%^ Zakon	pričakuje,
predlogo, ki je v®®lati5k- ^ *^ko v senatu kot Ifl ^^°^nici, predsednik podpisal.
ZAVRGLA t)W " POSOJILO
IJtiit J • "larca. — CIO L ^ Zavrti	Workers je
v pogovorih s časnikarskim poročevaIcem International News Service Kingsbury Smith-om je Adenauer rekel:
"Združitev Francije in Nemčije bi dala novo življenje in mogočno spodbudo zelo bolni Evropi. Psihološko in materialno bi povzročila velikanski vpliv in sprostila sile, ki bi sigurno rešile Evropo."
Predlog Adenauerja za fran-cosko-nemško unijo je podoben predlogu bivšega angleškega ministrskega predsednika Winsto-na Chuchilla, ki je leta 1940 ponudil Franciji združitev Anglije in Francije v enotno državo.
Zadnje čase so se odnošaji med Francijo in zapadno Nemčijo zelo zaostrili, ker si je Francija za dobo 50 let prisvojila z rudami zelo bogat Saar. Po mnenju nemškega kance-
larja bi francosko-nemška unija prispevala k upostavitvi enotnosti Evrope, tekmovanje med obema državama pa bi izginilo. Poudaril je, da bi bil pripravljen, da pri teh načrtih sodelujejo tudi Anglija in ostale sosedne države, ker da ne želi vstvariti vtis, da gre zgolj za ustanovitev novega francosko-nemškega bloka, ki bi \siljeval svojo voljo drugim državam.
Adenauer je tudi kritiziral akcijo francoske vlade, ki si je dejansko prisvojila saarske rudnike. Rekel je, da bi takšna akcija lahko pognala Nemce, da bi se začeli opirati na Sovjetsko zvezo. Toda po njegovem .mnenju bi se tudi to vprašanje lahko rešilo na bolj obsežni osnovi—z ustanovitvijo francosko-nemške unije.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Zavrp,	Workers je
J: ' i' ga je v ime-^ Jnk Workers unije V L. Uwi».
bi ^■sho delavcev pt
Lewisa, da s	sprejela vsak
ki	^ unije za sklad,
i\a podpira delavce, pri Chryslerju.
Joliet, 111.—V Joliet pride nova tovarna, Caterpillar Tractor Co. iz Peoria, 111., ki bo tukaj izdelovala težke traktorje. Zemljišče za tovarno obsega 300 akrov in leži ob državni cesti Route 6, ravno pod Rockdalom. Tovarna Blockson Chemical je odstopila precejšen kos te zemlje in jo je prodala za isto svo-to, za katero jo je sama kupila. Tovarna je iskala selišče tukaj okoli, kjer je prostor blizu jeklarske centrale in leži ob reki Des Plaines in Rock Island železnici; lahko bo prejemala železo iz Gary po vodi. Z grajenjem poslopij bodo pričeli takoj in drugo leto bodo začeli s produkcijo. Za začetek bodo potrebovali 1300 delavcev in sčasoma se bo to število še povečalo.
—Father Petrič iz Lemonta je prejel žalostno vest, da je umrl njegov oče Marko Petrič, v Ravnace-Suhor, dne 2. februarja, v 81. letu starosti V Ameriko je prišel prvič leta 1888, potem pa še šestkrat. Bil je eden izmed prvih pionirjev in je bil v Jolietu jako dobro poznan. Vsega skupaj je bil v Ameriki 37 let in vedno le v Jolietu. Pokojni zapušča ženo Katarino, tri sinove, osem vnukov v domovini; tu v Ameriki še tri vnuke, zeta in več bližnjih sorodnikov in pa seveda sina tukaj Rev. Pius Petrič, OFM.
—Umrl je Joseph Muren st., star 79 let. Doma je bil iz vasi Trebnje. Zapušča štiri sinove, Joseph, Anton, John, Frank vsi v Jolietu; pet hčera: Mrs. Frances Juricic, Aliquippa, Pa., Mrs. Mary Basar, Cleveland, O., Mrs. Angeline O'Connell, Chicago, 111., Mrs. Joanna Smithberg in Mrs. Agnes Mar-sich, obe v Jolietu; brata Louis V Jolietu, 15 vnukov in enega pravnuka ter več nečakov in ne čakinj.
—Umrla je Agnes Kegley, roj. Terlep. Zapušča soproga William, sina Robert, tri hčere, Marian, Lucille Marie in Susan Joyce, mater Mrs. Mary Kalcic, pet sester, Mrs. Rose Lausher, Mrs. Frances Kodrich, Mrs. Josephine Rostich, Mrs.
Margaret Stalzer in Mrs. Helen Stalzer, brata Joseph Terlep, dve polsestri, Mrs. Mary Gerl in Mrs. Ange Apgar in polbrata Louis Terlep ter več drugih sorodnikov.
—Umrl je Peter Jursinic. Doma je bil iz vasi Vinica, v Ameriko je prišel pred kakimi 50 leti. Zapušča soprogo Katarino, sinove John, Joseph, Peter ml. in Frederick; hčere Rose in Mrs. Mary Elberts, Coal City, 111., devet vnukov in več sorodnikov.
—Jolietska škofija je kupila devet akrov zemlje ob Troy Rd. na zapadni strani mesta. V tem novo obljudenem kraju je veliko novih hiš in še vedno naprej nove postavljajo. Tukaj bodo postavili šolo, ki bo že gotova za prihodnjo jesen. Na južnem delu mesta je pa prevzvišeni škof McNaman blagoslovil zabavni in poučni center za črnce. V zadnjih letih se je Joliet tako raztegnil, da sedaj tujec ne ve, kdaj pride v bližnji Rockdale, tako je tudi proti Lockportu, in med Plainfieldom in Jolie-tom je pa vedno več hiš, posebno v bližini državne ceste, tako da je vmes jako malo presledkov. Prebivalcev je v Jolietu 42 tisoč znotraj mestnih mej, izven mestnih mej jih je pa še enkrat toliko; Slovencev živi več izven mestnih mej kot pa znotraj.
—Herman Troppe, 20-letni godbenik je kot jolietski zmagovalec tekmoval v Chicagi na Horace Heidt programu po radio na Columbia omrežju. Prejel je tretjo nagrado. Pred dve-mi leti je prekosil čez 200 harmonikarjev v Chicago Tribune Music Festival.
Joffre, Pa.—Po daljši bolezni je umrla Mary Ocepek, doma iz Zvarovljev, fara Kolovrat pri Zagorju ob Savi, v Ameriki 38 let. Zapušča moža, sina, štiri hčere, tri vnuke in štiri vnukinje.
Oakmont, Pa. — Dne 22. februarja je po dolgi bolezni umrl Anton Sorch, član SNPJ v Har-marvillu, star 61 let, doma iz Soče, Primorsko. Tukaj zapu. šča ženo in tri sinove, v starem kraju pa brata.
ŠTIRINAJST JETNIKOV ZGORELO V OGNJU V ATOMSKI POSTOJANKI
ALBUQUERQUE, N. M., 8. marca — štirinajst jetnikov oboroženih sil je danes zgorelo v skrivnostnem ognju, ki se je pojavil v skladiščih tajnega orožja pri Sandiji.
Jetniki so bili zaprti v štirih celicah jetnišnice, ki se nahaja na vzhodnem predmestju Albuquerquea. Vkupno je bilo v celicah 16 jetnikov, od katerih sta se rešila le dva.
Soglasno s pr\imi poročili je poslopje uničila eksplozija. Pozneje pa so uradniki baze izjavili, da je izbruhnil o g e n j, katerega vzroki še niso znani.
V Sandiji ima armada svoje skladišče tajnega orožja, med ostalim tudi atomskih bomb.
Atomska raziskovanja pri Sandiji so povezana z raziskovanji v znanih labo-ratorjih Los Alamos, ki se nahajajo 60 milj južno od tega mesta.
Francoska vlada skuša zatreti sabotažo in stavke
PARIZ, 8. marca — Francoski parlament je danes odobril nov zakon, na osnovi katerega bo kaznovan z zaporom vsak francoski delavec, ki bi potom stavke ali pa na drugi način skušal preprečiti oboroževanje Francije z ameriškim orožjem.
Proti zakonu je glasovalo 186 komunističnih poslancev, za zakon pa 393 poslancev ostalih strank, vključno socialisti.
Par ur pozneje je francoski premijer Bidault ukazal, naj se vpokliče v armadno službo 100,-000 stavkujočih delavcev upo-slenih v električnih centralah in plinskih službah. Minister industrije in trgovine Louvel, ki je objavil ukaz o mobilizaciji stavkujočih delavcev, je izjavil, da je stavka "ogrozila življenje dežele."
Komuinstični poslanci so se zadnji teden v parlamentu viharno borili proti novemu zakonu. Koncem tedna je celo prišlo do pretepa med poslanci.
V Franciji je sedaj na stavki več kot 500,000 delavcev.
Senator Tydings predložil nov načrt za svetovno konferenco o splošni razorožitvi vseh držav
ANGLEŠKI LIBERALCI PODPIRAJO CHURCHILLA
LONDON, 8. marca — Liberalni poslanci so danes sklenili, da bodo podprli konservativce pri glasovanju proti podržavlje-nju jeklarske industrije, ki jo namerava izvesti laboritska vlada.
Liberalci imajo v parlamentu osem sedežev, toda tudi če bi se združili s konservativci, bi laboriti imeli sedem glasov več.
FILMSKEGA IGRALCA HOČEJO DEPORTIRATI
HOLLYWOOD, Cal., 8. marca—Hollywoodski Legion Post 43 je danes sprožil kampanjo, da se deportira v Anglijo zna^ nega filmskega igralca Charles Chaplina. Legija zahteva, da se Chaplinu, ki je znan levičar, zavrže prošnjo za državljanstvo
POHABLJENI ITALIJANI TUDI DEMONSTRIRAJO
NAPOLI, Italija, 8. marca— Petnajst oseb je bilo danes ranjenih, ko 80 italijanski pohabljenci priredili demonstracije in zahtevali od vlade naj jim zviša penzije.
Glavni tajnik ZN zagovarja priznanje kitajskih komunistov
LAKE SUCCESS, N. Y., 8. marca—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie baje pripravlja pot za priznanje nove kitajske-komunisti-čne vlade v organizaciji Združenih narodov.
Na osnovi zanesljivih poročil je Lie osebno spodbujal člane Varnostnega sveta, naj zavržejo kitajske nacionaliste in sedež v svetu dajo komunistom.
Delo Varnostnega sveta je bilo prekinjeno pred nekaj meseci, ko je sovjetski delegat zapustil sejo, ker je bil zavržen apel kitajskih komunistov, da se iz organizacije izobči nacionalistične delegate in jih zamenja s komunističnimi.
Zedinjene države so bile glavni kamen spotike pri vprašanju priznanja kitajskih komunistov. Soglasno s poročili je Lie imel več sestankov z ameriškimi delegati in jih je baje skušal prepričati, da bi bilo najboljše, če bi se priznalo nove delegate ljudske republike Kitajske.
Od članic Varnostnega sveta jih je pet, ki so že priznale novo kitajsko vlado v Peipingu. Te članice so: Sovjetska zveza. Norveška, Jugoslavija, Anglija in Indija.
PROFESORJI PROTI NEKOMUNISTIČNI PRISEGI
BERKLEY, Cal., 7. marca— Profesorji californijske univerze so danes soglasno zavrgli zahte-\o, da naj podpišejo izjave, da niso komunisti. Lojalnostno izjavo 900 profesorjev je hiotel vsiliti regentski odbor univerze.
JUGOSLAVIJA ZAVRGLA BOLGARSKI PROTEST
BEOGRAD, 4. marca—Jugoslovanska vlada je danes zavrgla "lažnjiv in obrekovalni" protest Bolgarije. V protestu je Jugoslavija bila obtožena, da sta dva njena vojaka ubila dva bolgarska graničarja 25. februarja.
VAL ZENITOVANJ V BELGIJSKEM KONGU
BRUSELJ, Belgija, 8. marca —Soglasno s, poročili iz belgijskega Kongo so tamkajšnji domačini pohiteli, da dobijo čimveč žena. V deželi, kjer je bilo priznano mnogoženstvo, so ko-lonijalne oblasti prepovedale mnogoženstvo s 1. januarjem prihodnjega leta. Domačini skušajo, da si do tega datuma dobijo čimveč zakonskih družic.
Kolonijalne oblasti so imele težave zaradi mnogoženstva, ker večkrat niso vedele, kateri od par ducatov sin poglavarja plemena ima pravico,'da nasledi od očeta položaj poglavarja. SOVJETSKI UMETNIKI DOBILI NAGRADE
MOSKVA, 8. marca—Svetovno znani sovjetski skladatelj Dimitrij šoštakovič in desetorica ostalih sovjetskih umetnikov so dobili več kot 5,500,000 rubljev ($1,375,000) Stalinovih nagrad za glasbo, književnost in umetnost.
"Zavedam se, da nobena konferenca ni mogoča, če jo ne vsili javno mnenje. Mnogi ljudje, ki so mi pisali, so me obvestili, da so istočasno pisali tudi svojim senatorjem. Petindvajset senatorjev je že pristopilo k meni. Prostovoljno so mi v principu ponudili podporo za konferenco."
Tydings je zadnje čase začel viharno zagovarjati sporazum o razorožitvi kot edini način, da se svet izogne možni svetovni katastrofi.
WASHINGTON, 7. marca—Demokratski senator Millard Tydings je včeraj v senatu predložil nov načrt za svetovno konferenco o splošni razorožitvi vseh držav.
Prvotno je Tydings predlagal konferenco izven organizacije Združenih narodov, po novem načrtu pa bi takšna konferenca bila v okviru organizacije.
. Mnogi opazovalci smatrajo,
da^se bo o novem načrtu Ty-din^sa bolj resno razmotrivalo.
Nekateri senatorji so že izjavili,
da so načrtu naklonjeni.
Na osnovi novega načrta bi se od organizacije Združenih narodov zahtevalo, naj skliče svetovno konferenco vseh držav, na kateri bi se izključno razmotrivalo le o vprašanju razorožitve.
To pa kar se tiče navadnega orožja kot tudi atomskih in hi-drogenskih bomb.
Tydings je najprej predlagal,
da predsednik Truman skliče takšno konferenco. Toda njegov predlog je naletel na ugovore Trumanove vlade in obenem tudi angleškega premijerja Attlee-ja, ki so proti vsaki konferenci,
s katero bi se prezrlo organizacijo Združenih narodov.
Na časnikarski konferenci je Tydings rekel, da je sicer osebno bolj naklonjen konferenci izven organizacije Združenih narodov,
ki da bi lahko bila bolj uspešna.
"Kljub temu je prav konferenca, ki jo želimo. Ne bomo se prič-kali okrog tega, na kakšen način se jo bo sklicalo," je izjavil Tydings.
Tydings je poudaril, da v svojih 23 letih v senatu, še ni podal nobenega načrta, ki bi vzbudil tako veliko zanimanje javnosti,
kakor je bil njegov predlog za konferenco o svetovni razorožitvi. Povedal je, da je prejel okrog 10,000 pisem in telegramov, večinoma v prid konferenci, z vseh strani dežele in celo iz Evrope, centralne in južne Afrike, Avstralije in Kanade.
Senator je pristavil, da je prejel celo pisma v prid konferenci od oseb, ki so nekoč živele v deželah "za železnim zastorjem."
Vodilni ameriški diplomat je "rdeč"?
WASHINGTON, 8. marca — Republikanski senator Joseph McCarthy je danes obtožil vodilnega ameriškega predstavnika pri organizaciji Združenih narodov Philipa Jessupa, da je bil "sponzor' 'neke subverzivne organizacije in da ga "nenavadno privlačujejo komunistične stvari."
McCarthy je Jessupa omenil na današnjih senatnih zasliševanjih glede "komunizma" v Državnem oddelku. Rekel je, da je Jessup bil sponzor sopotniške komunistične organizacije American Russian Institute, katero je justični tajnik označil za "prevratno."
Jessup je eden od vodilnih ameriških diplomatov in se je nedavno nahajal par mesecev na Daljnem vzhodu, kjer je vodil konference ameriških ambasadorjev in diplomatičnih zastopnikov v posameznih azijskih državah.
BOLGAR OBSOJEN KOT AMERIŠKI VOHUN
LONDON, 8. marca—Bolgarska sodnija je danes obsodila na 15 let zapora bivšega uradnika ameriške legacije v Sofiji Mi-chaela Šipkova, ki je bolgarski državljan.
Šipkov je na obravnavi priznal, da je vohunil za Zedinjene države.
Poleg Šipkova so bili na zaporne kazni od šest do 12 let obsojeni tudi štirje ostali bolgarski državljani.
Jugoslovan ustrelil italijanskega ribiča
RIM, 7. marca — Jugoslovan-sko-italijanski odnošaji so danes postali boji napeti, ko so časopisi objavili vest, da je neki jugoslovanski častnik pomorskih straž ustrelil lastnika neke italijanske ribiške ladje.
Soglasno s poročili je motorna ladja jugoslovanske straže ustavila italijansko ribiško ladjo "San Marco" v jugoslovanskih vodah. Jugoslovanski častnik je ukazal lastniku ladje, nekemu Dino Bulliju, naj mu sledi v Poreč. Slednji se je ukazu uprl.
V teku pričkanja je jugoslovanski častnik potegnil revolver in ponovno ukazal Bulliju, naj mu sledi v Poreč. Lastnik italijanska ladje je kljubovalno odgovoril, da se ne bo dal straho-vati, nakar je častnik ustrelil in zadel Italijana v usta. Par minut zatem je Bulio umrl.
Novico so italijanski časopisi opisali kot "navaden umor."
Opazovalci menijo, da se bodo zaradi tega incidenta jugoslo-vansko-italijanski odnošaji še bolj poslabšali. Pred nekaj tedni so časopisi poročali, da so se ti odnošaji začeli zboljševati in sicer zaradi tega, ker da so Jugoslovani naklonjeni novim pogajanjem za Trst. Toda jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je v svojem govoru 27. februarja zavrgel prezgodnje upe Italijanov, ko je izjavil, da Jugoslavija nikoli ne bo dovolila, da bi zona B Tržaškega ozemlja prišla pod Italijo.
OSEM ČLANOV DRUŽINE ZGORELO
SANDY, Ore., 8. marca — Ena cela družina, starši in še-storica otrok je živa zgorela v ognju, ki je popolnoma uničil hišo Mr. Le Roy A. Ludwiga.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
9. marca 1950
"ENAKOPRAVNOST"!
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________________ ___
For Three Months—(Za tri mesece) ............................____
$8.50 .. 5.00 .. 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________________
For Three Months—(Za tri mesece) _______________________
$10.00 .. 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
Nove nezmotljive resnice P. Koprive
NOVA AZIJSKA REPUBLIKA-INDIJA
V	razdobju od konca druge svetovne vojne do danes so se na prostranstvih azijskega kontinenta zgodile spremembe, ki so preobrazile zunanjo sliko tega področja in premaknile težišče političnega ravnotežja; štiristopetdeset milijonska Kitajska je izvedla ljudsko revolucijo, Koreja ni več v sklopu japonskega cesarstva, v francoski Indokini je narodnoosvobodilna borba porodila republiko Vietnam, Burma ni več britanska kolonija, ustanovljene so bile Združene države Indonezije, sedaj pa je tudi Indija dobila—iz angleških rok sicer—svojo neodvisnost in je postala republika.
Zgodovina Indije sega daleč v preteklost. Že v tretjem oziroma drugem tisočletju pred našim štetjem je bila v Indiji razredna družba z razvito kulturo prvotnih naseljencev Dravidov. Pozneje so se v Indiji pojavili narodi vzhodne veje, tako imenovane indo-evropske skupine, ki so v prvem tisočljetju pred našim štetjem zasedli ves indijski polotok. Starodavni indijski spomeniki verske literature in Gpi—"Vede,' "Mahabharata," "Ramajana" in drugi nam omogočajo, da spoznamo tedanje socialno stanje. Od tistega časa so se v Indiji zgodile velike stvari: budizem je postal državna vera, nato je bramanizem zavzel prejšnje mesto; Indija je imela že tedaj tesne trgovske zveze z vsem vzhodnim svetom; v VII.—VIII. stoletju so Arabci zavojevali Indijo, nato je v to bogato deželo vpadal Timurlenk; Portugalec Vasco da Gama je našel pot do Indije okoli Afrike, potomci Džingiskana pa so ustanovili dinastijo Velikih Mo-gulov in osnovali ogromno in izredno bogato cesarstvo. Razpad tega cesarstva je odprl Evropcem vrata v Indijo. Med njimi je imela Vi.hodnoindijska trgovska družba najvažnejšo besedo.
Ne glede na francoske kolonialne težnje, je Angležem uspelo po dolgih zavojevalnih bojih zasesti vso Indijo in 1. 1877 je bila angleška kraljica Viktorija razglašena za indijsko cesarico. Angleži so vso Indijo spremenili v svojo kolonijo, ki je z odprtjem Sueškega prekopa dobila osrednji položaj v britanskem imperiju. Trgovina z indijskim blagom in razvoj industrije sta rodila domačo buržoazijo, ki se je začela razvijati in postajala počasi enakovredna—vsaj politično, če že ne po bogastvu—domačim-fevdalcem knezom; radžem, maharadžem in nizamom.
2e v 80 letih prejšnjega stoletja je indijska buržoazija ustanovila svojo politično stranko—Indijski nacionalni kongres. V kongresu so bile zastopane različne struje in ljudje različnih političnih in verskih pogledov. Od svojega obstoja do danes je Indijski nacionalni kongres razvijal zmerno protiangleško politiko s težnjo, da se Indija otrese britanskega kolonialnega jarma. Leta 1906 je bila ustanovljena Vseindijska muslimanska liga (muslimanov je v Indiji približno 75 milijonov), ki pa je izrazila svojo lojalnost do Velike Britanije in ki so jo Angleži izrabili za protiutež gibanja Indijskega nacionalnega kongresa. Proti Angležem sovražnemu gibanju indijske buržoazije je britanska kolonialna uprava uporabljala ostre ukrepe. Aretacije voditeljev (n. pr. Gandhija) so bile redna pojava.
Po prvi svetovni vojni, ko je Anglija izdatno izrabila človeške in materialne rezerve Indije, se je pojavilo združeno gibanje i Indijskega kongresa i Muslimanske lige, da bi kolonija Indije dobila samoupravo. Angleži so bili prisiljeni izvesti nekatere upravne reforme. Med prvo in drugo svetovne vojno je Anglija še bolj začela izrabljati gospodarske vire Indije, nastala je industrija, ki je porodila proletariat. L. 1933 je bila ustanovljena Komunistična partija Indije.
V	drugi svetovni vojni se je Anglija znašla v škripcih. Japonski vpad v Indijo je bil neposredna grožnja. Da bi pridobila indijsko prebivalstvo, je Anglija že v začetku vojne Indiji obljubila statut dominiona.
Po koncu vojne je bila laburistična vlada kljub odporu Churchillove konservativne stranke prisiljena izvesti svoje obljube. Najprej je bila ustanovljena indijska vlada pod vodstvom angleškega podkralja. Toda, namesto da bi bil ustanovljen dominion za vso Indijo, so Angleži izkoristili verska nasprotja med muslimani in bramani in ustanovili ' dva dominiona: Pakistan in Hindustan ali Indijo. Pod Pa | kistan so prišle pokrajine na zahodu s 27 milijoni prebivalcev, na vzhodu pa severnozahodni del Bengalije in del po ; krajine Asam s 40 milijoni prebivalcev. Med obema deloma Pakistana (razdalja 2000 km! i se po vsem polotoku, zaje- j majoč vse ostale pokrajine in vsp kneževine, razprostira
čicami, kakor kakšen star in pobožen opat.
Ampak Jontez, ko si še blodil v zmotah z ostalimi izgubljenimi (>včicami, si vendar bil sam med našimi sopotniki, kakor jih že imenuješ? Ali te niso takrat zmerjali z vsakovrstnimi imeni ? Zdaj pa ti zmerjaš in groziš "sopotnikom" in se pajdašiš pri skledi leče z onimi, ki so te spravili na kolena. S tem pa še vedno ne delaš čast ne sebi in ne A. D.
V pošteni človeški družbi sodimo človeka po značaju.
Tvoje klobasarije pod imenom Peter Kopriva dokazujejo, da nisi niti napol izobražen, da se su-češ po vetru, kakor petelin na strehi.
Enakopravnost imenuješ zarjavelo devico? Ampak tudi ti si se ženil pri zarjaveli devici, pa isi dobil košaro.
Enakopravnost gre od od svojega začetka po istih smernicah, za katere je bila ustanovljena. To so neizpodbitna dejstva. Ameriško domovino je ustanovil pokojni Tone Kline, po domače Žmaitkov Tone iz Dvora pri Žužemberku, meni osebno znan, ko je prišel v Cleveland. Ampak Kline je ustanovil list z imenom Nova Domovina. Torej, dvakrat se je že preoblekla. Čemu? Ime nima pomena, kar šteje so načela in značaji ljudi, ki se okrog lista zbirajo.
Pošten in zaveden Slovenec v Clevelandu ostane pri zarjaveli devici Enakopravnosti, grešniki, zavajalci, denuncijanti in taka zmešanica pa naj se, če hoče, zbirajo pod marelo A. D.
Jontez & Kopriva zmerja Ena-
I min naše slovenske zablode po ' tolikih letih.
Marsikaj se je spremenilo.
Garfield Heights, Ohio Jon- Ampak če bodo zavajalci našega tez & Kopriva se baha, da ga ni naroda ruvarili, se lahko zgodi, stiah, ko je po tolikih letih svo- j	zopet potrebno opozoriti
jih zablod in teme spregledal,	kdo je kdo. Seveda, danes
f.poznal nezmotljive resnice, se imajo gonjo na copernice. Po-napotil po poti edino zveličavni. j^jicni denuncijanti imajo prili-iri se znašel med pravičnimi ov-	si služijo judeževe srebr-
nike. Toda je tudi tako, da se prav danes razkrinkavajo najhujši izmečki človeške družbe, deuncijanti in špijoni.
Danes čitamo dan za dnem o špijonih, bombah in takšnih stvareh, ki niso koristne človeški družbi. Čitamo, da bodo začeli kopati jame in votline, v kar terih se bodo poskrili oni, ki izdelujejo atomske bombe. Pravijo, da bodo vzeli v ^Podzemeljsko duplino nekaj izbranih deklet in fantov, ki bodo množili človeški rod. Katero pleme si bodo izbrali? To še ni odločeno, ampak gotovo je, da bi A. D. priporočila hrabre domobrance in kakopak njihove domobranske punce.
No, saj ni nič narobe s podzemeljskimi duplina mi. Naši predniki so živeli v jamah. Ko so sveto-pisemski možje prvič uničili svet in rešili očaka Noeta, so mu dali vsake sorte živali. Neumnost je naredil, ko je vzel strupene kače in komarje, ki so se razmnožili .Tako so nas učili takrat, ko še nismo imeli razvite možgane. No, pa pustimo to, mogoče nam bo Jontez kaj povedal, kakšne gade bi trebalo rešiti pred atomskimi bombami.
Čital sem v A. D. pohvalo za knjigo "Jutro brez sonca." To je neki farmer, ki jo čita že tretjič. Verjamem, da jo lahko čita celo življenje, pa še ne bo vedel, kaj čita.
Kar zraste v koprivah, ni kaj prida. Kdo posega po koprivah, se opeče. Kopriva & Jontez poveličuje prevzvišenega, kako je reševal naše rojake v Ljubljani. S tem on prizna, da je pre vzvišen i imel kredit pri Italijanih in kopravnost in njenega urednika, jjitlerju in da je dobro poznal da je proti katoličanom, lukaj j Mussolinija. Hostarji pa so mu je zopet dokaz Jontezove zablode | zmešali štrene. Ali ni tako Jon-in zavajanja, katerega namen! želim Ti še veliko uspeha je, da bi naročniki katoliškega j pj,j tvoji novi družbi, pa še na-prepričanja ne čitali Enakoprav- j fiaije se zabavljaj s koprivami in nosti. Ali se, Jontez, še kaj spo-jfjoga se boj! Pri zarjaveli devici minjaš lemontskih očetov? i pg bomo imeli dobro zabavo.
Tisti katoliški ljudje, ki ima-1 jo razum ter se dr žijo prave Kri-1 '	August Kužtiik.
stusove vere in se ne tepejo za i
oslovsko senco, so pošteni. Po-; Mladost	^
/nam na stotine katoliških priseljencev v Clevelandu in jih spoštujem kot poštenjake. Po-
•šten človek se ne vtika v sose-j Nekega dne mi je rekel: dov business. Seveda, imamo siborite, ki si domišljujejo drugače. To so navadni fanatiki in jaz se ne bratim z njimi.
V sedeminštiridesetih letih mojih skušenj v Ameriki sem marsikaj doživel med nami Slovenci. Bili so dogodljaji, ki nam niso delali čast. Bilo jih je vseh vrst in te zdražbarijee so zmerom prihajala iz iste kovačnice.
Ampak, da bi danes Jontez &
Kopriva učil poštene katoličane,
kaj so nezmotljive resnice, no,
!o je že preveč tudi za one katoličane, ki jih zlepa ni moč prepričati, da ljudi ne sodimo po zunanjem videzu, ampak po značaju.
Ni moj namen klicati v spo-
Euclid, O. — Spominjam se še besed mojega očeta, ko je i na sredi vrta raslo veliko dre-
"To-le dre,vo bova posekala in vsaflila novo."
"Pa zakaj, oče?" sem se za čudil. "Tako veliko je. Kdaj bo zrastel drugi takšen velikan?"
"Res je, da bo vzelo več let, toda pomni, da se staro drevo ruši in ne rodi več pravega sadu, medtem ko se bo novo drevo povzpelo v mogočnega velikana, ki bo dajal okusni sad tebi in tvojim otrokom," mi je odgovoril oče.
Vse to nisem vzel za resno, ko sem bil še mlad, nevedni mladenič. Ampak čas beži in sem tudi jaz prišel do spoznanja, kako j)rav je imel oče.
Nekako tako je bilo tudi pri nas v Euclidu. Stala je stara
narodna hiša. Narod je začel preudarjati . . . Stara hiša je začela popuščati in se rušiti. Narod si je izbral odbor in mu dal navodila, naj skrbno prouči stanje stare stavbe. Ako pro-najde, da hiše več ne odgovarja varnosti današnjih časov, naj napravi načrte za novo dvorano in nam jih predloži na letni delniški seji. Kakor rečeno, tako storjeno. Odbor si je naložil težko breme na ramo, ampak dobra volja je močnejša od bremena. Prišel je do zaključka, da stara dvorana več ne odgovarja potrebam, varnosti i n današnjim razmeram. Poklical je mladega Slovenca R. J. Grosela, arhitekta, da nam napravi načrt za novo dvorano. Obenem se je tudi bhžala letna seja. Odbor je predložil načrte za novo dvorano. Pazno so vsi sledili in poslušali, ko je Mr. Grosel razkladal od točke do točke, kako bo nova dvorana izgledala. Končno so soglasno odobrili, da se gre z delom naprej.
Res, stara dvorana se je spremenila v prah. Postavljeni so bili temelji za novo dvorano, ki je pričela rasti iz dneva v dan. Končno je šlo bolj počasi. Enkrat ni bilo tega, drugič ni bilo onega. Kaj je vzrok, ne morem pojasniti. Ampak končno se bliža dan, ko bo nova dvorana popolnoma dograjena.
Izbrati je bilo treba otvoritveni dan. Ker se naš direktorij zaveda trpljenja svojega bližnjega in da mu ne bi škodoval, je vzel to točko resno v pretres. Prišli smo do zaključka, da ne bo nič kaj izvanrednega ta dan. Soglasno smo odobrili otvoritveni dan — nedeljo 23. aprila ob 1. uri popoldne. Takoj smo šli na delo, da pripravimo vse potrebno, kajti za takšen dan je ogromno dela.
Jako smo pa bili presenečeni, ko smo zvedeli, da bodo ravno ta dan imeli dve kulturni društvi svoje prireditve. Ker pa naš sklep nismo storili namenoma, upam, da si ostanemo narodni prijatelji in da se eden drugemu ne bomo zamerili. Drugega izhoda sedaj itak ni.
Ker bo omenjenega 23. aprila novo drevo obrodilo novi žlahtni sad nam in našim otrokom, posebno pa na kulturnem polju, vas vabim, da si ta dan rezervirate za našo otvoritev. Pridite od blizu in daleč, da skupno po-gnojimo, da bi drevo rodilo sadove tudi naši mlajši generaciji-
Torej, na svidenje 23. aprila!
Z narodnim pozdravom
Za direktorij;
George Nagode, predsednik.
Dr. Mirko Karlin
ZDRAVSTVO V STARI MEZOPOTAMIJI
(Iz spisa "Iz zgodovino človeškega zdravstva")
Indija s približno 300 milijoni prebivalcev. Na tem področju je k^kih 800 narodov, ki govorijo 250 jezikov in so najrazličnejših ver—večinoma pa bramani. Medtem ko so Pakistanu pripadli pretežno poljedelski predeli, ima Indija precej razvito industrijo (elektrarne, tekstilno industrijo, ki prideluje bombaž, kovinska industrija proizvede letno približno 1,800,000 ton surovega železa in 1,050,000 ton jekla in industrijo sladkorja). Investicije angleškega kapitala so| v zadnjem času precej padle, indijski kapitalisti so okrepili | svoje položaje (ogromni trust TATA je pretežno v indijskih rokah), toda posebno v zadnjem času je začel angleški kapital izpodrivati ameriški.
CDalJe prihodnjič)
Veselica društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ
Društvo Blejsko jezero, št. 27 SDZ, bo imelo plesno veselico v nedeljo 12. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek plesa ob 8. uri zvečer.
Tem potom vas odbor društva prav prijazno vabi, mlade in stare člane in članice društva in tudi vse glavne odbornike Slovenske dobrodelne zveze, da nas pridete obiskat, ker zabave vam bomo dali na koše.
Godba bo fina in pod vodstvom Vadnalovih fantov.
Vsi, ki ste naši prijatelji, ob-iščiti nas v nedeljo! Postregli vam bomo z vsemi dobrotami tega sveta. Akoravno je že postni čas, mislim, da se ga ne boste ustrašili, ker dobre zabave v veseli družbi je bil še Bog vesel.
Odbor se trudi z vsemi močmi, da vam bo postregel, kar največ mogoče. Torej, cenjena javnost,, vsi ste vabljeni, da pridete v nedeljo 12. marca v Slovenski de- i lavski dom na Waterloo Rd., da i vidite člane in članice društva Blejsko jezero, kako bodo veseli v vaši družbi. Torej, se vidimo v! nedeljo! Za odbor:	|
Mary Mam, tajnica.
Prvotno ljudstvo v deželi med dvema rekama, so bili Sumerij-ci, ki so ustvarili staro mezo-potamsko kulturo. Nasledniki Sumerijcev — Babilonci, so jo le prevzeli in izpopolnili. Njihov nauk, da se vsi pojavi na zemlji odvisni od stanja zvezd (astrologija), se je kazal tudi v zdravstvu.
Vsa dogajanja v zdravem človeku, vse spremembe pri bolniku, potek epidemičnih bolezni in vse drugo, kar sodi v zdravstvo, je po pnenju starih me-zopotamskih zdravnikov bilo odvisno od dogajanj na nebu. Poleg tega so primerjali življen-ske pojave z dogodki v naravi: pretakanje krvi po telesu z opla-janjem mezopotamske zemlje po obeh rekah, telesno toploto z vplivom sonca na rodovitno zemljo, dihanje z vetrovi itd. Iz spoznanja, da more zajedavec, ki vdre v človekovo telo, izzvati bolezenske pojave, so si marsikatero bolezen predstavljali kot posledico "črva" (n. pr. zobno gnilobo i. dr.). Razen tega so babilonski zdravniki že trdili, da lahko povzročajo nekatere bolezni vremenske razmere in kakovost zemlje.
V splošnem pa so stari Me-zopotamci mislili, da nastanejo bolezni zlasti zaradi zlih duhov, ki so bolnike urekli ali se celo naselili v njih. število teh demonov je bilo ogromno, za-stran tega so uporabljali kot zdravilo proti njim predvsem zaklinjanje in čaranje. Druga stvarnejša zdravila so uporabljali bolj malo.
Tudi pod poznejšo asirsko vlado se v zdravstvu Mezopotamije ni mnogo spremenilo.
Mezopotamska kirurgija je bila sorazmerno na visoki stopnji.
Zanimivo je, da Hamurabije-va zakonodaja (okrog 1. 1950 pr. n. št.) govori samo o zdravilih, ki zdravijo z noži (torej o kirurgih),.niti z besedo pa ne omenja "nekrvave" medicine. To si razlagamo tako, da so notranje bolezni zdravili svečeniki, o čemer pa v zakonodaji, ki obravnava le posvetne stvari, ni govora. Iz istega zakonika jasno vidimo tudi privilegiran položaj vladajočega razreda, če kirurg s svojo operacijo zakrivi smrt plemenitnika, ga kaz nuje z odsekan jem roke, medtem ko je kazen za isti pregre-šek pri nižjem sloju veliko milejša,
Hamurabijev zakonik omenja tudi že živinozdravnike.
Medicina pri starih Židih
Židovsko zdravstvo spoznavamo iz njihove "stare zaveze". Ta knjiga je nastajala skozi dolgo dobo in je ni napisal en sam pisec. Židovsko zdravstvo te dobe je predvsem versko: bolezen si predstavlja kot posledico lastnega greha ali greha staršev. V Mojzesovih knjigah _ imamo mnogo higijenskih zapovedi, kjer so omenjena pravila, ki se tičejo čistoče, spolnega življenja, zakona med sorodniki, osamitve gobavcev in na to bolezen sumljivih oseb, prepovedi glede uživanja svinjskega mesa, sobotnega počitka itd. Nadzorstvo nad zdravstvenimi predpisi in skrb za pomoč bolnim so imeli svečeniki-leviti.
Razen s preprostimi zdravilnimi sredstvi (s kopelmi in s puščanjem krvi) so Zidje zdravili svoje bolnike tudi z žrtvovanjem, z molitvami, zagovori, amuleti in z magičnimi dejanji.
Za razliko od Egipčanov Zidje niso poznali zdravstvenikov-specialistov.
O zdravilih, ki so jih uporabljali, in o njihovi kirurgiji nimamo podrobnejših podatkov. Marsikaj so Zidje prevzeli tudi od svojih sosedov Egipčanov in Asircev,
Medicina pri starih Perzijcih
Znanje o starem perzijske® zdravstvu črpamo iz versKi® spisov Zoraostra (okr. pr. n. št.). Kakor vse kaže, F bilo perzijsko zdravstvo povezano z vero, pri kateri w demoni bili največjega ponieB^ Še v poznejši dobi so perzij® zdravniki imeli kaj malo šenj. Tako je moral perzi^' kralj Darij (521—485 pr. n. *.1 glicati grške zdravnike na P"" moč, ko si je izvinil nogo- Domači mu namreč niso znali P® magati.
Primorske vesti
Med našim ljudstvom
Prefek v Gorici je povabil D* jn
Italiji
sestanek predstavnike
tične fronte Slovenije v in jim pojasnil, da ga je I'imS* vlada pooblastila za pogaj^ o vprašanjih, ki jih vse spomenica demokratične _j Slovencev, predložene ri^ vladi lani v juliju. Naved® spomenica razkriva neen» pravni položaj slovenske ni šine i n sistem zapostavlj®" Slovencev v Italiji. SloveP^^ zastopniki so pri goriškem P fektu ostro protestirali , tega, ker degasperijevski o" , niki še niso pričeli izvajati ^ redbe o narodnih manjšin® Italiji.
Sodišče v Gorici je
prelog
I
Damiru Fajglu, ker je
razpravo proti uredniku
"goč® (klenil"'
da se razširi obtožba P .
sednika Slovensko-hrvatske ^
svetne zveze v Trstu dr. dreja Budala, ki je napisal nek, v katerem brani slovenske manjšine v 1 ^ Članek je bil objavljen ^ riški "Soči", D. Fajgl je jj, tožen kot odgovorni ure# sta. Pač pa so ga oprostil* ^ radi nekega drugega vsebuje kritiko glede na pe reakcionarne oblasti slovenski manjšini. Javm lec je zaradi tega zahteva* novo postopka.
Brezi)oselnost v Kanadi.
tističnem poročilu kan^ds^^^^
ministra za delo o stanju : ^ poselnosti je bilo v Kana ^ januarja 390,000 brezpo®,,^, delavcev. Po pisanju lista ^ nadian Tribune" pričakuJ®J ^ krogih kanadske vlade, bo število brezposelnih v cu feb. dvignilo na 400,0
VEČNE RESNIC^,
jbuu"
giva-
(Petru Koprivi v a
Kaj boste zdaj? Vi, tovariška masa Cujte evangelij noV kot razlaga ga Kopri^^'
Bog je... večno Zapomnite si sivo čr® Bog je ... in z^ zdaj to moj je novi Credo- (
Boga se bojte! ^ Človeštva vi izmečki-če ne, so vedno tu Hooverjevi dečki!
In tako nam je zdaj vsa resnica razodcta-Peter nas pogumno z Bogom in FBI opl«^®'
O, kje so ti«ti časi,
ko vsi smo hudodelci ko v imenu so oblas^' » Kristusa na križ prf^''
Trpeli so preganja"' oznanjevalci resnice, v temne kote se poskrile so steni®"'
Kaj Koprive —
Stenice naših dni! Zatirana, na križ resnica na novo
J
G- marca 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAIN a
Sem in tja po mariborskih trgovinah
Menda si bo vsak na jasnem, "ajbolj pa seveda moje "sotr-Pinke", da mi je vsakih pet minut dragocenih. Sem namreč v ®uzbi, doma pa otroci — in ni-°§ar, ki bi mi pomagal pri vsakdanjih gospodinjskih oprav-1 • Težko je — a dosti laže bi °> če bi si bili nameščenci po Jgovinah na jasnem, da so oni
aradi kupcev tam in ne obrat-I no.
sem bila v službi do popoldne. Kakor nalašč, *>1 si mislila, lahko bom še sem ga bila zju-h peku. Ko sem pri-X je bila pred vrati gru-i-. Vse so gledale skozi tnv^ .t*?® okno in ugibale, ali bo še odprla ali ne. Se-čez K	kazala pet minut
v n	80 bile zjutraj
pozabile prebrati lile ' katerem je pisalo, da petih	samo do
l^ala ^^^ed žensk je potr-Pekar^^ toda tovarišica v 'a n ®amo molče pokaza lagoj °^®"3eni listič in dalje ^edte"° ^°®P'^^vljala po lokalu. enais(-"^xf j® nabralo zunaj nala, ,1^. žena, ki je tarči
„	J. - o_________ ___
v pekar^^^^^*'	tovarišica
se ni zmenila za pro-
na k	doma trije otro-
se je opogumila in
Smo
SQJq ^ _
se katere. Prepričale Več H i!-	večer ne bomo
h^ha. Ura je ftiillju-Odšle smo, pre-
bila
le kruh^*^'	bomo sposodi-
AYY1 Ir/^ i£i 4-/~iTm vil
V prod Pfčesko
^obro
šica v ' tem ko je tovari-k	št. 5 dokonča-
iri jela oblačiti plašč, povsod ni tako.
2%
Varil
je pravila, da so to
Cesti
sice
jo ti Ustrežljive. Postreže-
pekarni na Koroški
Pfek;
četudi asiia.
SI minuto ali dve
y	*
tednu se mi Je je	• P" čevljih ^se
"letu gg 5.^^^ podplat. Brž vza-%ejejjj	jih odnesem v
'^^•"stva^mestnega čev-° Kr ^ ^''ožnovi ulici. Toda ^VojDi ~~ ljudje čakajo v čaka k^či. Najmanj dve jutri boi^^' mislim, morda bo č^e, J®- Grem naslednjega ko nikogar
He
kalu	vrati. Tudi v lo-
^^•"išici	Brž ponudim to-
""	^	neprijaz-
Veste, da sprejema-
*>0
jkih ?!" REVMATIZEM?
"^a»no .
eKaj posebnega proti 'evmatizmu.
DRUG CO.
" ■?!kateri • G.. Ph. C.
®'loo Rd. _ IV 1-9611
Kaj hočem, spet je bilo pot zastonj. Vendar mi ne gre v glavo, kaj neki delajo druge dni v tednu. V torek je bilo namreč popolnoma prazno v lokalu.	'
#
Ni še dolgo tega, kar sem nesla nekaj otroških stvari v mestno šiviljsko podjetje v Gosposki ulici. Toda tudi tam sem imela smolo. Uslužbenka mi pojasni, da sprejemajo dvakrat na teden. Opogumim se in vprašam, kje imajo to napisano.
"O, to pa že ves Maribor ve", se odreže uslužbenka. Kaj mi je preostalo drugega, kakor da sem se z zavitkom, ki ni bil po sebno lahek, vrnila domov.
V komisijsko trgovino sem prišla v soboto, ne da bi vedela, da tega dne ne prevzamejo blaga. Menda je tovarišica videla moj klavrni obraz, pa mi je na moje veliko presenečenje dejala;
"Pa pustite tu, da ne boste še enkrat hodili. Samo po listek pridite v ponedeljek."
Včeraj priteče k meni prijateljica Sonja <
"Prosim te, posodi mi 2500 din!"
"Kaj pa se je vendar zgodilo?"
"Nič se ne prestraši, nič posebnega. Veš, flanelaste plenice moram kupiti. (Sonja namreč ta teden pričakuje porod.) Na točke sem jih čakala do zadnjega, sedaj jih pa moram kupiti pač v prosti prodaji!"
Tudi jaz imam otroke in reči moram, da je v Mariboru slabo preskrbljeno za otroška oblačila. Od lanskega junija dalje hodim vsake tri tedne spraševat v otroško trgovino v Gosposki ulici za hlačke, majčke in žabice, a do danes nisem imela te sreče, da bi karkoli dobila. (Žene tožijo, da nimajo te dni v trgovini razen stekleničk prav ničesar za otroke.) Majčke sem sicer dobila v prosti prodaji, po spodnje hlačke pa bo treba v Ljubljano — menda jih imajo tam dovolj.
Pa še nekaj o izložbah. Dva meseca hodim vsak dan po Koroški ulici in gledam, če se bo morda le kaj spremenilo v iz-
ložbi splošnega čevljarstva Frana Petka. Tam namreč kraljuje na zaprašeni stekleni polici škatlica kreme za čevlje z napisom: "Pribor od strank." Ob obeh straneh krasijo izložbo zaprašene zastavice — menda še od lanskega prvega maja.
V mestnem šiviljskem podjetju v Gosposki ulici menda mislijo, da je izložba najlepša, če je prazna. V treh ogromnih izložbenih oknih namreč samo-tarita dva napisa: "Šivilja za moško perilo" in "šivilja za žensko perilo".
Pravcato skladišče prahu lahko vidiš v izložbi Simiča Gustava v Slovenski ulici, kjer komaj razločiš razstavljene predmete.
Vendar ni povsod v Mariboru tako. V poslovalnici "Hrane" na
Koroški cesti večkrat menjajo izložbo in jo znajo okusno opremiti. Prav tako se "Manufak-tura" na Glavnem trgu lahko ponaša z lepimi izložbami, pa tudi z vljudno in dobro postrež-
bo kljub mrzlemu in neprijaznemu lokalu. Razveseliš se dobre postrežbe v prodajalni čevljev "Triglav", med tem ko slovi po hitri postrežbi Potrošniška zadruga v ulici 10. oktobra.
MIREN MOŠKI
stalno zaposlen želi dobili dve opremljeni ali neopremljeni sobi, kjer bi si lahko sam kuhal. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
FRANCES BEAUTY SALON
825 E. 185 ST., poleg LA SALLE GLEDIŠČA
je sedaj pod novim vodstvom GRACE SEARS, lastnica	BETTY ALBER, operatorica
Naša specialiteta je rezanje las, barvanje in kodranje las. Za dogovor pokličite KEnmore 1-6855
MH-ajhBf.sr'
NAZNANILO IN ZAHVALA
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna- perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
AVTO NAPRODAJ
1947 Super Sedanette—Buick izdelka, z vsemi pripomočki. Samo en lastnik. Za podrobnosti pokličite lastnika na
SOHIO GAS STATION 18610 Lake Shore Blvd., KE 1-9711
Pošten moški ali ženska
dobi lepo opremljeno sobo v na-^m. Si lahko kuha. Prednost ima Slovenec ali Slovenka.
Vpraša se po 5. uri popoldne
22901 IVAN AVE., RE 1-7087
Mlad slovenski zakonski par
s leto in pol staro hčerko išče stanovanje s 4 ali 5 sobami. Zelo mirna družina; ne kadi in ne pije ter nima hrupnih obiskovalcev. Ima zelo dobra priporočila. Kdor ima stanovanje za oddati naj pokliče HE 1-3692
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
RAZPIS SLUŽBE
Slovenski dom na Holmes Ave. razpisuje službo oskrbnika doma. Delničarji imajo prednost. Priporočljivo za moža in ženo. Pismene ponudbe je poslati na upravo doma najkasneje do 20. marca.
Za direktorij;
FRANK WALTER, tajnik.
' NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl nas dragi soprog in oče
ANDREW BOGATAJ
Svoje trudne oči je zatisnil po dolgi in mučni bolezni dne 13. februarja 1950. Pogrebni obredi so se vršili dne 15. februarja 1950 v Joseph Želetovem pogrebnem zavodu, nakar je bilo truplo pokojnika na njegovo željo upepeljeno.
Tem polom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so položili krasne vence h krsti pokojnika; vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti. H\fala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za sprevod, kakor tudi nosilcem krste—članom društva Naprej št. 5 SNPJ.
Našo zahvalo izrekamo pevskemu zboru "Zarja" za zapele žalostinke ter pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za izvrstno urejen pogreb in vsestransko najboljšo postrežbo.
Hvala lepa vsem, ki so nam stali ob strani in bili v pomoč ter tolažbo na en ali drugi način.
Tebi, predragi, bodi pa ohranjen blag spomin.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga
BENEDICT in EDWARD, sinova MRS. ELIZABETH YARTZ in MRS. ROSE BISHUT, hčeri štirje vnuki in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 9. marca 1950
z globoko žalostjo in bridkostjo v srcu naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, blagi in skrbni oče ter stari oče
ANTON HLABŠE
ki je previden z svetimi zakramenti za umirajoče po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo dne 4. februarja 1950. Naš dragi pokojnik je bil rojen dne 19. januarja 1872 v Martinjaku pri Grahovem na Notranjskem.
Pogreb se je vršil dne 7. februarja 1950 iz poprebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar. Po sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se kar najiskreneje želimo zahvaliti č. g. Francis M. Baragi, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti.
Dalje se iskreno zahvalimo preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sv. mašo zadušnico in vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika, spremil truplo pokojnega iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida in od taijn pa potem na pokopališče Kalvarija. Tudi njemu naš iskreni: Bog plačaj.
Dalje še posebej zahvala preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju, č. g. Rev. Francis M. Baragi ter Rev. Victor N. Tomcu, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molit za njegovo dušo.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnega ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše dragega pokojnika.
Naša zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.
Posebna zahvala paše društvu dvor Baraga št. 1317 Katoliških Borštnarjev, ki so prišli molit sv. rožni venec ob krsti pokojnega ter ga lepo spremili na nje-gpvi zadnji poti; prav tako tudi za vso pomoč.
Iskrena zahvala dragim sosedom iz 72. ceste, ki so nabrali denar, ki se ga bo porabilo za sv. maše, da se bodo opravile za dušo pokojnega.
Naša posebna zahvala pa še pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej žalostni priliki.
Iskrena zahvala' za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob tej za nas tako bridki uri.
A Ti predragi in ljubljeni soprog in skrbni oče, počivaj v miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir. Naj Ti dobri Bog poplača obilo za vse Tvoje trpljenje in skrbi, ki si jih doprinesel, da si skrbno vzgojil tako številno družino, ki zdaj žaluje po Tebi, a Ti z vso srčno željo želi: večno veselje v družbi izvoljenih. Bcfg daj, da se enkrat snidemo vsi nad zvezdami!
Križ nam je drevo življenja,
v njem nam upanje zori;
da če smo s Kristusom trpeli,
sešli se bomo z Njim v večnosti,
ŽALUJOČI OSTALI:	t,
J	MARION HLABŠE, soproga
a	ANTHONY, ml., CARL, FRANK, JOE, FERDINAND, ADOLPH,
I	LOUIS, ALBERT, HENRY in RICHARD, sinovi
I	ANGELA, poročena FORTUNA, in ANNA, poročena THEUS, hčeri
?	VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, dne 9. marca 1950.
ANTon
INGOLIČ:
Mlada leta
POVEST
"Nadaljevanje)
Vse uredilo, da ni ^^zmišljal o tem.
1 V tudi bil?
I'"*	j® "j^m gore-
1 ^ ^Premeailo vsako mi-^(^utešljivo hrepene-septembra, ko ? P'®ma tako nanaglo-I	se ohladila, ko je
domov in se je Se da bi on prišel k ^j^govemu žgočemu (^("ihvalo nekaj gren-•Vk^Sa. Saj jc tiste dni ">t>" taval oioli! Saj je preden se je
odpeljal, celo v Tihoncih in hotel k Marti, a si je premislil in se z naslednjim vlakom—pol ure, preden je prišla Marta—vrnil v Potočje.
Ko je bil vso prvo [)olovico oktobra sam v svoji sobi, kjer sta stali še dve postelji, se je njegova brezumnost preobračala v neko mrtvo vdanost. Cez nekaj dni pa se je že smejal samemu sebi, da je bil včasih tako strašno smešen in naiven, ko je ves dan prežal samo na to, da vidi Marto, jo poljubi in privije k sebi. Ali pa pred meseci v Parizu! Kakšna komedija z Doro«in
tisto blondinko! In kaj vse je storil, da je imel dvakrat Marto! In na koncu vseh koncev je bilo še vedno vse prazno v njem!
Marti ni pisal več, izpočetka iz užaljene trme, zaradi šiloma potlačene in zadržane strasti, potem pa zato, k6r ni čutil v sebi ničesar, kar bi ga k temu sililo.
Zajedel se ej v knjige. Od jutra do noči je presedel nad filozofsko propedevtiko in logiko. Hotel je čimprej opraviti! Vsako drugo čuvstvo mu je zamrlo. Prijetno mu je bilo, ko se je zju-tarj zbudil, pa ni imel nobene druge misli kakor to, da se umije in gre v učilnico h knjigam. Tam je presedel do opoldne, ko se je oblekel za ulico in odšel h kosilu. Po obedu je tekel nazaj na svoje stanovanje v "Dom" in študiral do mraka, ko je spet odšel k večerji. Tedaj je hodil kake pol ure po ulicah, da so se mu oči odpočile.. Nato pa je spet študiral do polnoči.
Cisto sam je bil s knjigami, nikogar izmed tovarišev še ni poznal in za nikogar se ni brigal.
Nihče mu ni pisal in nihče ga ni motil v njegovem študiju. Kakor bi bil na vse pozabil. Nekje tam daleč v hribih je živela Marta; toda nič ga ni zanimalo več, kaj dela, kaj si misli, kako ji je. Tine je samo študiral. Kakor včasih pred leti, ko se je izgubil v knjigah za nekaj tednov in ni ničesar drugega videl. Sicer se je vedno spet zavedel, vrgel knjige stran, divjal nekaj dni okoli in srkal iz vsega, kar ga je obdajalo, življenje, ki ga v tednih študija niti v sebi ni čutil; ko se j je pa nagledal življenja, je spet ' sedel za knjigo in se potopil vanjo, dokler ga ni iznova potegnilo stran.. Takšno je bilo vse njegovo življenje, razen zadnjih sedem al osem mesecev, ko ni nič študiral, marveč samo blodil, sanžaril in do blaznosti hrepenel. Morda mu je prav zato sedaj tako prijalo to gluho in slepo pogreznjenje v knjigo.
Čez deset dni se je javil k izpitu in ga napravil.
In še z večjo vnemo se je lotil latinščine. Do božiča mora
znati toliko, kolikor zna vsak gimnazijec konec četrtega razreda. Še pred božičem mora napraviti izpit!
Čimbolj se je pogrezal v študij, tem večje veselje je imel. Včasih je po štirinajst ur študiral slovnico i nprevajal latinske tekste. Nekaj popolnoma novega je bilo zanj, zato ga je še bolj privlačevalo in navduševalo. K predavanjem ni hodil, zanj sploh ni bilo drugega ko latinska slovnica in Cezarjeva knjiga "De bello galico."
Sredi novembra pa je dobil nenadoma Martino pismo. Kratko je bilo in žalostno, pod žalostjo pa je pelo in vabilo.
Vrgel je pismo stran in odprl knjige.
Toda zvečer ga je spet poiskal.
Za hip mu je bilo, da bi odpisal kaj lepega.
A pisal je kratko in mrzlo, da študira in nima časa za prazno besedičenje.
A tisti večer, ko je oddal pismo,, ni mogel študirati. Hodil
je po ulici, dokler ni zašel v kino. Čutil je, da se nekaj podira v njem, da vstaja nekaj toplega i nga hoče vsega preplaviti.
Toda ne! Študiral bo, napravil izpit, potem pa bo že videl, kako!
In drugo jutro je vstal še bolj zgodaj kakor po navadi.
Dnevi so mu minevali v knjigah.
Zunaj je že zapadel prvi sneg. "Dom" se je napolnil s študenti, po večerji so igrali v jedilnici na klavir in peli. Tine se je ogibal petja in glasbe, bal se ju je.
A polagoma je vedno težje zahajal po večerji v učilnico, vedno bolj in bolj ga je mikalo, da bi ostal med tovariši, poslušal godbo in petje ter se razgovoril s tem ali z onim. Kolikokrat je v učilnici, kanior so prihajali nejasni glasovi klavirja, zaprl knjigo sredi stavka in sezozrl v uro nad seboj.
Kdo ga tako mehko boža preko trudnih oči? Kdo mu šepeče v uho mehke in sladke besede? Odkod prihaja vonj po nageljnih?
Trudoma se je nagnil nad knjigo. Toda črke so nekaj časa plesale pred njegovimi očmi, ko so se pa ustavile, da jih je lahko bral, so besede zvenele nemo in brez smisla. Šele čez dolgo je beseda dobila svoj pomen in je ugasnilo v daljnje prišepetava-nje.
Tine je mahoma zapazil na ulicah ljudi. In med njimi ženske. Mlade in lepe. K]e je bil prej, da ni videl teh veselih, lepih oči, teh vabljivih nasmehov in vitkih teles- Počasneje je hodil k obedu in večerji in še počasneje se je vračal. Snov, ki si JO je razdelil za vsak dan do srede decembra, mu je zaostala že za več dni. Vedno iznova in izno-va jč sklenil, da se bo spet pošteno lotil in predelal zamujeno, toda predelal ni niti tega, kar bi moral v tistem dnevu.
Čez dneve se ga je lotila malomarnost. Saj se ne mudi, dovolj je še časa.
V soboto zvečer je šel v ka-varifo.
(Dalje prihodnjič)
\
društvo ^isko jezero
27 SDZ
M
prijazno vabi na
Plesno veselico
v NEDELJO, 12. MARCA
V Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Pričelek plesa ob 8. uri zvečer. Godba VADNAL ORKESTER

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
9 marca 1950
r
A


ferdo godina:
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
"Ne bom jedel, mati," sem rekel. "Spovedoval sem. Tudi salezijanci spovedujejo v Turni-šču."
Moja mati je molčala. Poznala je zgodbo o salezijancih. Zakaj ne mara govoriti o tem, kar se tiče Jerebiča in Cotlina! Zakaj govori in joče takrat, ko sliši kaj o meni?
"Zakaj mi ne rečete, mati, da to ni prav? Če bi delal jaz kaj takega —"
"Ti boš dajal Bogu o sebi račun, ne boš ga dajal o gospodu plebanušu in dekanu." Umolknila je. Gledala me je resno. Moja mati je govorila vedno pametno. Vedel sem, da ima prav, vendar nisem molčal.
"Vi gledate samo name. Dovolj sem star —"
"Bom jaz skrbela za to, da boš hodil po pravi poti, ali boš skrbel ti sam?"
Ničesar nisem rekel, šel sem. Mati ni prišla na stopnice pod izabelino brajdo. Ostala je v sobi.
V soboto popoldne pred kon-
gresom je bil pri nas na farov-žu v Lendavi božji mir. Deka-nova mati je plela grede in metala plevel na klanec, na katerem je bila debela plast prahu. Starica je bila sključena nad zelenjavo in ko je nabrala kup, ga je prijela in vrgla čez ograjo.
Dekan je bil v svoji pisarni. Zadnje dni se ni premaknil iz nje.
Vsa služinčad je bila na njivah. Odprlo se je jesensko delo in kmečkega človeka takrat ni bilo doma. Bili so po njivah tu dva, tam trije. Vsa ravnina je bila polna prašnatih, delavnih ljudi. Kot sršeni so bili v tistem času.	'
Na farovškem dvorišču je brskalo nekaj kur. Med njimi so se sukali golobi in krulili. Drugače se na farovžu ni nič premaknilo. Tudi v Hribu se ni nihče oglasil. Le gori v gradu je pel vojak otožno, jokajoče; bog ve na kaj je mislil takrat. Mogoče ima ženo kje daleč na jugu, mogoče dekle, ki hrepeni v teh urah po njem ko^ on po njej. Poslušal sem ga.
Bez bola bez luge ia gledam te lajno,
jer srce je moje ozdravljeno davno . . .
Vstal sem. Naslonil sem se na okno. Bog ve, kaj mu trga srce.
I bili smo srelni bezmerno bezkrajno sad znanci smo samo nas dvoje . . .
Spomnil sem se Rahele. Zmeraj sem se spomnil nje, kadar mi je kaj mehkega napolnilo srce. Z vsako pesmijo sem ji govoril sam, sam sem se poslavljal od nje. Molče sem ji pel, molče sem se ji izpovedoval. In zdaj, ko je pel Srb pesem polno tegobe in žalosti, bi se najraje zjokal. Če bi bila Ra-hela pri meni, bi jo prijel za roko in jo stisnil k sebi.
Mnogo ljudi je na svetu srečnih. Nič jim ne manjka; kar hočejo, to imajo. Jaz pa se moram odpovedati vsemu.
Kaj bo z menoj? Rahelo čuvam v sebi kakor svoje oko. Slutim, da se bo nekaj zgodilo, kar mi bo prizadejalo mnogo bolečin. Ne, nič se ne sme zgoditi, tako mora potekati življenje. Zakaj ne bi ostalo vse tako, kakor je nama z Rahelo prav.
Na gradu je vojak nehal peti. Dekanova mati je še plela. Sedel sem in sem zopet začel brati časopis. S Krampačevimi in Brunnerjevimi smo se dogovorili, da se drugega dne po maši odpeljemo z avtomobilom v Turnišče na kongres. Radi bi videli veliko slovesnost, za katero so se že toliko časa pripravljali po vsej ravnini.
Tisto popoldne sem namera-1 val nesli materi grozdje. Poslal mi ga je Kramjiač iz svojih go-j ric.
Imel sem še čas. Komaj pol| treh je bilo. Matere ob takem času itak ne bo doma.	I
Veverica se je na divanu igrala. Oba sva gledala časopis. Ta žival ica mi je ublažila mnogo težkih ur, ki sem jih preživel na farovžu. Včasih, ko sem se vrnil truden in bolan, mi je skočila naproti, vedno z istim dobrohotnim začudenjem, ki jej blagodejno vplivalo name.
Nekdo je pri vrtu govoril.
Stopil sem k oknu. Dekanova | mati se je vzravnala.
"Kar notri pojdite," je rekla | nekomu.
Vrata na prikleti so se odprla. Mislil sem, da bo kdo prišel k meni. Oni pa je zaprl vrata in postal za trenutek v prikleti. Tako omahuje vsak pred vrati, kdor pride na farovž. Potrkal je na vrata pri dekanu in vstopil. Šel sem k omari, kjer sem imel grozdje. Grozd za grozdom sem jemal iz košare in ga ogledoval. Kako lepo jej že bilo in dišeči sok se je cedil po jagodah. Polagal sem ga na papir, da bi ga zavi'1.
V tistem pa pride dekan. Po-1 trka in ves bled vstopi. Začudil j sem se. Dekana ni bilo v moji sobi, kar pomnim. V roki je držal brzojavko.
"Škof pride, gospod kaplan," je dejal prestrašeno. Nisem mu nič odgovoril, ker me je to prav tako zadelo kakor njega.
"Sem v Lendavo?" sem vprašal.
"Ne. V Turnišče."
Postal sem pozoren.
Začudil sem se dekanu, da je prišel to novico povedat meni. Midva nisva o drugem govorila kot o službenih stvareh. Potegnil je uro iz žepa.
"Tri," je govoril sam s seboj.
"Tri, štiri ... ni mogoče!"
"Kdaj pride?" sem vprašal.
"Ob štirih," je dejal in pogledal brzojavko.
"Gospod kaplan, pojdite vi z motorjem naprej i n sporočite administratorju, da pridem takoj. Konj ni doma, na njivi so."
URADNIKI PODR.
št. 3 SMZ
ZA LETO 1950:
Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658, blagajnik Martin Valetich, zapisnikar Jas. Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Perusek, Martin Komachar, zastopniki za Federacijo SMZ: Stanley Mahnič, Jim Kastelic in John Tomšič.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Z mešanimi občutki sem sedel na motor. Tako prijazen z menoj še ni bil dekan.
Ko sem privozil skozi Turnišče, je bila vsa vas razgibana. Ob glavni cesti so že stali ljudje. Novica o škofu se je raz-, nesla kot blisk.
Videl sera ljudi, ki so bežali z njiv, ogoreli od sonca, v raztrganih srajcah, umazani in potni. Pustili so vse na njivah in tekli so k cesti, da bi videli visokega pastirja.
Mnoga ženska je imela na tleh pri sebi butaro trave. vsod je kdo prišel iz koruze, si odvezal predpasnik, ga obrnil m ga zopet privezal. V očeh sew jim bral, da pričakujejo nekaj velikega, nenavadnega.
(Dalje prihodnjič)
"gostilna" naprodaj
z D 1 in D 2 licencami. Nahaja se na 4017 St. Clair Ave. Pw" se radi bolezni. Cena zmerna.
GOOD LUCK CAFE
NAZNANILO!
Cenjenim prijateljem in javnosti sporočamo, da prevzeli dobro poznano gostilno na
6507 St. Clair Ave.
Vsem našim posetnikom bomo vedno postregli z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim pri" grizkom. — Točna in prijazna postrežba ter prijetna družba. (
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
EDWARD 8 JUSTINE KRAPENC
lastnika
L&L TAVERN
SLOVENSKA GOSTILNA 6507 ST. CLAIR AVE.
1
Če nameravate premeniti na PLINSKO kurjavo--
IE TREBA IMETI MENI
The East Ohio Gas družba je obvezana izves+i naredbo Komisije javnih u+ili+e+ (Public U+ili+ies Commission) v Ohio, ki nadzoruje nove inštalacije grelne opreme, katero robi plin, da zamenja druge vrste kurivo.
Ta naredba zahteva:
TELEFONSKI KLIC VAM PRINESE ODOBRENJE
Take inštalacije i(ia naših zvezah morajo biti odobrene po družbi.
Odobrenja avtomatično pretečejo v šestih mesecih, če se inštalacijo ne izvrši.
inštalacije, napravljene brez formalnega odobrenja pismenim potom, se mora odstraniti.
Če se jih ne odstrani prostovoljno, smo pod kaznijo primorani, da prenehamo nuditi VSO plinsko poslugo v prostorih, ki so prizadeti.
Vam ni treba priti osebno v naš urad. Vašo zahtevo sporočite po telefonu in odgovorite na nekaj kratkih vprašanj.
Veselite se boljše posluge - Ognite se sitnostnim
Predno napravite kakršnekoli načrte za premembo na plinsko kurjavo, pokličite nas za odobrenje, ki je zahtevano po zakonu. Izognili se boste morebitnim
sitnostim in stroškom—veselili se boste boljše postrežbe, ki jo vam lahko nudimo, ko v naprej vemo koliko plina boste rabili in v kakšnem kraju ga boste rabili.
če rabite plin na domu za kakšne druge potrebe razen gretje, ni treba imeti tega odobrenja.
EAST OH m GAS MA1-6640
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement
Sanforized Broadcloth s širokimi naramnicami
SPODNJA KRILA

SAMO BELE BARVE Mere 34 do 44
Ekstra mere 46 do 52	1.49
čisto bela Sanforized broadcloth spodnja krila, ki se ne vskrčijo več kot borega I'r. Stil je s širokimi naramnicami, ki lepo prilegajo in so udobne, ter lično obrobljene. Mere 34 do 44.
Poštna in telefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000
(Nob6na C,O.D. naročila izpod 2.01, davek vklju., se ne sprejeme)
Basement oddelek s spodnjim perilom
Otroške 2®^
tople, podložene, dobro nareje^^
2-KOMADNE SNEŽNE obleke
RDEČE
RJAVE
ZELENE
COPEN MODRE
•	32% Volna
•	26% Rayon
•	42"; Bombaževina
Lepo prilegajoči stili s gumbi na n® nicah, tesno pleteni okrog vratu, zapestnicah in gležnjah. Vsi gladki. komerni robovi za boljšo udobnost-hlače imajo tesno elastiko ob^ P Mere 2-4-6.
Poštna in telefonska naročil® •prejeta—-Pokllčit« CHerry 1-3000
(Označite tudi drugo izbere barv®' Basement oddelek s otroško op'**