PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /n i> Abb postale I gruppo VjCIIcI Ol) llF Leto XXIII. Št. 258 (6842) TRST, sreda, 1. novembra 1967 PO 230 URAH RAZPRAVE IN 213 GLASOVANJIH Z glasovi poslancev KPI, PSU, PRI in KD odobren volilni zakon o deželah Volilne izjave predstavnikov vseh skupin - Liberalci napovedujejo ponovno obstrukcijo v senatu - V ponedeljek na seji senata razčiščen je o «zadevi Merzagora» -Vprisotnosti Saragata proslava mednarodnega dneva varčevanja RIM, 31. — Poslanska zbornica je popoldne odobrila zakon o deželnih volitvah po 14 dneh razprave. Zadnje glasovanje .ie bilo ob 15.40 in je za zakon glasovalo 443 poslancev, proti pa 95. Predhodno je dopoldne zbornica odobrila 25. člen, kasneje pa še zadnji 26. člen. y zaključnem govoru je načel-nik skupine komunističnih poslan-cev Ingrao dejal, da je bil z o-gromno večino poražen desničarski obstrukcionizem, katerega pa se CK) J___i_____ VW lahko desnica ponovno poslujta, v senatu, ker «je vladna ve-effla z zakasnitvijo prišla do te reforme, ker obstajajo protideželne Pete kolone v KD». Vendar pa je obstrukcija dokazala v vsem obsegu nasprotovanje ustavnim načelom in je istočasno dala zakonu o volitvah v deželah tak politični Pomen, da se bo v prihodnosti zelo težko posluževati zavlačevanj s strani večine. Ingrao je pozitivno ocenil, ker se večina glede 22. čle-hk ni poslužila glasovanja o zaup-mci, in to iz dveh razlogov: 1. ker obstaja problem omejitve večine, saj «mi ne želimo, da bi nas zmešali s to večino«; 2. ker bi bilo neumno in samomorilno zožiti politično osnovo, na kateri se ustavljajo dežele. Načelnik socialistične skupine forri je izrazil zadovoljstvo, da se le zaključila sedanja bitka za u-resničitev deželnega sistema. Ta bitka je dokazala učinkovitost parlamenta, ki je izraz volje prebivalstva in v katerem je devet uesetin poslancev za deželno ure-mtev. Glede obtožb na račun ve-cine, da je prejela podporo od komunistov, je Ferri ugotovil, da so mie stranke levega centra politlč-5° kompaktne in da so torej zadostovale za odobritev zakona. To P& ne pomeni, je dodal Ferri, da Priznamo komunistom njih prička v tej bitki, in ki je po-f*jemben, pa čeprav ne kvalificira p* he spreminja sedanje večine. drugi plati pa večina vidi z zadovoljstvom, da so tudi skupi-SL111 so sedaj v opoziciji, pri-ravale s svojim glasom k zako-u, ki predstavlja izvajanje usta-m ker predstavljajo pomemben JJfi javnega mnenja. To pa nima ucesar opraviti s političnim sode-mmnjem raznih sil. Desnica je Im »»tirala, ko je Ferri ocenil njih d«*, 0 tisočerih milijardah za rfo • kot demagoške, ker gre v »sruci za stroške, ki jih bodo preji'511 z države, novi izdatki pa bo-id. .znašali le nekaj desetin milijard lir. p.-emokristjanski predstavnik Zac-gnini je poudaril demokratični ^mn bitke za dežele, kot izvr-je Programskih obveznosti in da v». Pjav deželna ureditev osrednje jalksknje, okoli katerega se lahko drioLi Preureditev države in se . demokratičnejši razvoj v deinGlede odnosov s KPI je j.i~>, da se v bistvu strinja z iz-jp^mi Ferrija, da pa nihče ne '*■ e dvomiti o avtonomnem sta- KD do dežel. Tudi on je po-žele^rul z liberalci, češ da bi de- brž'aveP°menile razbitje enotnosti, '“izei ___________ _________ bost za enotnost države. tra,i-Jn ugotovil, da prevelik cen- VaiiiZem v resnici predstavlja ne-pb?st za enotnost države. aJnik PRi La Malfa je omenil potrebo reforme države, ko je javil pozitivni glas republikancev. Nato je obvestil zbornico, da je v pismu predsedniku zahteval, da se strogo izvaja pravilnik zbornice v vsakem primeru, tako da se dejansko omeji diskusija. Tajnik PLI Malagodi je ponovil že znane teze, da bodo dežele predstavljale «odprtino za komuniste« v vsej Italiji, kot tudi trditve finančnega, socialnega in upravnega značaja. Ponovno je kritiziral predsednika poslanske zbornice za način vodenja razprave in zlasti, ker je odredil, da se je o členu 22 razpravljalo nepretrgoma. Podobne so bile tudi argumentacije misinov in monarhistov. V poslanski zbornici je bilo danes dopoldne že polno dopustniško o-zračje in so bili vsi poslanci pri- pravljeni, da se odpeljejo čimprej domov. To je tudi razumljivo, saj je sedanje zasedanje prekosilo glede trajanja vse rekorde. Razprava se je pričela 17. oktobra in seja je trajala nepretrgoma 336 ur. od česar so trajale razprave in glasovanja kar 230 ur. Glasovali so 213-krat. Vseh predloženih popravkov je bilo okrog 500, od katerih je bil sprejet samo en pomembnejši, ki predvideva, da so lahko izvoljeni volivci, ki imajo 21 let, medtem ko je zakonski predlog prvotno predvideval najmanj 25 let. Dejansko pa je ta razprava trajala mnogo dlje, saj je treba upoštevati tudi splošno razpravo o zakonu kot celoti in ki se je pričela 13. julija, je bila prekinjena med poletnimi počitnicami in se je v jeseni nadaljevala. LJUBLJANA, 31. — Z žalnimi slo-vestnostmi na grobovih padlih bor. cev in s polaganjem cvetja na spomenike ustreljenih talcev so se pričele danes v Sloveniji proslave dneva mrtvih. Komemorativne slovesnosti s polaganjem vencev na spomenik ustreljenih v Gramozni jami v Ljubljani so se danes dopoldne udeležili številni člani družin ustre. ljenih talcev in zastopniki družbe-no-političnih organizacij Ljubljane in šolska mladina. Na navečer dneva mrtvih je mladina iz Slovenije okrasila s cvetjem grobove padlih paritzanov v gozdovih, spominske plošče v mestih in skupne grobnice, številni To vprašanie je še vedno precej vladne ugotovitve o gospodarskem j Prebivalci Ljubljane se bodo danes zmedeno in "niso jasna stališča razvoju in tudi predvidevanja pet- injutn udeležili komemorativmh strank. Danes ro novinarji vprašali )et*?ega gospodarskega načrta. Car- skTpin^v"enatepekrlkrjfdelT’ Sp°“a ^nktira pmdvsfm skupine v senatu jerno, ki je dejal, na rafun poživljanja dejavnosti zada nima ničesar dodati k izjavi, ki sebne pobude. Nato je obširneje jo je KRI ze sprejela. Zanikal je, govoril o nevarnosti napetosti v fi-da bi že razpravljali o kakem no- nančnem sistemu v zvezi s pre-vem kandidatu, češ da je to vpraša- j vzemanjem državnih obveznosti, za nje v pristojnosti večine, ki mora! kar je kot primer navedel prevzem predsednika kandidirati Predsednik dolgov s strani države zavaroval-skupine PSIUP Schiavetti pa je de- i nih ustanov. Iz vseh teh razlogov jal, da oni ne odobravajo izjav Mer-1 s0 P° njegovem mnenju lahko jav-zagore, da pa je treba upoštevati Ine finance v težavnem položaju je v svojem znanem govoru napa- župana prof. Dell’Amoreja je imel del med drugim tudi deželno ure- ; osrednji govor guverner Bariča d'I-ditev. I talia Carli, ki je polemično ocenil Okrašeni grobovi padlih borcev v vsej Sloveniji «funkcionalnost senata in posledice že v. kratkem razdobju. Njegovi eventualne krize predsedniškega ! so^-edvi^varTa0 etlei V nedeljo se bo zbralo vodstvo 2!?? OTU««"*!— načrte m go- demokristjanskih senatorjev, v ponedeljek zjutraj pa celotna skupi- Zakonski predlog o volitvah v dežele bo ponovno prišel , na. dnevni j ^eTSe^udl skupim ‘psu red v senatu verjetno ze januarja!^ m verjetno tudi PLi m MST. in liberalci za takrat ponovno na povedujejo obstrukcijo S tem pa je povezana napovedana ostavka predsednika senata Merzagore, ki Danes so na Kapitolu svečano proslavili ob prisotnosti predsednika republike mednarodni dan varčevanja Po krajšem pozdravu lllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MED PROSLAVO UMESTITVE PREDSEDNIKA V SAJCONU predsedniški palači napada z minometi Včeraj novo bombardiranje Hanoja ■ Oster protest severnovietnamske vlade Panika v zaradi SAJGON, 31. — Osvobodilne sile so izstrelile štiri strele z minometi in izstrelki so eksplodirali 50 metrov od palače neodvisnosti v Saj gonu, kjer je bil sprejem, ki ga je priredil predsednik Van Tieu ob svoji umestitvi kot predsednik Južnega Vietnama. To se je dogodilo, potem ko je ameriški podpredsednik Humphrey stopil v palačo. Ko so eksplodirale granate, se je Humphrey pravkar podpisoval v register obiskovalcev. V palači je bi- lo več sto povabljencev Ena granata je padla na poslopje, ki pripada kompleksu predsedniške palače, druga pa na avtomobil poveljnika avstralskega ekspedicijskega zbora generala Vincenta. Med povabljenci ni bil nihče ranjen, na ulici pa sta bili ranjeni dve osebi. General Van Tieu in general Kao Ki sta danes prisegla kot predsednik in podpredsednik republike. Slovesnost je bila na trgu pred bivšo -v-,, . u_ Opero v Sajgonu v središču mesta, novanjem jeVan Loc izjavil, la b rr;... ____niesova vlada sestavljena iz «spo- «takoj izbirajo«: «povratek v Severni Vietnam za tiste, ki verjamejo v marksizem, za druge pa možnost, da se nam pridružijo in delajo skupno z nami« izjavni arabski diplomati, pomeni Van Tieu J, dane, val za predsednika nove vlade saj- varnostnega sveta japonski predstavnik Tsuruoka je izjavil, da se bodo nocoj ponovno sestali in da je deseterica še vedno razdeljena oa» dva načrta resolucije in se ni še sporazumela. Newyorški dopisnik alžirske tiskov ne agencije piše med drugim. «A-rabske delegacije v OZN soglasno zavračajo načrt resolucije, ki sta ga pripravili danska in kanadska delegacija. Sprejeti tak načrt, so izjavili arabski diplomati, pomeni vori o možnosti mnogo večjih potreb kapitalov javnega sektorja v okviru že predvidenih investicij. Zato je po njegovem treba nadzorovati izdatke krajevnih in zavarovalnih ustanov neposredno s strani osrednjih organov in ohraniti lastno finansiranje javnih in zasebnih podjetij. Krajši govor je imel tudi minister za zaklad Colombo posvečen izključno mednarodnim monetarnim vprašanjem. Na skupščini družbe FINMARE, ki je v okviru IRI specializirana za državne pomorske družbe, so odobrili obračun do 30. junija letošnjega leta. Poročilo omenja težave Tržaškega Lloyda v zvezi z dogodki na Srednjem vzhodu in resne posledice za proge družbe Adriatica proti Egiptu. V nedeljo, 12. novembra bodo upravne volitve v 178 občinah in v eni pokrajini na področju, kjer prebiva 1.481.483 prebivalcev. Volivcev je na tem področju skupno 707.812. V Bocnu se bo 13. novembra sestal izvršni odbor Volkspartei, ki bo obravnaval kanditate za senat in za poslansko zbornico in tehnične podrobnosti v zvezi s sklicanjem kongresa, ki bo 2. decembra. slovesnosti ob grobnici narodnih herojev v Ljubljani, ob spomeniku padlih borcev na Žalah v Ljubljani in ob spomeniku žrtvam na Urhu. PALERMO, 31. — V bližini Palerma se je dogodila huda cestna nesreča. Avtomobil fiat 500, v katerem je bilo pet oseb, se je trčil z avtomobilom Fulvia, v katerem sta bila dva mlada novoporočenca na poročnem potovanju. Dve ženski in deklica, ki so bile v avtomobilu 500, so bile na mestu mrtve. Novoporočenca sta bila hudo ranjena. MADRID, 31. — Španija in Romunija sta podpisali preferenčni trgovinski sporazum, ki bo stopil v veljavo prihodnjega leta. Danes se bomo ob okrašenih grobovih poklonili spominu naših dragih pokojnih. Poklonili se bomo spominu vseh, ki so padli v osvobodilni borbi iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiia gonskega advokata Ngujena Van Loca, starega 45 let. Med slovesnostjo je vojaška vlada, ki ji je napada od 5. junija. To stališče je bilo sprejeto, ko je deset nestalnih članov varnostnega sveta obnovilo svoja privatna posvetovanja, da bi nostjo je vojaška viaua, tu ji je našu kompromis med to resol učijo predsedoval general Ki, podala jn resolucijo, ki so jo pripravile a-stavko. ... friškoazijske in južnoameriške dr- V intervjuju se pred svojim ime- ^ave. toda sam glavni ta inik L Van Tieu je v svojem priložnostnem govoru dejal, da bo njegova vlada «imela široko odprta vrata za mir«, toda takoj nato je dejal, da se bo mir takoj povrnil, «ko bo Severni Vietnam umaknil svoje čete iz Južnega Vietnama in ukazal konec prevrata in terorizma v Južnem Vietnamu«. Pripadnikom narodnoosvobodilne fronte pa je dejal, da lahko ......................imun Papeževa poslanica «Africae Terrarum» 31. — Danes so v tiskov-Pap^hradu Vatikana obrazložili *AfH^u poslanico z naslovom ki jlr5® Terrarum«. V dokumentu, Vori a datum 29. oktobra 1967, go-W. PaPež Pavel VI. o novi poli-Svoi„ Ureditvi Afrike in omenja ko 1 Potovanje na ta kontinent, Riifu "N kardinal. tlMj/Prej omenja »staro in novo« Cerk„ n° Afrike in poudarja, da 0a žt.v in krščanstvo nista odtuje-trartjr, tuJca v Afriki, ter poudarja IW0nalne vrednote te celine. Upai^hica omenja «svarila in ce» ,;6r omenja med drugim «sen-tti noff, e, med katerimi so nere-Nato ‘Ja in rasna diskriminacija. k°n:,. omenja, da je vatikanski f&aw Jasno in ponovno obsodil iti Mk?1 v njegovih raznih oblikah, ^cikliS?11 ga Je sam PaPež v svoj1 Nam1 ”populorum progressio«. ih “l0 govori poslanica o razvoju potrehP°m°či Afriki ter poudarja ljem 00 osnovne vzgoje s poveča-tebnp str°kovne izobrazbe ob po-svetam upoštevanju kmetijskega “ki predstavlja najvažnejši Kar se tiče finančne in &r». _______ _ itejja n,e Pomoči, pravi, da se je skn'zognlti neokolonializmu, in 8a je cuJe na »svetovni sklad«, ki greasi Predlagal v »Populorom pro-•° srr ": DalJe poudarja, da «če se doy Poslovalo dostojanstvo naro-■sDomk dobivajo pomoč, se bo hk.Vj-ano nr.in.illn n, °sti»“u Pojavilo čustvo hvalež- Pravi, da Ima «veliko za k«, v urejeno prihodnost Afrl-stariM bo znala biti zvesta svojim Viti JI tradicijam in hkrati obno-JhOfloiL °b stiku s krščanstvom in »1 civilizacijo«. Papež svari uJa poleg škofov in du-*t*ts'nS?v tudi vodilne politike in Potl-nU,'Palce in pravi: »Afrika vas 5p°dhi ii*' Prav tako svari in ”rUkirn^' družine in mlade. Med kke Pravi, da se od afriške žen-f^heip ,eva danes, »naj se vedno “hstoin zaveda svojega osebnega , 1*teh» tva, svojega poslanstva V ‘iciki SvoJih pravic do udeležbe ; Sopini vuJ*n pravic ao uaeiezoe ouuuu —o-- •>r6dk,,alnem življenju in pri na- namreč zahteva s nove Afrike« združitev vseh sil.« Mladim pravi, da je njih naloga «premagati nasprotje med preteklostjo in novostjo življenja in sedanje strukture«, ter jih poziva, naj se pazijo pred «lahko privlačnostjo materialističnih teorij«, afriškim študentom v tujini pa priporoča, naj ostanejo »navezani na svoj zemljo«. Na koncu pravi papeževa poslanica, da je kljub nekaterim sencam Pavel VI. «prepričan, da bo znala Afrika utrditi svoje ustanove in bo znala iti po poti napredka s popolnim spoštovanjem pravic boga in dostojanstva človeka«. Poslanico je obrazložil tajnik kongregacije «propaganda fide« msgr. Sergio Pignedoli. Izjavil je, da papeževo poslanico označuje «veliko odprtje nasproti afriški kulturi in afriškim vrednotam ter poudarja optimistični pogled na današnji svet, ki ga omenja dokument«. »Vso poslanico pravi Pignedoli, prevzema duh svobode in govori zelo jasno o potrebi neodvisnosti afriških narodov, tudi če ne omenja podrobnosti.« Pignedoli je sporočil, da so poslali prepis poslanice vsem škofom v Afriki, vsem predsednikom vlad in vsem zunanjim ministrom držav te celine. Tisti del dokumenta, ki je namenjen vodilnim politikom, pravi med drugim: «Vam pritiče velika odgovornost, da delujete za utrditev ustanov, ki so nastale z neodvisnostjo vaših dežel. Vam pritiče obnoviti in v modernem smislu tolmačiti stare vrednote afriške tradicije. Bodite Iskalci miru, pripravljeni na dialog in pogajanja, bolj kakor na razbitje in nasilje, spominjajoč se najbolj pristne socialne tradicije stare Afrike, ki je bila iskanje sporazuma. Spodbujajte razumevanje ljudstev, ki živijo na vašem ozemlju, ob spoštovanju verske svobode in trudite se, da se premagajo in nikoli zaostrujejo etnične razlike in njegova vlada sestavljena _ sobnih patriotov, ki želijo služiti deželi in ki so bili izbrani na podlagi svoje sposobnosti ne glede na svojo vero, na stranke, katerim pripadajo ali na regionalno pripadnost«. Glede programa vlade je Loc izjavil, da bo vseboval reformo uprave in oboroženih sil, borbo proti korupciji, zboljšanje življenjske ravni revnejših razredov in predvsem »politiko varčevanja« za premožnejše razrede v velikih mestih Na diplomatskem sektorju pa je dejal, da bodo okrepili akcijo. «da obrazložimo svetu pravičnost naše stvari«. V kraju Kuang Ngai, 480 kilometrov severovzhodno od Sajgona je 17-letni mladenič napravil samomor z zažigom. Blizu njega so našli listič z napisom: »Nasprotujemo Van Tieu«. To je že četrti samomor od začetka meseca. Včeraj so ameriška letala znova bombardirala letalska oporišča blizu Hajfonga in Hanoja. Gre za najmočnejše bombardiranje od začetka letalske ofenzive. Severnovietnamska vlada je objavila izjavo, v kateri odločno_ opozarja svetovno javnost na zločin a-meriške vlade, to je na napad na Hanoj ter zahteva, naj ZDA brezpogojno in dokončno ustavijo bombardiranje in vsa druga vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu. Izjava pravi: «Od 24. oktobra 1967 je vlada ZDA izvršila številne letalske napade na Hanoj z uporabljanjem raznovrstnih bomb in raket. Ameriška 'etala so se zaganjala proti mestom in kar je še posebno barbarsko, so napadala z razdrobljivimi bombami obljudene ceste. V zadnjih dneh je bilo zaradi bombardiranja nad dvesto mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. Nad 150 hiš je bilo zažganih ali uničenih. Gre za nov skrajno resen korak v stopnjevanju a-meriških imperialistov v uničevalni vojni proti demokratični republiki Severnega Vietnama, da bi se rešili iz slepe ulice, v kateri so v Južnem Vietnamu Vlada severno-vietnamske republike poziva vlade in narode socialističnih in drugih držav v imenu miru, svobode in pravice, naj odločno nastopijo proti ameriškemu napadu v Vietnamu in se zavzamejo, da ta napad preneha. Ameriško oombardiranje Hanoja samo poživlja sovraštvo in utrjuje voljo vietnamskega ljudstva do borbe.« Srednji vzhod NEW YORK, 31. — Deset nestalnih članov varnostnega sveta, ki se 1 skušajo sporazumeti o resoluciji v žave, toda sam glavni tajnik U Tant je mnenja, da je kompromis nemogoč«. Kairski list «A1 Masa« piše, da je vsako upanje na kakršen koli sporazum zgubljeno. Po mnenju lista so krogi OZN zelo pesimisti o možnosti, da bi se varnostni svet sporazumel o indijskem ali danskoka-nadskem načrtu resolucije ali pa o indijsko-argentinskem načrtu. Vendar pa, nadaljuje list omenjeni člani varnostnega sveta nadaljujejo posvetovanja nocoj, kljub neuspehu njihovega poskusa pri včerajšnjih sestankih. Zatem pravi list, da so včerajšnje izjave izraelskega zunanjega ministra Ebana nova potrditev izraelskih namenov, da ovira napore OZN. V vojaških krogih ZAR so sporočili, da je egiptovsko protiletalsko topništvo streljalo danes proti trem izraelskim letalom, ki so letela nad Suezom. Nobeno letalo ni bilo zadeto. Crvenkovski ostro obsodil nekatere negativne pojave pri izvajanju reforme Proces v Kairu KAIRO, 31. — Včeraj se je v Kairu začel proces proti štirim glavnim krivcem za uničenje egiptovskega letalstva 5. junija. «A1 Ahram« poroča, da so na zatožni klopi letalski generali Mohamed Sedki, Gamal Afifi, Hamid El Dogeid in Ismail Labib. List doaaja da je bila razprava odložena na 11 novembra na zahtevo obrambe, ker so bili nekateri advokati imenovan^ uradno šele v nedeljo zvečer in zato niso u-tegnili sestati se z obtoženci in pripraviti obrambe. Na zahtevo državnega pravdnika bo razprava tajna, ker obtožnica lahko vsebuje vojaške tajnosti, katerih objava bi koristila sovražniku. V Kairu so sporočili da so na podlagi nadaljnjih ugotovitev izračunali egiptovsko gospodarsko škodo zaradi bombardiranja petrolejskih naprav v Suezu. Uničenih je bilo 50.000 ton od skupnih 190.000 ton surovega petroleja in rafiniranih proizvodov. Izraelski zunanji minister Eban je po svojem današnjem pogovoru z U Tantom ponovil, da dajejo neposredna pogajanja z arabskimi državami najboljše možnosti trajnega miru na Srednjem vzhodu. Dejal je, da je Izrael pripravljen sodelovati s posebnim predstavnikom U Tanta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Predsednik CK Zveze komunistov Makedonije Krste Crvenkovski je na seji CK Zveze komunistov Makedonije, na kateri so razpravljali o združbeno-političnih vprašanjih, uresničenja gospodarske in družbene reforme ostro obsodil nekatere negativne pojave med člani zveze in opozoril na hude posledice, ki bi nastale, če se proti nosilcem teh pojavov ne bi sprejeli odločni ukrepi. Kot najnevarnejši negativni pojav ne samo v Makedoniji, temveč tudi v drugih republikah, je Crvenkovski omenil »aristokratizacijo« posameznikov, ki se obogate ne z delom, temveč z izkoriščanjem svojega položaja in monopolizma določenih ustanov. Ta problem po mnenju Crvenkovskega prihaja v resno politično in idejno in v skrajni meri tudi gospodarsko deformacijo. «Mi na vse to ne moremo več mirno gledati in dajati samo verbalne deklaracije. Ce ne bo Zveza komunistov zgradila jasne in trdne platforme, s katere se bo vodila borba za dosledno izvajanje socialističnih načel in raz. delitve po delu, tedaj se lahko reče, da bodo vse niti, ki jo povezujejo z delavskim razredom, z delovnim človekom, prekinjene,« je poudaril Crvenkovski. Razlika, ki se ustvarja med delovnimi ljudmi ne z delom, temveč z izkoriščanjem položaja in z drugimi podobnimi sredstvi, postaja, po besedah Crvenkovskega, realna sila, ki jo je danes moč razbiti s politično akcijo, jutri pa bodo za njeno razbijanje potrebni mnogo pomembnejši ukrepi. Predsednik CK ZK Makedonije je kot primer navedel, da se govori, da so v Skopju ravnatelji nekaterih podjetij vzeli iz skladov svojih podjetij po 6, 8, 10 in celo 12 milijonov dinarjev, da »samo če ne bo manda^ tega odpo-, M iuiu UJ1UV uulal cv ua slanca prejudiciral izraelskih inte- j bi ^‘zgradili' hlSeTgovoi^^rčelo! resov«. | da s0 nekateri ta denar naložili . m m im Innu milil im ..................mm immmmimmi PO USPEŠNI ZDRUŽITVI IN LOČITVI V VESOLJU «Kozmos 186» rahlo pristal na lem!ji Včeraj izstreljen «Kozmos 189» Izjave ravnatelja observatorija v Bochumu - Komentar «lzvestij» na obresti v banko. Po mnenju Crvenkovskega gre v tem primeru za zlorabo mehanizma samoupravljanja s strani ravnateljev teh pod- Amnestija v SZ ob 50-letnici revolucije MOSKVA, 31. — Prezidij vrhovnega sovjeta SZ je razglasil amnestijo ob 50. obletnici velike oktobrske revolucije. To sporočajo nocoj moskovske »Izvestija«. «Prezidij vrhovnega sovjeta, je rečeno v sporočilu, je bil mnenja, da je mogoče objaviti amnestijo do državljanov, ki so prvikrat nn-pravili prestopke, ki ne predstav- jetij. .Taki ljudje, po besedah Cr Ijajo velike socialne nemosti in v.,.; __s 1 so s svojim vzornim obnašanjem venkovskega, ne morejo biti člani Zveze. Poleg tega pa se postavlja vprašanje, kaj bodo drugi družbeni in državni činitelji ukrenili proti takim pojavom. Predsednik CK ZK Makedonije je opozoril tudi na stanovanjsko politiko, ki gre za tem, da se najprej in čimprej o-skrbijo stanovanja dobro stoječim. Po predlogu za spremembo predpisov, ki urejajo dejavnost zasebnega obrtništva in gostinstva, o katerem bo jutri pričel razpravljati zvezni svet za delo zvezne skupščine, se med drugim predvideva, da se vprašanje števila zaposlenih v zasebnih obrtniških delavnicah in gostinskih obratih ureja v bodoče z zakoni republik. V izjemnih primerih bi tudi občinske skupščine bile pooblaščene, da odobre zaposlitev večjega števila tujih delavcev pri zasebnih obrtnikih od števila, ki bi ga dovoljeval republiški zakon. Po dosedanjih zveznih predpisih je zasebnim obrtnikom dovoljeno, da zaposle največ pet tujih delavcev, a zasebnim gostinskim obratom največ tri tuje delavce. Ce se predložene spremembe uzakonijo, bi se z zveznim zakonom vprašanje zaposlitve pri zasebnikih urejevala samo načelno, medtem ko bi republike v skladu s potrebami gospodarskega razvoja s svojimi zakonskimi predpisi konkretizirale vprašanje zaposlitve pri zasebnih obrtnikih in gostinskih obratih. Lord Chalfont ponudil ostavko etnični spori. Blaginja vaših držav sKUsajo sporazumen u leaoiuuji v nomn.i' zahteva sodelovanje in , zvezi s Srednjim vzhodom, se je si- i noči ponovno sestato. Predsednik MOSKVA, 31. — Moskovski radio je javil, da je «Kozmos 186«, ki se je včeraj združil v vesolju s «Kozmosom 188» in se zopet ločil, danes pristal na Zemlji. Agencija dodaja, da je satelit uspešno zaključil svoj vesoljski polet. Satelit je na povelje z Zemlje rahlo pristal na Zemlji na prej določenem kraju. S tem so bili zaključeni avtomatična združitev dveh satelitov in druge znanstvene naloge. Združitev je med drugim dokazala visoko stopnjo varnosti pri izpolnjevanju temeljito novih nalog za kozmonavtiko. «Kozmos 188« je še vedno na tiru okoli Zemlje. Izstreljen je bil včeraj, medtem ko je bil «Kozmos 186» izstreljen v petek. Včeraj so izstrelili nov satelit vrste «Kozmos«, in sicer 189. Njegov perigej znaša 535 kilometrov, apogej pa 600 kilometrov. Krog o-koli Zemlje napravi v 95,7 minute. Naloga «Kozmoga 189» je izvršiti vesoljska raziskovanja v okviru programa, ki je bil objavljen marca 1962. Vsi aparati redno delujejo. Ravnatelj vesoljskega observatorija v Bochumu v Zahodni Nemčiji Heinz Kaminski Je izjavil, da znaki «Kozmosa 189», ki so jih začeli sprejemati davi, «kažejo da je mogoče, da so Sovjeti začeli graditi vesoljsko ploščad«. Po njegovem mnenju bi izstrelitev «Kozmosa 189», ko sta bila druga dva satelita, ki sta se včeraj združila še v vesolju, lahko pomenila, da se je začela graditev vesoljske ploščadi. To pa je Kaminski izjavil, še preden so javili, da se je «Koz-mos 186» vrnil na Zemljo. Ne glede na to je Kaminski izrekel mnenje, da avtomatična združitev v vesolju, ki so jo izvršili včeraj, pomeni, da bodo sovjetski vesoljci lahko prispeli na Luno eno leto ali dve pred ameriškimi. Dejal je, da bi sovjetski znanstveniki lahko združili v vesolju tudi tri ali štiri enote kot začetek vesoljske ploščadi, s katere bi poslali vesoljsko ladjo proti Luni. «Izvestija» pišejo nocoj, da sta včerajšnja avtomatična združitev dveh sovjetskih vesoljskih satelitov in poskus z vesoljsko sondo «Venus 4», ki je pristala na Veneri, posvečena petdesetletnici oktobrske revolucije. List objavlja med drugim risbo vesoljca Leonova, ki kaže čitate-ljem morebitni model vesoljske postaje, ki bi jo zgradili v vesolju na podlagi včerajšnjega poskusa. S postaje, ki bi imela krožno obliko, bi odhajale kozmične ladje proti Luni in planetom. Znanstveni urednik tega časopisa pa našteva takole bistvene smotre včerajšnjega poizkusa: nadalie-vati osvajanje vesolja in vedno bolj porabljati vesoljski prostor. Zadostiti «zemeljskim» potrebam človeštva (plovba, radijske in televizijske povezave itd.) z zgraditvijo velikih kozmičnih postaj okoli Zemlje, okoli Lune, planetov in Sonca, s tem da se postavijo na tir posamezni deli in se nato zgradijo postaje. Časnikar piše, da bi kozmične ladje brez napora odpotovale s ten postaj in bi se nanje vrnile po izpolnitvi svojega poslanstva «in to na podlagi načela, ki sta ga preizkušala satelita «Kozmos 186 in 188». Časnikar predvideva tudi zgra ditev satelitov - delavnic, ki bi jih vodili z Zemlje in ki bi se lahko približali določenemu delu vesoljske postaje za oskrbovanje in za popravila. LONDON, 31. — V krogih blizu viade so sporočili, da je lord Chal. font sporočil ostavko, ki pa jo je predsednik vlade Wilson zavrnil. Med debato, ki je bila danes v spodnji zbornici o kronskem govoru, sta predsednik vlade Wilson . in voditelj opozicije Heath govori-• • I la o primeru lorda Chalfonta. Wilson je takole obrazložil incident: »Lordu Chalfontu so bila med privatno diskusijo postavljena hipotetična vprašanja, toda večina elementov, ki jih vseljujejo poročila časopisov, so dodali časopisi sami.« Wilson je izjavil, da se zaveda zaskrbljenosti, ki so jo te novice u-stvarile, in je potrdil, da je Chalfont ob povratku v London ponudil ostavko. «Ponoviti moram, da nimam niti najmanjšega dvoma, da bi to, kar je lord Chalfont rekel, lahko ošibijo našo politiko ah mnenje, ki jo o tej politiki imajo prijateljske države,« je dodal Wil-son. Kraljica Elizabeta je prebrala v lordski zbornici kronski govor ob začetku novega parlamentarnega leta. Glavne točke vladnega progra-ma so reforma lordske zbornice, reforma zakonodaje o hazardnih igrih in stavah, raztegnitev zakonodaje o rasni enakopravnosti. Takoj ko bo posebna komisija objavila rezulate in anketo o sindikalnih združenjih m delodajalcih, bo vlada proučila celoten pro-blem odnosov v industriji in bo predložila svoje zadevne spodnji zbornici. Program omenja tudi izboljšanje integracije med železniškim in cestnim prometom, nadaljevanje fi-načne podpore za večjo modernizacijo v industriji. Vlada upa, da se bodo kmalu začela pogajanja za sprejem Velike Britanije v evropsko skupnost. Vlada bo še dalje skuhala doseči stalen sporazum na Srednjem vzhodu v okviru in z zavestnim odnosom do dela pokazali željo, da se oddolžijo krivdi, ki so jo napravili proti družbi.« Odlok o amnestiji stopi v veljavo danes. Razveljavljena je kazen za osebe, ki so bile obsojene ua dve leti zapora ali na kazni, ki ne vsebujejo odvzema svobode. Isto velja za osebe, ki so bile obsojene na pet let zapora, ki so bil? odlikovane za zasluge pri obrambi domovine, ali ki so vojni invalidi, ter za ženske, ki imajo otroke mlajše od 17 let ali so noseče; za moške starejše od 60 let in ženske starejše do 55 let, za obsojence, ki so izvršili prestopke v starosti manj kakor 16 let, za obsojence, ki so izvršili prestopke zaradi neprevidnosti. Amnestija pa ne velja: a) za osebe, ki so bile obsojene za izredno hude zločine (veleizdaja, vohunstvo itd ); b) za osebe, ki so bile obsojene zaradi premišljenega umora (z izjemo umorov zaradi pretirane zakonite obrambe ali pa v ekzaltiranem stanju); za hude premišljene telesne poškodbe (z isto izjemo); za atentat na življenje a-gentov javne varnosti; za posilstvo; za krajo v škodo države ali javnih ustanov, če gre za že prej-kaznovanega, ali je bila povzročena izredno velika škoda; za krajo strelnega orožja, streliva in razstreliva; za ponovno tatvino v škodo posameznih državljanov; za korupcijo, za banditizem; za izdelovanje in prekupčevanje mamil; za vpeljavanje mladoletnih v zločinsko dejavnost; c) za nepopravljive zločince; d) za izredno nedisciplinirane kaznjence. Zniža se na polovico kazen, ki ni bila še dokončana, ko stopi v veljavo amnestija, za osebe, ki so bile obsojene na več kakor dve leti zapora. Razveljavijo se sodni postopki za prestopke, preden je stopila v veljavo amnestija, če gre za prestopke, za katere se predvideva kazen dveh let zapora ah pet let zapora za že omenjene kategorije. Današnja amnestija je prva širša amnestija po amnestijah leta 1953 in 1957. V Jugoslaviji omejitve električnega toka Akademik Trapežnikov poudarja. da je bil včeraj;.:ji poskus nepri ! Združenih narodov. Vlada namera-mern°, bolJ delikaten od poskusa va aktivno delovati v NATO in ameriških pilotov v okviru načr ,a hkrati delovati za •.zboljšanje odno-«ueminl». j sov me(j VZ^2J- 1Tri jn zahodom BEOGRAD, 31. — V Jugoslaviji stopi 2. novembra v veljavo odlok zveznega tajništva za gospodarstvo, s katerim se zaradi nezadostne pro. izvodnje električnega toka kot posledica dolgotrajne suše in iz na-nosti akumulacijskih bazenov, uvaja omejitev električnega toka Največjim uporabnikom, to je proizvajalcem ferolegur in karbida se dobava toka sploh ukine, želez«r-načrte j nam in tovarnam aluminija se ao-1 bava zmanjša za 16 odstotkov o-stali industriji za 15 odstotkov, ostalim potrošnikom med njimi za potrebe gospodinjstva se dobava toka zmanjša za 10 odstotkov Ta omejitev bo ve veljavi, dokler deževje ne omogoči normalnega dela hidrocentral. V Beogradu že nekaj dni izmenoma vsak dan dopoldne od 7 do 13. ure in popoldne od 17 d0 21. ure ukinejo dobavo električnega toka posameznim mestnim četrtem Vrem« včeraj: najvišja temperatura 15, najnižja 10, ob 19. uri 13 stopinj, zračni tlak 1007.9 stanoviten, vlaga 75 odst., veter jugovzhodnik 8 km na uro, nebo 5 desetin pooblače-no, 3.8 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18j8 stopi, nje. Tržaški d n e v n Danes, SREDA, 1. novembra Vsi sveti. Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53. Dolžina dneva 10.09. Luna vzide ob 5.28 in zatone ob 16.25. Jutri, ČETRTEK, 2. novembra Verne duše V OKVIRU SVETOVNEGA DNEVA VARČEVANJA Tržaška hranilnica je podelila za več milijonov nagrad in štipendij Med dijaki, ki bodo letos sprejeli štipendije po 400.000 lir, so tudi trije dijaki, ki obiskujejo slovenske šole - Nagrajene slovenske srednje šole na Opčinah, v Rojanu in v Dolini SINOČI V KULTURNEM DOMU Krasen koncert Mestnega orkestra iz Dubrovnika Pod suverenim vodstvom dirigenta Nanuta je orkester izvajal dela Sorkočeviča, Mozarta, Jarnoviča, Škerla in Haydna - Solista violinist Koscis in klarinetist Cavalieri V okviru praznovanj 43. medna- . Legiša, ki obiskuje drugi razred tr-rodnega dneva varčevanja je bila govske akademije. Sledila je nagraditev docentov B. Osvaldella, E. De Marca in F. Den-tinija, ki so se posebno izkazali pri opravljanju svojega vzgojnega poslanstva, v okviru pobude «Šola in varčevanje 1967», ki ga je hranilnica svoj čas razpisala za osnovne in nižje srednje šole, pa je dr. Pue-cher razdelil 16 diplom; med nagrajenimi šolami so bile tudi slovenske enotne srednje šole na Opčinah, v Rojanu in v Dolini. Srebrno kolajno in hranilno knjižico s spodbudno vlogo 10.000 lir pa je nadalje prejelo 16 dijakov, med temi A-lenka Rebula iz slovenske enotne srednje šole na Opčinah Peter Fran za iz vzporedne šole v Rojanu in Franka Salvi iz enotne srednje šole v Dolini. Polaganje vencev na spomenike padlih Kakor vsako leto, bodo tudi letos združenje partizanov ANPI, združenje političnih preganjancev ANPPIA in združenje političnih de. portiranecv ANED danes položila vence in cvetje v počastitev spomina padlih in žrtev za svobo- do, in sicer: ob 10.15 v Ul. Ghega ob 10.30 v Ul. Massimo d’Azegiio ob 10.45 pri Sv. Justu ob 11.15 v Rižarni ob 11.30 na pokopališču pri Sv. Ani ob 12. na vojaškem pokopališču Tudi člani izvršnega odbora in včlanjenih organizacij Slovenske kultumo-gospodarske zveze bodo danes položili v mestu vence na grobove in spomenike padlih partizanov ter borcev za svobodo. Zbrali se bodo ob 9.30 uri zjutraj pred uredništvom Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 in nato položili vence, v Ul. Ghega, Ul. Massimo d’Azeglio, pri Sv. Justu, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, na grobe bazoviških junakov, narodnega heroja Pinka Tomažiča in partizanov ter končno na vojaškem pokopališču. Danes bo Slovenska skupnost položila vence ob 10. uri v palači v Ul. Ghega, ob 10.30 na pokopališču pri Sv. Ani na grob bazoviških junakov in ob 11. uri na grob padlih partizanov na pokopališču na Opčinah. Kot vsako leto bo tudi generalni konzulat SFR Jugoslavije v Trstu položil vence na partizanske grobove na Tržaškem in na Goriškem ter na grobove jugoslovanskih internirancev v Gonarsu in v Viseu. včeraj dopoldne v kongresni dvorani trgovinske zbornice slovesnost, na kateri so predstavniki Italijanskega združenja hranilnice in Tržaške hranilnice razdelili vrsto štipendij in nagrad šolam, profesorjem, učiteljem, dijakom in učencem tukajšnjih osnovnih in srednjih šol. Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki oblasti in zlasti šolskih krogov, med temi nekateri ravnatelji in profesorji slovenskih šol s Tržaškega, je podpredsednik Tržaške hranilnice dr. Puecher v krajšem nagovoru poudaril pomen varčevanja v vsakem času, predvsem pa v sedanjem trenutku, ko se država pripravlja na sprejetje večletnega razvojnega načrta. Glavni ravnatelj hranilnice dr. Delise je nato opozoril na nevarnosti, ki jih skriva v sebi sedanji razvoj družbe, ki se močno nagiba k čedalje večji potrošnji dobrin, pri čemer ji je v veliko spodbudo zlasti sodobna reklamna tehnika, ter posvaril pred pretiranim nakupovanjem potrošnega blaga na obroke. Nasprotno pa je govornik označil kot bistveno pozitivno vlogo reklame, ko je ta namenjena razvoju široke potrošnje ob uporabi prihrankov, ki smo jih spravili v preteklosti. Druga skrb, ki ji morajo vodilni krogi na tem področju posvečati veliko pozornost, je vprašanje ohranitve ravnovesja med varčevanjem in potrošnjo, kajti ko to ravnovesje zgubi na svoji trdnosti, je neizogibna gospodarska recesija. Konec decembra lanskega leta so štele banke v Furlaniji Julijski krajini 590.934 milijonov lir denarnih vlog, in samo v zadnjem letu je skupna vrednost vlog narastla za 23.87 odst. ali za 126.646 milijonov lir; predvidevanja pa kažejo, da bo bančno varčevanje doprineslo deželnemu gospodarstvu v prihodnjih petih letih 628 milijard lir svežih sredstev, to je 45 odst. vseh sredstev, ki jih bodo v tem razdobju vložili v nove gospodarske pobude. V sami tržaški pokrajini pa so obsegale denarne vloge na bankah konec decembra lanskega leta 244.681 milijonov lir ali 43 odst vseh vlog v deželi. Skupna vrednost hranilnih ’ vlog je tedaj iH&š&lS 105.430 milijonov lir, to je povprečno po 342.134 lir na osebo. V sami Tržaški hranilnici pa je bilo konec decembra 1966 61 milijard 735 milijonov lir družinskih vlog, ali 58 odst. vseh tovrstnih vlog v okviru tržaške pokrajine. Dr. Puecher je nato razdelil nagrade, kolajne in diplome prizade tim šolam, docentom in slušateljem. Najprej je razdelil 11 študijskih štipendij po 400.000 lir (nadaljnje štiri štipendije po 400.000 lir so preje li dijaki izven tržaške pokrajine). Med drugimi sta štipendijo prejela tudi dva dijaka iz slovenskih srednjih šol, in sicer Drago Bogateč iz enotne srednje sole pri Sv. Ivanu in Peter Franza iz enotne srednje šole v Rojanu. Oba sta uspešno e pravila nižji tečajni izpit in nadaljujeta zdaj študije na višjih srednjih šolah. Nato je dr. Puecher povedal, da je hranilnica sklenila priznati tudi letos štipendijo devetim dijakom, ki so jo uživali že lansko leto. Tudi med temi je ena slušateljica slovenskih srednjih sol, dijakinja Nadja MHHIHHHIIIIIiniliniltlHIlIIIIIIIIIHHIHIIIlllHIHIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIlllllllllllllHlllllllltllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllinilllllllllllHIIIIIR Za otvoritev svoje letošnje koncertne sezone nam je Glasbena matica posredovala sinoči v Kulturnem domu koncert Mestnega orkestra iz Dubrovnika, ki ga že nekaj let z velikim uspehom vodi naš primorski rojak Anton Nanut. Orkester je trenutno na turneji po Jugoslaviji. Pot ga je pripeljala k nam po uspešnih koncertih v Sarajevu, Beogradu in Zagrebu, iz Trsta pa ga bo vodila v Koper in nato še v nekatera dalmatinska mesta. Po nepozabnem lanskem gostovanju orkestra in solistov dubrovniške glasbene šole, ki jo prav tako vodi prof. Nanut, smo nastop dubrovniškega Mestnega orkestra pričakovali z velikim zanimanjem, saj nam je že nastop gojencev glasbene šole dal slutiti, na kakšni kvalitetni ravni more biti ta ansambel, katerega so dirigirali že številni svetovno znani dirigenti. Toda orkester je naša pričakovanja, pripravljena na visoko kvaliteto koncerta, vsestransko močno presegel, saj smo bili deležni res prvovrstnega in žlahtnega muziciranja. Orkester se nam je predstavil v mozartianski zasedbi, kakršno pač zahteva izvajani program. Odlike njegovega muziciranja so v izredni uigranosti, v izjemno disciplinirani podrejenosti dirigentovemu hotenju, v homogenosti posameznih inštrumentalnih sku- iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii iii milili iiiiiiiiiiiiniii m n iHiiifiiiiiiiiiniii n iii iiiiiiiiiii im n n mi n iii m n iiiiiii n hi iii m iiiinii hi umi i iiiiii iiiiiiiii im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO KONČANI RAZPRAVI V POSVETOVALNEM ODBORU ZA NAČRTOVANJE Sprejete skoraj vse pripombe tržaške pokrajinske uprave Pripombe se nanašajo predvsem na infrastrukture, tržaško pristanišče in univerzo Na skupni seji načelnikov svetovalskih skupin in pokrajinske svetovalske skupine za splošne zadeve je predsednik pokrajine dr. Sa-vona povedal, da je stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje sprejel skoraj vse pripombe, ki jih je sestavila tržaška pokrajinska uprava. Dr. Savona je izrazil zadovoljstvo, da so bile te pripombe vključene kot »mnenje* odbora. . . Posvetovalni odbor se načelno v glavnem strinja s pripombami gospodarskega načrta glede osredotočenja storitvenih dejavnosti za tržaško in tržiško industrijsko področje na kraški planoti za industrijsko področje Ausa-Como pa v San Giorgio di Nogaro. Hkrati pa priznava, da je treba ustvariti v deželi dva emporija: v Trstu, za pretežno mednarodno tržišče in v Vidmu za deželno tržišče. Glede gradnje protosinhrotrona pri Doberdobu meni posvetovalni odbor, da je treba zagovarjati to rešitev. Odbor je nadalje osvojil mnenje tržaških predstavnikov, da je vloga, ki jo razvojni načrt daje zakonu 167 glede stavbišč za ljudske gradnje, preveč omejena. Zato odbor meni, da bi bilo potrebno najti še druge oblike zagotovitve stavbišč v okviru urbanističnega načrtovanja. Glede vprašanja bolnišnic v Trstu je odbor na osnovi sedanjega stanja in že osvojenih načrtov mnenja, da je treba razvojni načrt v tem pogledu takole spremeniti: zgraditi deželno bolnišnico na Ka-tinari z 800 posteljami; preurediti sedanjo glavno bolnišnico za di- daktične potrebe medicinske fakultete; preurediti sedanjo bolnišnico pri Magdaleni za zdravljenje in rehabihtacijo starejših ljudi na osnovi najbolj sodobnih znanstvenih in zdravstvenih sistemov na tem področju. Glede univerzitetnih naprav v deželi predlaga odbor poleg ustanovitve nove fakultete za jezike tudi ustanovitev fakultete za politične vede s spremembo sedanjega tečaja v fakulteto in z ustanovitvijo tečaja za statistične vede. V zvezi z instrumenti in potrebami, ki jih nakazuje osnutek razvojnega načrta glede šolske poli-dke, meni odbor, da so bila finančna predvidenja o potrebah u-niverzitetns izobrazbe prenizko o-cenjena, tako v pogledu gradnje univerzitetnih zgradb, vključno študentovskih domov kot tudi v pogledu učnih in znanstvenih naprav raznih univerzitetnih zavodov. Glede tega je odbor mnenja, da je treba predračune za univerzitetne gradnje sestaviti na osnovi potreb, ki jih nakazuje univerza in ki morajo biti v skladu z gospodarskim načrtom. Zelo važno je tudi stališče, ki ga je zavzel odbor na predlog pokrajinske uprave glede pristaniškega in kopenskega prometa skozi Trst. V tem pogledu poudarja odbor, da je treba ovrednotita mednarodno vlogo tržaškega pristanišča. Zato meni odbor, da je potrebno odpraviti diskriminacije v okviru EGS, ki so v korist hamburškega in brennerskega pristanišča, za katera veljajo znižane prevozne tarife. Glede tega ugotavlja odbor, da se SEJA DEŽELNEGA SVETA Skoraj soglasna odobritev osnutka deželnem nadzorstvu nad zadrugami Za zakonski osnutek so glasovale vse skupine razen liberalcev Prof. Šema podal ostavko na mesto deželnega svetovalca Na včerajšnji seji deželnega sveta Je predsednik de Rinaldini najprej prebral pismo svetovalca KPI prof. Seme, ki je sporočil, da poda ostavko na mesto deželnega svetovalca, ker bo kandidiral za poslanca. De Rinaldini je sporočil, da je volilni odbor odobril njegov odstop. Zatem se vsi deželni svetovalci vzeli njegovo ostavko na znanje. De Rinaldini je zatem voščil prof. Šemi, ki je zbolel, da bi kmalu okreval. Na koncu se mu je zahvalil svetovalec Bacicchi (KPI). Nato se je nadaljevala splošna razprava o zakonskem osnutku o nadzorstvu nad zadrugami. Prvi je spregovoril demokristjan Cogo, ki je orisal važnost zadružništva tn dejal, da so nekoč kmete, ko še ni bilo zadrug, močno izkoriščal’., saj niso mogli prodati svojih pridelkov po donosnih cenah. Psiupovec Bettoli, ki je spregovoril za n tim, je predvsem poučeni, da se je treba paziti pred raznimi navideznimi zadrugami ter zaščititi resnične zadruge, ki delujejo v interesu svojih članov in družbe sploh, saj so včlanjeni vanje predvsem delavci. Socialist Moro je poudaril, ca vsebuje zakonski osnutek zelo /az-ne predpise. Rekel je, da je poročevalec Mizzau posredno dokazal, kakšno je stališče odbora do raznih vprašanj. Rekel je, da mora biti nadzorstvo posvetovalnega značaja in da se ne sme izvajati na zadruge pritisk. Tudi odbornik, ki je pristojen za ta sektor, se mora obvezati v tem smislu, kajti že v naravi birokracije same je, da ra da izvaja na razne organe pritisk. K zakonskemu osnutku so bili predloženi nekateri popravki ter resoluciji komunistov in socialistov. Resolucija komunistov obve- zuje odbor, da zagotovi pravično zastopstvo vseh zadrug iz dežele v deželni komisiji za zadružništvo. Socialisti pa so predložili resolucijo, s katero se obvezuje deželni odbor, da čimprej predloži svetu zakonski osnutek za razvoj zadrug, upoštevajoč hudo konkurenco raz nih monopolov. Obe resoluciji so kasneje usvojili kot priporočilo. Zatem je odgovoril diskutantom poročevalec Mizzau, ki je dejal, da ima lahko nalogo, saj so bili vsi posegi v razpravo pravzaprav ne kakšno nadaljevanje njegovega poročila. Zatem je dejal, da se vsi strinjajo, da je treba razviti zadružništvo. Pojasnil je neke dvome, ki jih je Izrekel misovec Mo-relli, ter dejal, da imajo zadruge izrecno družben značaj. Svetovalcu Morpurgu (PLI) pa je rekel, da morajo zadruge delovati na enakopravni podlagi v odnosu z zasebno pobudo. Zatem je spregovoril v imenu odbora odbornik za delo Dal Mas. Rekel ie, da se z zakonskim osnutkom prenesejo na deželo pristojnosti ministrstva za delo in obrobnih državnih organov, zlasti prefektur v vprašanju nadzorstva nad zadrugami. Na podlagi tega zakona bo lahko deželna uprava delovala na tem sektorju. Zakonski osnutek bo omogočil vse nadaljnje ukrepe dežele v prid zadrugam Dal Mas je zatem navedel razne dosedanje ukrepe v korist zadružništvu. Kar se tega zakonskega osnutka tiče, bo dežela prevzela nase stroške za nadzorstvo. Poleg tega predvideva tudi ustanovitev tečajev za nadzornike. Poudaril je tudi, da bodo morale biti zadruge vpisane v posebni deželni seznam, če bodo hotele uživati razne ugodnosti. Z deželnim seznamom se bodo tudi stvari poenosta- vile, saj je imela sedaj te sezname vsaka prefektura. Zatem je odbornik dejal, da sprejme resoluciji komunistov in socialistov kot priporočilo. Kar se tiče zastopstva manjšin v deželni komisiji za zadružništvo, je odbornik rekel, da bo stvar rešena z ustreznim spre-minjevalnim predlogom. Pri razpravi o posameznih členih so odobrili en spreminjevalni predlog misovcev, medtem ko so komunisti neki svoj predlog spremenili v resolucijo, ki jo je odbor tudi sprejel kot priporočilo. Po odobritvi vseh členov so sledile glasovalne izjave. Komunist Bergomas je pri tem napovedal, da bo njegova skupina glasovala za zakonski osnutek, ker so v bištvu čeprav ne v celoti, sprejeli njeno zahtevo, da bodo tudi manjšine primemo zastopane v deželni komisiji za zadružništvo. Zatem so glasovali za zakonski osnutek svetovalci vseh skupin razen liberalca Morpurga, ki se je vzdržal. Deželni svet se bo ponovno sestal šele prihodnji teden, to je po praznikih. diskriminacijske tarife na nemških železnicah ne izražajo toliko v avtomatičnem uveljavljanju rimske pogodbe kolikor v pomanjkanju e-notne prevozne politike ter v priznanju, da so omenjene tarife neupravičene. Odbor se zaveda, da bo treba za rešitev tega vprašanja razpravljati v širšemu krogu politike EGS. Najboljša priložnost za rešitev tega vprašanja bi bila lahko razprava o združitvi sporazumov EGS in o njihovi morebitni dopolnitvi ter o določitvi enotne prevozne politike, katero bi bilo treba doseči do leta 1970. Zaradi tega je odbor mnenja, da bi moral osnutek razvojnega načrta, upoštevajoč, da sla Trst in Gorica v okviru uveljavljenja rimskega sporazuma v podobnem položaju kot vzhodna področja Zahodne Nemčije, nakazati, da je krivično tolmačenje položaja o-menjenih področij v okviru EGS osnovna zapreka za okrepitev dejavnosti tržaškega pristanišča. Glede tržaškega pristanišča je odbor tudi mnenja, da bi moral osnutek razvojnega načrta omeniti tudi nujnost gradnje hitrih železniških in cestnih povezav z ostalimi glavnimi prometnimi omrežji. V zvezi z okrepitvijo trgovskega pristanišča v Tržiču pa odbor predlaga, naj se v osnutek razvojnega načrta vključi način specializacije vloge tržiškega pristanišča v pogledu do tržaškega pristanišča, da se prepreči škodljiva konkurenca med sosednima pristaniščema, ki sta različnih dimenzij ter da je treba predvideti uskladitev delovanja med dvema pristaniškima ustanovama. V pogledu cestnih zvez in javnih del poudarja odbor, da je treba dati prednost cestam mednarodnega pomena in še posebno gradnji avto ceste Videm-Trbiž. Poleg tega poudarja odbor, da Je treba zgraditi avto cesto Trst-Be-netke, vključno z vozliščem v Me-strah, najkasneje do leta 1970. Hkrati pa odbor nakazuje tudi važnost razširitve državne ceste 52 bis in gradnjo predora pod prelazom Mon-te Croce Camico, za čim hitrejšo neposredno povezavo s Srednjo Evropo. Dr. Savona je dejal, da je bila tudi omenjena potreba po gradnji avto ceste Sesljan-Pesek (za povezavo z Jugoslavijo proti Reki), ter potreba po modernizaciji državne ceste, ki pelje iz Trsta do jugoslovanske meje pri Fernetičih. Uresničitev teh načrtov, je dejal dr. Savona, bi omogočila nadaljne izboljšanje prometne zveze z Jugoslavijo. Glede turizma pa je predsednik poudaril, da je odbor nakazal, da bi bilo primemo upoštevati tudi nekatere predloge za ureditev celotne tržaške obale od Barkovelj do Devina. Gre za zelo tvegane, toda zanimive načrte, na osnovi katerih naj bi zgradili hotele na robu kraške planote in jih z vzpenjačami povezah z morsko obalo. Na prihodnji seji pokrajinske svetovalske komisije za splošne zadeve bo predsednik poročal o tistih predlogih tržaške pokrajine, ki niso bili osvojeni, ki pa so bili poslani deželnemu odboru v vednost. Smrtne posledice padca Na ortopedskem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim popoldne izdihnil 88 letni upokojenec Floriano Ubaldini iz Milj, Šalita Ubaldini 3, ki je prejšnji petek nerodno padel na pločniku v Ul. Timeus blizu stavbe št. 7. Tistega dne si je nesrečnik zlomil desno stegnenico. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja od 90 do 120 dni. Kasneje so nastopile komplikacije, vse nege so bile zaman in priletni upokojenec je predvčerajšnjim podlegel poškodbi. pin in ne nazadnje v sami kvaliteti vseh njegovih članov, med katerimi so bili tudi nekateri, ki smo jih lani videli še v šolskem orkestru. Seveda so mnoge od teh lastnosti rezultat vztrajnega dela in izrednih sposobnosti dirigenta Nanuta, ki je znal svojo poudarjeno muzikaličnost prenesti na ansambel in si ustvariti v njem silno tenkočutno in za najmanjše odtenke dirigentove roke dovzetno muzikalno telo. Na redkih koncertih 'e mogoče videti tolikšno organsko zlitost med dirigentom in orkestrom in le redki koncerti nudijo tehnično tako precizno, obenem pa interpretacijsko lahkotno muziciranje. V prvem delu sporeda nam je orkester najprej zaigral simfonijo št. 6 v D-duru dubrovniškega skladatelja Sorkočeviča v treh stavkih nato pa Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru ter Kon-certantni koncert v A-duru dubrovniškega avtorja Jarnoviča. F Mozartovem Koncertu za violino in orkester se nam je predstavil madžarski violinist Albert Kocsis, umetnik vrhunskih kvalitet. Z resničnim užitkom smo spre-jamali njegovo virtuoznost, ki ne pozna tehničnih problemov in ki izvablja iz godala čudovito žlahten zvok. Po njegovi in prav tako po orkestrovi zaslugi, je prav ta Koncert predstavljal umetniški višek večera spričo stilno izjemne mozartovske interpretacije. Solist se je za številne aplavze občinstva oddolžil še z izvedbo Kodalt/jeva plesa, ki ga je izvajal z vso potrebno ritmično in vsebinsko ognjevitostjo. Dognano je orkester izvajal tudi Sorkočevičevo simfonijo in pa zahteven Jamovičev Koncertantni kvartet, pri katerem je zlasti v tretjem stavku prišla do izraza izredna preciznost godal in izjemen smisel za niansiranje. V drugem delu smo najprej poslušali Skerlovih 5 skladb za klarinet in godala s solistom klarinetistom Pietrom Cavalerijem iz Dubrovnika. Moderno zasnovane a z zmerno modernimi izraznimi sredstvi komponirane skladbice so u-činkovale zelo prijetno v skrbni izvedbi orkestra in tehnično ter zvočno dognanem interpretiranju solista. Za zaključek smo poslušali še Hagdnovo Simfonijo št. 49 «La pas-sione» v f-molu v štirih stavkih, ki jo je orkester izvajal občuteno, z dognanim fraziranjem v vseh stavkih, zlasti pa v dramatično globokem adagiu. Občinstvo (žal mnogo, mnogo preskromno za tako kvaliteten kon. cert) je izvajalce in dirigenta nagradilo z obilnim in zasluženim a-plavzom za res velik glasbeni užitek. j. k. Svečanost v Boljuncu ob 20-letnici odkritja spomenika padlim za svobodo Danes bodo, kakor po vseh drugih krajih, tudi v Boljuncu počastili spomin padlih za svobodo in hkrati proslavili 20-letnico odkritja spomenika padlim. Ob 17. uri bodo slavnostni govori pred vaškim spomenikom padlim za svobodo. Sledile bodo recitacije in polaganje vencev. Ob zaključku nastopi pevski zbor «France Prešeren*. Vljudno vabljeni k številni udeležbi. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom JUBILEJNA SEZONA 1967-68 V petek, 3. nov. ob 16. uri v sredo, 8. novembra ob 21. uri Ivo Bmčič (Drama v treh dejanjih) ZA PROSLAVO STOLETNICE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN JAKE ŠTOKE Jaka Štoka «ANARHIST» (Burka v dveh dejanjih) V petek, 3. novembra ob 21. uri v soboto, 4. nov. ob 21. uri V nedeljo, 5. nov. ob 16. uri V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Jaka Štoka «ANARH!ST» V četrtek, 9. novembra ob 20.30 V PROSVETNEM DOMU NA PROSEKU Jaka Štoka «ANARHIST» KULTURNI DOM V soboto, 11. nov. ob 21. uri v nedeljo, 12. nov. ob 16. uri Gostovanje Opere Slovenskega Narodnega gledališča iz Ljubljane z opero Aleksandra Por-firjeviča Borodina «KNEZ IGOR» Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. £ Zaradi vedno večjega prometa v Miramarskem drevoredu in zaradi ovire prometa, ki ga povzročajo parkirani avtomobili na desni strani med Trgom Liberta in Stopniščem Belvedere, je župan izdal ukaz o prepovedi parkiranja vozil Gen. konzul inž. Tepina obiskal sedež GM Jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina je včeraj dopoldne obiskal sedež Glasbene matice, kjer se je zadržal v prijateljskem razgovoru s člani odbora in učiteljskega zbora, kateri so ga seznanili s problematiko naše cen- ____________ ^_____________ r__________________ tralne slovenske glasbene ustanove v omenjenem delu" drevoreda na v zamejstvu. I strani sodih števil. IIIIIIIIIIIIIMHUHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllltllimilHnllllllllHHItllllHIIIIHIlnilllllllllllllllHIIIIimilHHHHIII POLICIJA ODKRILA SKUPINO ZLIKOVCEV Kradli in ponarejali so potne liste ter jih prodajali raznim lahkoživkam Z dokumenti so deklice lahko opravljale «obrt gospe Warren» Policisti letečega oddelka kvesture so te dni prišli na sled organizirani skupini mladeničev, ki so iz parkiranih avtomobilov kradli potne liste in razne dokumente, jih ponarejevali in jih za določene vsote denarja prodajali ženskam dvomljive morale, ki so prihajale z onstran meje. Te so se potem posluževale ponarejenih potnih h-stov, iz katerih je bilo razvidno, da so italijanske državljanke in tako nemoteno najemale sobe v raznih hotelih. Zgodba je preprosta. 21-letni Fio-renzo Federici z Opčin, 27-letni Ot. tavio Coronica iz Ul. Madonna del Mare in 25-letni Giovanni Ballotti s Katinare so bili pravi mojstri v kraji potnih listov in prepustnic. Dokumente so kradli iz avtomobilov v Trstu in na Koprskem v glavnem Tržačanom, ki so puščali dokumente v avtih. Dokumente so nato z neverjetno natančnostjo ponaredili, zamenjali so slike in pritiskali potrebne žige. Njihovo delo je bilo tako točno, da je zavedlo v zmoto same policiste. Za ponarejevanje so se posluževali nekega prostora v lesnem pristanišču, kjer so tu pa tam delali. URARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN TRIESTE - TRST, UL. UMBERTO SABA 5 (ex C.so Garibaldi) ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia URE SVETOVNO ZNANIH ZNAMK OD 5.000 LIR DALJE “ ZLATI IN SREBRNI OKRASKI ZA VSAKO PRILOŽNOST S ZLATO 18-KARATNO PO KONKURENČNI CENI £ ZLATO 22-KARATNO V PLOŠČICAH ZA ZOBE £ JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE Govorimo vse jugoslovanske jezike Fedexici, Coronica in Ballotti so bili povezani z 21-letnim Neviom Musizzo iz Trsta, ki je bil nekoč zaposlen kot barist in se z njim sestajali v nekem baru. Musizza je poznal štiri Jugoslovanke, ki so prihajale v Trst, kjer so opravljale «pokiic». Mlade ženske Je tukajšnja policija že prej nekajkrat prijela in jih odgnala. Ker pa so jim jugoslovanske oblasti odvzele potne liste, so se posluževale ponarejenih italijanskih potnih listov, ki jim jih je preskrbel Musizza. Ta je ponarejene dokumente sprejemal od Federicija, Coronice in Ballotti ja. Trojica je pokradla približno 100 potnih listov, od katerih je 60 uporabila, ostalih 40 pa sežgala, ker ponarejevanje ni prav uspelo. Dejstvo Je, da je Musizza eni izmed žensk obljubljal vse mogoče, celo poroko, odpeljal jo je v Vi-dem, kjer sta najela lepo stanovanje, ostale tri ženske, pa so se sprehajale tudi po videmskih pločnikih in služile lepe denarje, od česar so imeli korist tudi varuhi. Musizzova opustitev dela in nato blesteče življenje v Vidmu sta bila kriva, da so agenti začeli nekaj sumiti, ko so obenem sprejemali več prijav o tatvinah dokumentov. Po dolgem kapilarnem delu so odkrili organizirano skupino ljudi, ki Je na nepošten način služila denar in izkoriščala ženske. Zato so agenti Federicija, Coronico in Ballottija, ki so na veliko prodajali ponarejene dokumente lahkoživkam, da so nemoteno prihajale v Videm, Gorico, Pordenon in Trst, aretirali in prijavili sodišču zaradi kriminalne or. ganizacije, tatvin in ponarejevanja dokumentov z obteževalnimi okoliščinami. Musizza se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi podpiranja prostitucije, ženske pa so policisti prijavili pod obtožbo tatvine, ker so si medsebojno kradle osebne stvari, in zaradi zamenjane istovetnosti. Vse priprave in žige, ki so služili ponarejevalcem za nji-| hovo nepošteno delo, so policisti zaplenili. Ob izidu publikacije «UmiIe Carso» Otvoritev razstave fotografij s Krasa Na sedežu Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove v Seslja-nu so sinoči ob 18.30 v prisotnosti predstavnikov oblasti in kulturnih krogov odprli razstavo fotografskih posnetkov s tržaškega Krasa in z njo predstavili javnosti luksuzno publikacijo avtorjev A. Mottole in L. Ruzzierove z naslovom «Umile Car-so», ki je prva v zbirki «A occhio nudo», v kateri bodo v bližnji prihodnosti izšle še nekatere publikacije, katerih namen je valorizirati turistične in ambientalne posebnosti našega Krasa. Publikacijo, ki prinaša na 316 straneh večjega formata 175 umetniških fotografskih posnetkov avtorjev Mottole in Ruzzierove v črno-belem in 18 v barvah z uvodom prof. Stelia Criseja. je natisnilo tržaško grafično podjetje «Editoriale libraria S.P.A.* v 2000 izvodih, od katerih jih bo samo 1000 v prodaji. Pred številnimi povabljenimi gosti je spregovoril predsednik sesljan ske letoviščarske ustanove Lenar-duzzi, ki je poudaril važnost lepot našega Krasa in važnost prizadevanj, da se te lepote in posebnosti v arhitekturi in v krajini, zaščitijo in obranijo pred vdorom modernizma. K publikaciji sami se bomo še povrnili tako zaradi njenih umetniških in tehničnih odlik kot tudi zaradi njenih pomanjkljivosti. Gledališča Verdi Abonenti na operno sezono za rede A, B, C in D lahko prevzamejo a-bonmajske bloke pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988). Blagajna je na razpolago tudi novim prosilcem za a-bonmaje za sezono, ki se bo začela 9. nov. z Verdijevo opero «F»lstaff». Teatro Stabile Danes ob 16.30 predstava Goldonijeve komedije «Lažnivec». V četrtek zaprto, v petek ob 20.30 predstava za red E. V galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «11 dottof Zlvago* Omar Shariff, Rod Steiger, Julie Christie. Excelsior 15.30 «C’era una volta* — Technicolor. Franscope. Sophia Loren, Omar Shariff, George Wilson, Dolores Del Rio. Režija Carlo Pon-ti. , Fenlce 13.30 «Agente 007 si vive solo due volte* Technicolor. Panavlsion. Sean Connery. Eden 14.00 «Due per la strada* Pana-vision color de lux. Audrey Hepburn, Albert Finney. Režija Stan-ley Donen. Grattacielo 14.00 «Un italiano in A-menca* Technicolorscope. Alberto Sordi, Vittorio De Sica. Kitz (Ulica San t- rancesco štev 10) 14.30 «Lo scatenato* Technicolor. Vittorio Gassman, Martha Hyer, Gi-la Golan; režija Franco Indovina. Alabarda 15.00 «Una ragazza tutta d’o-ro» Muzikaličen technicolor. Iva Za-nicchi, Patty Pravo Caterina Ca-selli. Filodrammatico 15.30 «Hombre» Technicolorscope. Paul Nevvman, Dyane Cii en to. Moderno 14.00 «Matt Helm... non per-dona» Technicolor. Dean Martin, Alm Margareth. Zadnji dan. Cristallo 14.00 «Quattro bassotti per un danese* Technicolor. Walt Dis-ney, Dean Jones, Suzanne Pleshet-te. Capitol 14.30 »Bella di giorno* Technicolor. Catherine Daneuve, Jean So rel. Prepovedano mladini pod 18-letom. Film je prejel letos nagrado Zlati lev» na filmskem festivalu V Benetkah. Garibaldi 15.00 «La pantera rosa* -r Technicolor. Aurora 15.00 «Eldorado» Technicolor. John Wayne, Robert Mitchum. Impero 15.30 «La bisbetica domata* Technicolor. E. Taylor, Robert Burton. Astoria 14.00 «11 sipario strappato* Technicolor. P. Nevvmann, Julie An-drevvs. Astra 15.30 «Papa cosa hal fatto ih guerra?* Technicolor. Y. Oburn. Vittorio Veneto 14.30 «Okay Connery» Technicolorscope, Neil Connery, Daniela Bianchi. Ideale 14.30 «Come rubare la corona dTnghilterra* Technicolorscope. RO-ger Braun. Abbazia 14.00 «Hawai» Technicolor. Richard Haris, Max von Sydown lil KO «III1S» PROSEK predvaja danes, 1. novembra ob 16. uri briljantni pustolovski Technicolor film VValta Disneya: IL COMANDANTE ROBINSON CRUSOE (POVEUNK ROBINSON CRUSOE) Igrajo: DICK VAN DYKE, NANCY KWAN in AKIM TAMIROFF Tu/te na slief predvaja danes, 1. t. m. ob 15. uri Wamer Bros film: Ihte Assi Stila Manica Igrajo: TONY CURTIS VIRNA LISI GEORGE C. SCOTT KINO PROSEK.KONTOVEL predvaja danes, 1. t. m. ob 16. uri Scope film v barvah: IL SEGRETO Dl RINGO :::::::::::::::::::::: (KINGOVA SKRIVNOST) Igrajo: JOHNNY HARRISON, ANGEL TOR, MARTHA DOVAN in GERMAN COBOS SPDT Trst obvešča vse prijavljene« za izlet v Dalmacijo, da bo odhod 3. novembra ob 7. uri iz začetka Ul. Fa-bio Severo. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 31. oktobra 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 68-letna Francesca Hlača, 78-letni Giusto Mislej, 54-letni Bruno Kupfersin, 68-letna I.ucia Furlan por. Zorn, 75-letni Antonio Missadin, 88-letni Floriano Ubaldini, 78-letna Rosa Lovvi por. Ludovisi, 50-letna Er-minia Crevatin por. Radin, 87-letna Maria Koserina vd. Vicic. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od ti do 16 ure) AlPAngelo v Solunu Konstantinides je Preživljal v svojem rojstnem me-;u d.v°tedenski dopust. Toda ko nt!> bila dva tedna že skoraj mi-J11?’. se je 28 letni Grk srečal z ekim dekletom in se — zaljubil. vojim znancem je Konstantinides ekel, da je srečal »dekle svojih .anj», da jo ie zaprosil za roko P da je dekle pristalo na poroko. Konstantinides, ki v programu yojega dopusta s tem ni računal, ‘bil moral nastopiti službo pre-.ekli petek ob dveh popoldne. Ra-PPal je, da oi prispel pravočas-d°'ee bi se odpravil na pot takoj, ve'kle, s katerim se je spoznal in Vspj naglici poročil, pa bi prišlo Pozpeje za njim. Toda 23 letna go-Pa Konstantinides ni hotela pu- stiti moža, da bi sam odšel na pot. Verjetno se je bala, da bi na dolgi vožnji njen Apostulos ne srečal kako drugo lepo dekle in se na naglo zaljubil vanjo, kot se je v njo. In mladi ženin je moral pristati na to, da poskrbi za svojo ženo potni list in vizum. Seveda je bilo za to treba precej časa in naključje je naneslo, da sta zakonca Konstantinides zamudila poslednji vlak, ki bi bil pravočasno mogel Apostulosa pripel ja" v Duesseldorf v petek pred drugo uro popoldne. Zato se je Konstantinides obrnil na neko letalsko družbo, ki pa ga ni hotela sprejeti med potnike, ker sta imela z ženo preveč prtljage. Čas je hitel in Konstantinides je postajal nervozen. Bal se je, da bo zamudil službo in s tem morda tudi izgubil delo In v tem se mu je »zasvetilo*: najeti avtomobil. Ustavil je 45 letnega Chri-stosa Kambunsa in ga vprašal, če bi bil pripravljen ga zapečati do — Duesseldorfa Ker je bila vožnja dolga, si je Kamburis izgovoril pravico, da sme vzeti s seboj 30-letnega prijatelja šoferja Alexandrosa Supidisa. Sporazum je bil sklenjen, prav tako so se dogovorih za strošek in vsi štirje, dva šoferja in mlada zakonca, so se odpravili na pot Mercedes 190 je začel ubirati pol od Soluna proti severu v sredo zvečer ob 7. uri. V pete« ob 11 uri dopol dne pa so bili že v Duesseldorfu. Konstantinides je šoferju naročil, naj zapelje kar na dvorišče pod jetja Henkel. R. M. zakoncev Dundič, jima zaželel zdravja in uspehov in na svojo vehko žalost ju nisem več videl. 9. julija 1920, zjutraj, je Dundič padel v borbah za Rovno, naslednjega dne, 10. julija, je bil svečano pokopan... Težko je bilo verjeti, da smo izgubili Dundiča, ki je preziral smrt, ki pa je hkrati strastno ljubil življenje. Pogosto je govoril, da bo zagotovo doživel končno zmago nad belimi in nad interven-cionisti. Razmišljal je tudi o o-svoboditvi svojega ljudstva izpod jarma domače in tuje buržuazije. Dundiča so v naši armadi iskreno ljubih ne samo zaradi njegove osebne hrabrosti — drznih in hrabrih ljudi je bilo v konjeniških armadi zares vehko. Zdi se mi, da je velikega pomena za njegovo popularnost bilo to, da je Aleks Dundič bil v očeh rdečearmejcev utelešenje borcev — internaciona-listov, ki so se prostovoljno borili za svobodo ruskih narodov. In povsem naravno so ga ljubih tudi zaradi njegovega čudovitega značaja. Za tovariša je bil Dundič pripravljen brez pomisleka dati vso svojo kri, do zadnje kaplje. Sovražna krogla je prekinila življenje tega čudovitega borca, ki so mu vzdeli ime «Lev s srcem otroka*.» Tako je zaključil svoje spomine sovjetski maršal. Po eno krizantemo na sleherni grob iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii mm,mliinmuHmHumimmiiiHnininiiiiiiHiiiiii,minimumi,muHnuniHnuuumn iiiiiininiiniiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB MEDNARODNEM AVTOMOBILSKEM SALONU V TURINU Nerazumljiva protislovja v avtomobilski industriji Vtem ko se ameriška industrija otepa s težavami, se evropska naglo razvija - Tudi v Evropi imamo kako izjemo - Volksvvagen Danes se bodo odprla v Turinu vrata v mednarodni salon avtomobila, to se pravi v eno najbolj pomembhih tovrstnih prireditev v Evropi in na svetu. Včeraj smo mogli zabeležiti zelo pozitivno oceno, ki jo je podtajnik za prevoze senator Floreana dal o naglem razvoju motorizacije v Itahji. Ta dva momenta sta nas navedla na to, da spregovorimo o motorizaciji pri nas v na svetu Menda ne odkrivamo nikakršne tajnosti, če rečemo, da je ves svet zajela nekakšna avtomobilska mrzlica, kajti vsi težimo za tem, da bi prišli čimprej do avtomobila, seveda čim boljšega. Zato se danes posveča avtomobilu izredna pozornost ne le kar zadeva njegovo mehansko plat, pač pa tudi kar zadeva udobje. Cele množice strokovnjakov se ukvarjajo s tem. V laboratorijih velikih industrijskih podjetij, ki izdelujejo avtomobile, ne delajo le visoki strokovnjaki mehanike, pač pa tudi izvedenci najrazličnejših vej medicine, celo psihologi in — psihiatri. Sicer čudno zveni, toda tako je. Z druge strani pa to niti ni tako čudno. Avtomobilska industrija je med največjimi industrijami. To nam dokazujejo nekatere številke, lu jih bomo navedh: leti 1963 je krožilo po vseh cestah sveta 112 mihjonov osebnih avtomobilov, dve leti pozneje jih je bilo že 140 mihjonov, v lanskem letu se je to velikansko število povečalo za nadaljnjih 6 odst. to se pravi, da je krožilo po cestah sveta že okoh 150 mihjonov avtomobilov. Za letos računajo, da se bomo približali 165 milijonom o-sebnih avtomobilov, če k temu dodamo še razna druga vozila — tovornjake in tako imenovana industrijska vozila — smo že pri 180 milijonih in več. Največ avtomobilov je v ZDA. Konec lanskega leta je po ameriških cestah krožilo že 81 mihjonov avtomobilov, kar je bilo hkrati tudi nad 55 odst. vseh osebnih avtomobilov na svetu. V Evropi smo ob koncu lanskega leta imeli okrog 45 mihjonov avtomobilov. Glede tega moremo reči, da sta po številu avtomobilov na prvem mestu Velika Britanija in Zahodna Nemčija, nato pride na vrsto Francija, na četrtem mestu pa je Italija. Kar pa zadeva število avtomobilov v razmerju s številom prebivalstva, je na prvem mestu v Evropi švedska, Italija pa pride na deveto ali celo deseto mesto. Na azijski celini so ob koncu lanskega leta imeli vsega skupaj štiri milijone osebnih avtomobilov, pa čeprav šteje Azija največ prebivalstva na svetu. Približno toliko avtomobilov je bilo istega leta v Latinski Ameriki, medtem ko je na vseh cestah »črne celine* krožilo lani okoli dva milijona in pol osebnih avtomobilov. V Avstraliji in v Novi Zelandiji so istega leta imeli že nad tri milijone in pol avtomobilov. Kar zadeva odnos med številom avtomobilov, številom prebivalcev, se bodo razmere na Daljnem vzhodu po vsej verjetnosti v bližnjih letih nekoliko spremenile. V zadnjih petih letih se je japonska avtomobilska industrija tako naglo razvila, rekli bi razbohotila, da se je Japonska, če upoštevamo tekoče leto, povzpela. že na drugo mesto na svetu, tako da je pustila za seboj že Zahodno-^Nemčijo in Vehko Britanijo, pred tremi leti pa je bila šele na petem mestu. Seveda relativne številke ne bodo v okviru azijske celine kdo ve kako spremenjene, kajti vsa velikanska japonska proizvodnja — nad 3 milijone vozil v letošnjem letu — ne bo kdo ve koliko vplivala na že omenjeni odnos prebivalstvo - vozila, kajti Azija šteje okoh milijardo in pol prebivalcev... Kaj pa posamezna avtomobilska podjetja? Na prvem mestu je glede proizvodnje avtomobilov ameriški ve- vozil. Na petem mestu je že torinsko podjetje Fiat, ki je lani vrglo na trg nad milijon 200.000 vozil. ' •• •- — ......ž Vsa ostala velika podjetja, kot so na primer Renault, Opel, Citroen, Simca, itd., pridejo na vr sto šele pozneje, ker nobeno teh podjetij ne doseže enega milijona vozil na leto. In sedaj, ko smo navedh nekaj številk o proizvodnji avtomobilov, se bomo ustavili tudi pri nekaterih problemih, s katerimi se ubadajo pri največjih in tudi manj velikih avtomobilskih industrijah. Pri velikih industrijskih podjetjih so se začeli ukvarjati tudi z vprašanjem, kako najti rešitev za problem — cest. Saj je res, da avto mobilsko podjetje nima kompetenc, kar zadeva ceste, in vendar so se prav pri naj večjih podjetjih začeli ukvarjati z vprašanjem o nekakšnem prispevku avtomobilskih industrij za modernizacijo cest. Drugi, pomembnejši problem, ki močno teži na ramenih odgovornih krogov v avtomobilski industriji je — tržišče. Te dni smo ponovno zabeležili vesti o velikih stavkah v ameriški avtomobilski industriji, predvsem pri Fordu. Sindikat, ki združuje delavce avtomobilske industrije, je eden najmočnejših sindikatov v ZDA. Sindikati zahtevajo razne bonitete, ki nujno privedejo do povišanja proizvodnih stroškov. Z druge strani pa je konkurenca na svetovnih tržiščih že tolikšna, da morajo proizvajalci paziti na vsaki cent proizvodnih stroškov, kajti sicer izdelki ne bodo šh v promet. Konkretni podatki za ZDA govorijo naslednje: V letu 1965 je vsa ameriška avtomobilska industrija izdelala nekaj manj kot deset mihjonov vozil. Bila je to spet «rekordna proizvodnja*. Toda tržišče je absorbiralo 9,300.000 avtomobilov. Zaradi tega so v lanskem letu skrčili proizvodnjo za sedem odst.. Vzrok temu iščejo v recesiji, torej tudi v zmanjšani kupni moči glavnega potrošnika — ameriškega kupca. Sicer je res, da padec prodaje in še prej proizvodnje, ni bil izreden, toda 700.000 avtomobilov je vendarle vehko. Toliko so jih namreč v letu 1966 izdelah manj kot v letu 1965. . ....................................................mm i mili,m,i,»inii„„ni likan General Motors, ki izdela na leto v povprečju okoh pet mihjonov osebnih avtomobilov. Predlanskim se je njegova proizvodnja približala celo šestim milijonom. Na drugem mestu je prav tako ameriški velikan Ford, ki je lani vrgel na trg tri milijone avtomobilov. Sledi nato Crysler, ki izdela na leto nad poldrugi milijon avtomobilov. Na četrtem mestu je zahodnonemško avtomobilsko podjetje Volkswagen z letno proizvodnjo enega milijona in pol OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če se lotite novega dela, ne delajte vsega na lastno pest. Nekdo vam bo izpričal svojo privrženost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Končno boste dobili zadoščenje za napore, ki ste jih prostovoljno prevzeli. Nikomur ne očitajte krivde za svoje napake. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Nesporazum na delovnem mestu, ki vas bo spravil s tira. Nekdo bi rad prišel v vašo družbo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ničesar ne boste dosegli, če se ne boste potrudili. Med prijatelji bo prišlo do spora, na vas pa je, da ga omilite. LEV (od 23.7 do 22.8.) V službi se držite razmerja med predstojniki in podrejenimi. Svoje čustvene težave držite zase. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite na vsak svoj korak, da vam kaka lahkomiselnost ne bi jutri škodova- la. Neko čudno prijateljstvo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10,) Dolgo ste se pripravljali za nalogo, ki jo je prevzel nekdo drug. Več čuječnosti in vse bo prav. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Spremembe v delovnem načrtu. Na vašo škodo. V družini zmerno razpoloženje. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Preveč ste se pognali, zato sedaj počivajte. Spomini naj vas ne žalostijo preveč. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Predolgo ste odlašali, zato ste posel zamudili. Skušajte držati v družbi ravnotežje. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) S poletom boste laže opravili tudi težjo nalogo. Držite jezik za zobmi. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Tudi v obupnih primerih se da kaj doseči. ■ Poskusite. Prepustite odločanje o 1 čustvih drugim. , Bolj zaskrbljujoči so podatki za letošnje leto. V prvem tromesečju letošnjega leta je čisti dobiček -ameriške avtomobilske’r induštrije za 40 odst. nižji od!'dobičKi,' ki ga je ta imela v istem razdobju lanskega leta. Najnižje so se spustih profiti pri Fordu, ki so padli na 57 odst. lanskoletnih. Prav tako doživljajo težave nekatera vehka evropska podjetja. V največjih težavah je zahodnonemško podjetje Volkswagen. Sicer se to zdi čudno, toda glavno krivdo za to pripisujejo «majhni izbiri*, ki jo podjetje iz Wolfs-burga nudi interesentom. V nasprotju z Volksvvagnom pa beleži velik napredek turinsko podjetje Fiat, prav tako se veča proizvodnja francoskega Citroena, pri katerem beleži vehk napredek tudi izvoz. Samo v lanskem letu se je izvoz teh vozil povečal za eno četrtino. Kakor vidimo, imamo na eni strani naglo naraščanje proizvodnje, na drugi pa krepko upadanje. Ljudje, ki so odgovorni za razvoj te industrije, torej nimajo mirnih noči. Trenutni uspehi nekaterih podjetij bi se znali čez noč spremeniti v težave. In to kljub temu, da ves svet, teži po čimvečji motorizaciji. Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Jutranja glasba - 9.00 Maša - 9.50 Schumann: Zvečer, Zagon in Zakaj? - 10.00 Godalni orkestri - 10.30 Karakteristični ansambli - 11.00 »Krizantema na grob malega junaka*, mladinska igra - 11.45 Slov. pesmi - 12.10 Liki iz naše preteklosti: «Peter Podreka* - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 14.45 Pojeta Arigliano in Spaak - 15.00 Operne melodije -15.40 Pianist R. Sharon - 16.00 «Velika ladja*, igra - 17.00 Glasbeno potovanje - 17.50 Gallusove polifonske skladbe - 18.15 Umetnost _ in prireditve - 18.30 Nove plošče - 19.00 Bach: Šest triglas-nih invencij - 19.10 L. Šorli: »Neizpovedana ljubezen* - 19.30 Mezzosopranistka Eva Novšakova - 20.00 šport - 20.30 Simf. koncert -21.45 Za knjižno polico - 22.00 Schubert: Trio št. 2 - 22.45 Stravinski: Simfonija psalmo\. Koper 7.30, 12.30, 13.30, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Iz pisem na smrt obsojenih - 10.00 Četrta simfonija L. M. Škerjanca - 10.30 Na mrtvih dan - 11.00 Beethovnova in Grie-gova uvertura - 11.30 Orkestri - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.00 Popoldanski koncert 15.00 Prenos RL - 19.00 Orkester Muel-ler - 19.30 Prenos RL 22.10 Godala v noči - 22.35 Prokofjev, Kvartet štev. 2. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.15, 20.00 Poročila - 8.20 Jutranje pesmi - 9.07 Godala - 9.30 Nabožna oddaja - 10.00 r ZANIMIV PRIKAZ ŠVICARSKEGA LISTA Zapostavljanje nemške manjšine v Alzaciji Švicarjem ni mogoče zanikati, da imajo zelo razvit čut za demokratično upravljanje države, za decentralizacijo in tudi za narodnostne pravice vseh narodnosti, ki žive na katerem koli področju v drugih državah. To pa zato, ker imajo doma zgledno urejeno sožitje med posameznimi narodi Švice. V razpravi, ki jo je v nekaj številkah prinesel švcarski list «Neue Ziircher Zeitung» v prvi polovici letošnjega oktobra, je prikazan jezikovni problem v Alzaciji na praktičnih primerih iz vsakdanjega življenja. Ker se razprava poglablja pri tem v psihološka, pa tudi čisto praktična življenjska vprašanja, ki kažejo na podobnosti, ki jih prinaša vsakodnevna praksa na ozemljih, ki jih naseljujejo Slovenci v Italiji, se bomo ob tem tudi ustavili. Alzacija ima približno toliko prebivalstva kot dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, in sicer okoli milijon 200.000 prebivalcev. Alzačani govorijo svoja nemška narečja, so pa pred prvo svetovno vojno težili k združitvi s Francijo in so vehki francoski domoljubi. Leta 1918 so bili v vehki večini za Francijo. Ko jih je v drugi svetovni vojni zasedel Hitler s svojimi nacističnimi organizacijami, so se upirali in sodelovah v organizacijah francoskega gibanja odpora Skupaj s Francozi so mnogi Alzačani končali v koncentracijskem taborišču Struthof, o čemer pričajo tisoči križev s spomenikom na višavi alzaške zemlje. Kot na slovenskem Štajerskem in Gorenjskem so prisilno mobilizirali vse moške in jih odpeljali na rusko fronto. 30.000 Alzačanov se ni več vrnilo. Ni čuda, da so se vsi Alzačani po hudi izkušnji, ki so jo doživeh pod nacističnim režimom, vrnili še z večjim veseljem pod Francijo. Seveda so tudi v tej svoji prostovoljni politični izbiri za Francijo doživeh marsikatero razočaranje. Po prvi svetovni vojni jim je Francija zagodla marsikatero politično zgrešeno potezo, zlasti je konservativne Alzačane hudo prizadelo francosko laično stališče do Cerkve, po drugi svetovni vojni pa čistke, ki so bile krivične, ker so zadele večino alzaškega prebivalstva, _ ki je bilo po tretjem rajhu vključeno v nemški civilni in vojaški režim. Kdor se je rešil iz nacističnega pekla in prišel živ domov, ga je doma v Alzaciji čakala čistka, ker je služil v nemški vojski ah pa v kakšni drugi prisilni nacistični organizaciji. Mnogi Alzačani pa so doživeh pod nacizmom tudi družinske tragedije in niso hoteh več govoriti svojega nemškega narečja ter so raje uporabljali francoščino, ki so jo govorili z močnim nemškim naglasorti in s tipično nemško izgovarjavo. Po zadnji vojni so se Alzačani politično še bolj oprijeli francoske repubhke, a v zadnjih letih je Alzacija trdnjava golizma. Toda jezikovno vprašanje, kot zmerom v njihovi zgodovini, spet sili v ospredje Po hudih izkušnjah dveh svetovnih vojn, ki sta se v precejšnji meri vrteli okoli Alzacije, so ljudje poštah precej previdni v svojih zadevah po jezikovnih pravicah. Od 1870 do 1918 so Alzačani močno občutili težko pest pruskih šolskih in kulturnih funkcionarjev, nato pa nasprotno pretiravanje francoskih nacionalistov pod predsednikom Poincarejem, ki jim je že navadno nemško alzaško narečje pomenilo germanizem. Previdno si alzaški krogi okoh strasburškega župana in politika Pflimlina in preko neke ankete strasburške akademije prizadevajo doseči izboljšanje nemškega pouka na ljudskih šolah. Dosegli so, da se poučuje nemščina po tri ure na teden v zadnjih treh letnikih osnovne šole. Ker je učenje nemščine neobvezno, občutijo to učitelji in učenci kot dodatno obre- menitev celotnega šolskega pouka. Če učitelji občutijo, da šolski nadzornik ne smatra učenje nemščine za zelo pomembno, se seveda učitelji ne marajo preveč opeči s prizadevnim učeniem nemščine. Čeprav je učenje nemščine nezadostno, da bi se učenci mogli naučiti knjižne nemščine, si starši ne upajo uradno intervenirati pri šolskih oblasteh, da bi se izboljšalo poučevanje nemščine in raje skušajo po ovinkih, po raznih zvezah vplivati na višjo šolsko oblast. Zaradi vsega tega je znanje nemščine pri vseh mladih Alzačanih precej pomanjkljivo Ko so pred nekaj leti izvedli v 60 župnijah anketo o znanju nemščine med učenci zadnjega šolskega leta, so ugotovili, da 88% učencev in 80% učenk ne zna sestaviti najpreprostejšega spisa v nemščini, oziroma le z velikimi napakami. V krogih učiteljev, duhovnikov, staršev in tudi učencev prevladuje vtis, da obstaja, spričo tega, nevarnost jezikovnega in kulturnega zaostajanja, če bi tako stanje še dlje trajalo. Otroci, ki govorijo doma svoje jezikovno nemško narečje, imajo prirojeno nagnjenost, da bi se lahko naučili nemškega knjižnega jezika, ki je naravna višja stopnja narečja. Šolski otroci slišijo nemščino v cenejši komercializirani obliki šla-gerjev, popevk, stripov in podobnega blaga. Ko skušajo otroci prenesti to, kar so shšah po radiu ali z gramofonskih plošč, na šolsko tablo, nastane iz tega nerazumljiva mešanica narečja in drobcev knjižnega jezika, kot so jih pač glasovno dojeh. Ker so narečja odrezana od korenin matičnega knjižnega jezika, okrnejo in obledijo v brezbarvni' osamljenosti. Toda tudi sam knjižni jezik propada v obliki in duhovnem bogastvu, kar je opaziti iz pisanja manjšinskega tiska, kjer je stavčna sestava, da celo celotna sintaksa taka, kot da je izposojena večidel iz francoščine. Tudi postavljanje 'ocil ni pravilno. Slabo je poskrbljeno za nemške knjige po knjigarnah, če vprašate v največji strasburški knjigarni po nemških knjigah, vam pokažejo kvečjemu eno samo poličko, ki jo polnijo Karl-Mayevi zvezki, zvezek Goethejevih pesmi in nekaj del novejših pisateljev. Mnogi mladi ljudje, zlasti delavci, govorijo s^ojo obubožano, izlu-ženo narečje, polno fraz, a ne obvladajo niti francoščine. V francoščini napisanega pisma svojega sina pri vojakih ne razumejo, a hčerka, ki bi morala znati francoski, spravi le s težavo skupaj prevod v nemščino, čeprav spodko-puje francoščina nemška narečja, pa govori večina Alzačanov svoje nemško narečje, ki ga govorijo zlasti na deželi v družini in pri delu. Marsikateri župan v manjših občinah s težavo prebere v redu francosko besedilo. A. R. (Nadaljevanje sledi) mmm SREDA, 1. NOVEMBRA 1967 Glasbena fantazija - 10.50 Otvoritev turinskega avtomobilskegi Iona - 11.30 Glasbena antolog tev turinskega avtomobilskega salona - 11.30 Glasbena antologija -13.15 Claudio Villa - 14.00 Glasba pod vedrim nebom 14.25 Nogometna tekma Italija Ciper - 16.15 Program za mladino - 16.45 Komorna glasba - 17.20 Roman - 17.45 Kulturne aktualnosti 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Cappel-li: «Duecentomila e uno* - 21.45 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.15 Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.35 Glasba po željah - 11.40 Pesmi desetletja - 12.15 - Veliki orkestri 13.00 Vas prijatelj Walter 14.04 Juke box - 15.15 Kvartet Barchet -16.38 Popoldanski program - 20.00 Večerni recital - 20.30 Zbori in orkestri - 21.00 Znanstvena oddaja. ///. program 10.00 Operna glasba - 11.00 Haendel in Mendelssohn 12.20 Skladbe za orgle - 13.00, Vivaldi, Bach, Debussy - 14.30 Baritonist E. Battaglia - 16.15 Sodobni skladatelji - 17.00 Beethovnov tiho, opus 17 - 17.20 Wagner, Havdn itd. 18.30 Izredna lahka glasba - 19.15 Vsakovečerni Koncert - 20.30 Scar-lattijeve skladbe za klavičembalo - 21.00 Portreti: Sergio Tofano - 21.45 Jazz - 22.30 Literarna oddaja. ristični napotki - 11.15 Melodije 12.00 Na današnji dan - 13.15 Ki tara in godala - 13.30 Reportaža 13.50 Operni koncert J5.00 Rc portaža z žalnih svečanosti - 15.4 Akordi za godala - 16.15 Vivaldi Letni časi - 17.05 Elegične sklad be za violončelo - 17.30 Rober Roždestvenski: Requiem - 17.5 Zbori in ansambli 18.20 Lepi melodije - 19.00 Lahko noč, otro ci! - 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Britten: Vojni requiem -21.31 Stavki iz instrumentalnih kvarte tov - 22.10' Zvoki za lahko noč 23.05 Literarni nokturno — Me mento mori. Ital. televizija 10.00 Nabožna oddaja - 10.5! Avtomobilski salon v Turinu -14,2! Nogometna tekma Italija-Ciper 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino - 19.1£ Tina Polito in Lalla Castellano 19.45 Šport in ital. kronike - 20.3C Dnevnik - 21.00 Posebna reportaža: »Svetlana pripoveduje* - 21 5C Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «1 briganti italiani* (V. Gassman) -22.55 Gospodarska rubrika. Jug. televizija 17.00, 20.00, 22.15 Poročila -13.00 Slovenija 7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.45 Danes za vas... - 8.05 Radijska igra - 9.05 Izbor iz domače glasbene literature - 10.00 še pomnite, tovariši... - 10.25 Bosa pojdiva dekle ob sorej... - 11.00 Tu- ri leVUlli 16.00 Dan življenja na zeml daja iz Moskve - 17.05 Odd: otroke - 17.25 »Popotovanje ziji», film - 17.55 Obzornik Ne črno, ne belo 19.00 20 nov, reportaža - 19.30 Sporne cesti - 19.50 Rezerviran čas Ekran na ekranu - 21.40 B ven: Koncert za klavir in ork 1. novembra 1967 Goriško-beneški dnevnik SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Soglasno določena lokacija v Ul. Čampi kjer bo severni slovenski šolski center Najprej bodo zgradili poslopje za osnovno šolo in otroški vrtec - Skrb odv. Sancina za zagotovitev prostora, potrebnega za poslopje srednjih šol Občinski svet v Gorici je na svoj seji v ponedeljek zvečer razpravljal o perspektivnem načrtu šolskih gradenj ter je soglasno o-dobril lokacijo za izgradnjo slovenske osnovne šole in otroškega vrtca na zemljišču pri Ul. Čampi. Odločitev je velikega pomena, ker •e • tem začenja izgradnja .severnega centra slovenskih šol v Gorici, ki se bo vršila v etapnem postopku: najprej bodo zgradili o-snovno šolo in vrtec, pozneje pa še poslopje za srednji šoli učiteljišče ter gimnazijo - licej. «Slovenska skupnost v Gorici in na Goriškem razpolaga z dvema šolskima centroma: v severnem delu je center v Ul. Croce, v južnem Je center v Ul. Randaccio. Ze poprejšnji občinski svet je razpravljal o potrebi izgradnje novega poslopja slovenskih šol, zamisel, ki Jo sedaj uresničujemo, m jaz želim, da bi se to zgodilo čim-prej», je dejal odv. Peter Sancin, načelnik skupine svetovalcev PSU t svojem govoru o načrtu šolskih gradenj, ki ga je razložil odbornik Lupieri. Svetovalec Sancin je dejal, da izgradnja novega poslopja narekujejo zelo slabe razmere (slabe učilnice, pomanjkanje svetlobe, neurejenost laboratorijev) v šolskem poslopju v Ul. Croce. Priporočal je čimprejšnjo izgradnjo niiiiiuiiiiiiiiiifHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiii Gortea VERDI. 14.30: «Come le foglie al vento...», Rock Hudson in Lau-ren Bacall, ameriški barvni film. CORSO. 15.00: «Pronto! C’č una certa Giuliana per te», K. Medici in G. Dei. Kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 14.45—22: «Edi-po re», A. Valli in F. Citti. Ki-nemaskopski film v barvah; mla. dini pod 18. letom prepovedano. CENTRALE. 15.30: ((Duello nel mondo«, R. Harrison in D. Boscherro. Barvni koprodukcijski film VITTORIA. 15.15: «L’occhio cal- do del cielo«, R. Hudson, K. Douglas in D. Malone. Ameriški film v barvah. Tržit1 AZZURRO. 14—22: «E1 Ciorron, R. Taylor in R. Monteros. Barvni film. EXCELSIOR. 14—22: «La Bibbia«, A Gardner, P O. Thoole in S. Boyd. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 14—22: ((Angelica av- venturiera«, M. Mercier in D. Ge-Un Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 14—22: «1 predoni del Sahara«, G. Mikel in P. Tudor. Kinemaskope v barvah. Sledi barvna slikanica. H on kr EXCELSIOR. 15—21.30: «11 principe coraggioso«, J. Mason, J. Leigh, R. Wagner. Barvni film. RIO. 15-21.30: «Agente Joe VValker - šole, ki naj bo ločena od italijanske, da bo zagotovljen avtonomni razvoj. Ker bomo v perspektivi gradili v Ul. Čampi tudi višjo srednjo šolo, naj si občinska uprava že sedaj zagotovi dovolj zemljišča, da šolska poslopja ne bodo stisnjena med stanovanjske hiše. Najbolje bi bilo že sedaj vinkulirati poleg 3.200 kv. metrov, kolikor jih bodo potrebovali za osnovne šole, nadaljnjo zemeljsko površino, ki jo zakon predpisuje za določeno kubaturo šolskih poslopij. Svetovalec SDZ prof. Bratina je podprl predlog za izgradnjo šole v Ul. Čampi ter ga utemeljil z nehigienskimi prostori v Ul. Croce. Odbornik odv. Sfiligoj je iz svetovalske klopi zavrnil predlog liberalca Fomasirja, naj bi se slovenske šole priključile italijanskim, ter je pristavil, da se v slovenskih šolah poučuje italijanščina kot na italijanskih, medtem ko se na italijanskih šolah sploh ne poučuje slovenščina. Komunist dr. Battello je tudi želel dobiti potrdilo o orientaciji na dva šolska centra v Gorici. Odgovoril je odbornik Lupieri, ki je dejal, da je za 10 normalnih razredov (200 šolskih otrok) predvidena investicija 111 milijonov lir ter da si bo odbor zagotovil potrebno zemljiško površino za izgradnjo celotnega centra. Vsekakor je osvojil stališče o potrebi ohranitve dveh šolskih zgradb v Gorici, eno na severu, kjer so tudi šolski zavodi, drugo pa na jugu. Odbornik za šolstvo in kulturo Agati je izkoristil diskusijo o slovenskem šolskem centru, da je poudaril, kako naj bodo odnosi vzpostavljeni med večino in manjšino v Gorici za vzgled ne le znotraj, ampak tudi izven naše države. Sklep o šolskih gradnjah zadeva skupno devet šol v Gorici za vrednost 1.4 milijarde lir, ki naj oi jih zgradili v prihodnjih dveh letih. Svetovalci so nato skrčil zeleni pas okoli pokopališča v Standrežu od sedanjih 200 na 100 metrov. O tem predlogu odbornika dr. To-massicha (PSU) so spregovorili liberalec Fornasir, Bratina (SDZ) in Čeme (KPI). Tomassich je v pojasnilu dejal, da regulacijski načrt predvideva ohranitev štan-dreškega pokopališča, ki ga bodo v perspektivi zaprli ter štandreške vaščane začeli pokopavati na glavnem pokopališču. Nezazidani pas okoli pokopališča so skrčili, da bi omogočili ljudem popravilo in urejevanje svojih poslopij, ki so v tem pasu. Na začetku seje so svetovalci predlagali, naj bi na prihodnji seji začeli z obravnavo nekaterih važnih vprašanj in interpelacij, nakar so odobrili z dvema nasprotnima (KPI) in dvema vzdržanima glasovoma (sindikalista KD in PSU) novo delovno pogodbo za delavce mestne elektrarne. vprašanjem ukvarjajo, niso vprašali v tej zadevi za mnenje tudi šolski sindikat, ki je pooblaščen govoriti v imenu slovenskih šolnikov I v Gorici; ugotavlja, da je iz pedagoških in praktičnih vzrokov potrebno, da se v Gorici ohranita dve ločeni šolski središči za potrebe slovenskih šolarjev in dijakov, in sicer v južnem delu mesta za en otroški vrtec, eno osnovno šolo in za nižjo srednjo šolo; prostori za drugi vrtec, za drugo osnovno šolo, za učiteljišče in gimnazijo-licej naj bodo pa v severnem delu mesta; ugotavlja, da je bilo postavljeno vprašanje izbire prostora pred javnost kar nenadoma in brez možnosti za stvaren daljši razgovor; s tem v zvezi izraža odbor svoj pristanek na predlagano lokacijo v bližini Ulice Čampi, če ni drugega ustreznejšega prostora.« Odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči 1e odprta lekarna AL CORSO, Marzini, na Korzu Italija 10 — tel. 24-43. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «S NICOLO« dr. Giorgio Olivetti — Ul. I. Mag. gio 94 - tel. 733-28 V RONKAH Danes ves dan In ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione«, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046. OBISKI GORIŠKEGA NADŠKOFA Srečanje msgr. Cocolina s slovenskimi verniki Na pozdrave v slovenščini je tudi nadškof odgovarjal v našem jeziku - Na goriškem županstvu Goriški nadškof msgr. Cocolin Je bil včeraj zjutraj na goriškem županstvu, kjer je vrnil obisk županu Martini, kateri ga je sprejel skupaj z odborniki Sfiligojem, Lu-pierijem, Rovisom in Agatijem. Zupan je ob tej priliki ponovno po- j udaril pripravljenost občinske u- j prave za sodelovanje v duhovni dobrobit občanov. Nadškof se mu je zahvalil in ob tej priliki si je tudi ogledal urade občinske uprave, ter se zanimal za poslovanje. Preteklo nedeljo pa je imel nadškof srečanje s slovenskimi verniki goriške nadškofije. Prvi del srečanja je bil dopoldne v cerkvi na Travniku, kjer ga je v slovenščini pozdravil nadškofijski tajnik msgr. Klinec in nadškof mu je odgovoril prav tako v slovenščini ter govoril v slovenščini tudi vernikom. Drugi del srečanja je bil popoldne v Katoliškem domu v Drevoredu XX, septembra. Svečanosti so se udeležili tudi goriški župan Martina, ki ga je v drugem delu srečanja zastopal odbornik Sfiligoj, dalje je bil prisoten deželni svetovalec škerk in prof. Kacin. Viso- ....milimi.. OB PRILIKI DNEVA VARČEVANJA Mestna hranilnica je darovala učila tudi za slovenske šole * Posebne nagrade varčevalcem m šolskim ravnateljstvom Šolski sindikat o šolski lokatiji Sindikat slovenskih Solnikov v Gorici nam je včeraj poslal v objavo naslednje pismo: «V zvezi z glasovi o izbiri kraja in zidavi novega šolskega poslopja za višje slovenske srednje šole v Gorici ter o pobudi nekaterih političnih skupin, ki se zavzemajo za to ali ono izbiro kraja, je sprejel odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici na svoji seji dne 27. oktobra t. 1. sledeče sklepe: obžaluje, da politične skupine in izvoljeni predstavniki, ki se s tem Ob dnevu varčevanja je bila včeraj na glavnem sedežu mestne hranilnice v Gorici svečanost, na kateri so razdelili tudi nagrade za varčevanje. Podpredsednik tega zavoda je pozdravil goste in podčrtal razvoj šolskega varčevanja na Goriškem. Tekmovanja v varčevanju se je udeležilo 296 razredov s 4983 učenci. Tem varčevalcem je zavod razdelil za 917 tisoč lir raznih učil. Razdelili so nadalje za 430 tisoč Ur nagrad didaktičnim ravnateljstvom osnovnih šol. Letos je mestna hranilnica začela s propagando za varčevanje tudi po slovenskih osnovnih šolah, katerim je razdelila šolske potrebščine preko didaktičnega ravnateljstva v Ul. Croce. Tako so izročili za naše šole 200 zvezkov, 80 atlasov, 3 škatle geometrijskih likov, 1 osvetljen globus, 1 reliefni zemljevid Italije ter 35 raznih zidnin zemljevidov. Hranilnica upa, da bo varčevalna propaganda naletela na ugoden odziv tudi med učitelji in učenci naših šol te da se bodo XVII. tekmovanja udeležili tudi številni razredi slovenskih osnovnih šol. Mestna hranilnica je sklenila tudi, da bo vsem novorojenčkom, ki so se rodili 31. oktobra, darovala hranilno knjižico z vlogo 5000 lir. zapore pokopališča. Avtobusi vozijo na naslednji progi in se ustavljajo na običajnih mestih: Travnik, Ul. Mameli, Korzo Verdi, Korzo Italla, Drev. XXIV maggio, Ul. Duca d’Aosta, Tržaška cesta. kega gosta je pozdravil tudi šte-verjanski župan Klanjšček. Vsem se je tudi tukaj nadškof zahvalil v slovenščini, ki se je je navadil za časa svojih bogoslovskih študijev v goriškem semenišču. Sledil je kulturni del proslave, ki so jo priredili katoliški prosve-tarji v čast nadškofa. Med drugimi so nastopili pevski zbori iz štandreža, Doberdoba in drugih krajev ter igralske družine iz mesta in s podeželja. Registracija 42.000 Na Goriškem so včeraj izstavili registrsko tablico s številko 42.000 V dveh mesecih in pol je avtomobilski klub izstavil tisoč novih registracij za prav toliko avtomobilov. Registracijo 42.000 ima fiat 121 coupe’, last uradnice Marie Caniz-zaro, por. Spangher. ILi B t žil SINOČI ZAKLJUČEK KOŠARKARSKEGA TURNIRJA 10. SŠI V Zlata lovorika Skamperlu srebrna peterki Doberdoba V tekmi za bronasto kolajno zmaga Barkovelj nad Sokolom Škamperle je zasluženo osvojil košarkarski turnir športnih iger. Svetoivančani so tako ponovili lanski uspeh, ko so v odločilni tekmi premagali Doberdobce. Tretje mesto pa je nepričakovano osvojila peterka Barkovelj A, ki je za dve točki premagala Sokola. Obe tekmi sta precej razočarali: tehnično pa sta popolnoma zatajili. Barkovlje Sokol 30 28 Barkovlje A Prvi polčas: Sokol 16:9. BARKOVLJE A: Kafol 6, Spacal 5, Uršič 4, Vodopivec 13, Pertot, Lasič 2, Starc. SOKOL: Pertot, Kralj 4, Kadelj 9, Maroso 2, Ivan Radovič 10, Sergij Radovič, Svetlič 2, Kavo 1, Stepančič. Sodnika: Savo Spacal in Adrijan Zavadlal. Sokol je precej dobro začel, nato pa je popolnoma izgubil vajeti igre kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so jih z učinkovitimi protinapadi ukanili. V prvem polčasu ekipi nikako nista mogli priti do koša, tako da je bil tudi rezultat povsem nizek: 16:9 v korist Nabrežincev. V drugem delu igre pa so se igralci le znašli z izredno trdimi koši in so tako le dosegli nekaj zadovoljivih zadetkov. Predvsem so se znašli Barkovljani, ki so z Vodopivcem v končnem sprintu premagali nasprotnike. Škamperle Doberdob 57 53 Avtobusi za mestno pokopališče Za danes, na praznik vseh svetnikov in jutri za praznik mrtvih, je uvedena posebna avtobusna služ. ba s Travnika do mestnega pokopališča na Tržaški cesti. Danes odhajajo avtobusi s Travnika ob: 9., 10., 11. in 12. uri, ter popoldne od 14. ure nepretrgoma do zapore pokopališča. Odhodi s pokopališča ob 9 30, 10.30, 11.30 in 12.30 ter popoldne od 14.30 do zapore pokopališča. Jutri, v četrtek, s Travnika ob: 9.30, 10.20 in 12.40, s pokopališča ob 9.50, 10.40 in 13. ter popoldne od 14. ure dalje nepretrgoma do Stavka v Zagraju Včeraj je bila v podjetju Calci-sonzo v Zagraju celodnevna stavka, ki je popolnoma uspela. Stavkali so na pobudo CISL zaradi neizvajanja delovne pogodbe. Sindi-dalni organizaciji CGIL in CISL sta se obrnili na urad za delo v Gorici in zahtevali sestanek, na katerem naj bi se pogovorili o tem problemu. PISMO UREDNIŠTVU Na semafor se je požvižgal Cenjeni urednik, prejšnji dan sem z vozilom čakal j na skrajni desni stezi na zeleno se- j majorsko luč, da bi iz Ul. Nazario i Sauro zavil na desno v sosedno uli- j co. Ko se je ugasnil znak za pešce, zavijem na desno v sosedno ulico. Vtem se pripelje s križišča (kdove iz katere ulice) v smeri proti Ul. J 24 maggio golobradi motociklist, ki je za las ušel trčenju. Nikakega dvoma ne more biti, da se je pripeljal na Križišče, ko je bilo zaprto za vozila ter namenjeno samo pešcem. Očitno gre za bravuro, ki bi se lahko slabo končala. (Sledi podpis) Op. ur.: Prometnike mestne policije opozarjamo na navedeni pri- j mer, ki očitno kaže, da neki mladec ne spoštuje semaforskih znakov ter se poigrava z nesrečo. Prav gotovo v tistem trenutku ni bilo v bližini križišča prometnika, sicer bi si kaj takšnega ne privoščil. Ker mladoletniki večkrat počenjajo stvari, ki mejijo na blaznost, bi predlagali, da so vsi, od mestnih stražnikov do karabinjerjev ter prometne policije strožji pri ocenjevanju njihove vožnje. VESTI IZ TRŽIČA Odkritje spomenika umrlim deportirancem V okviru proslav v počastitev spomina padlih in žrtev vojne ho jutri, 2. novembra na novem pokopališču v Tržiču odkritje spomenika civilnim deportirancem druge svetovne vojne. Uradna svečanost bo ob 10.30 pri kateri bo imel župan Romani govor. Sledila bo cerkvena svečanost. V bolnišnico so sprejeli včeraj za 15 dni na zdravljenje 11 mesecev starega Corrada Diana iz Tržiča, Ul. Tartini 21. Otrok je padel ter se pri tem udaril v glavo in si prebil lobanjo. V strokovni šoli se je ponesrečil pri delu 25-letni Fulvio Taučer iz Tržiča, Ul. Volta 16. Ko je stikal okrog nekega stroja v pogonu, je vtaknil desni mezinec med kolesje, ki mu ga je zlomilo. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Za krvno banko v počastitev spomina pokojnega Ruggera Franzoni. ja so darovali uradniki tovarn Nuo-va S. Giorgio - Safog 29.100 Ur. Martinovanje SPD bo tudi letos v hotelu «Zvezda» v Kobaridu v nedeljo 12. novembra. Vožnja z av tobusom za člane po 550 in za nečlane po 650 Ur. Večerja za člane brezplačna, za nečlane po 700 Ur. Vstopnina v dvorano, kjer bo tombola z bogatimi dobitki in zabavna prireditev, po 200 Ur za čla ne in nečlane. Vpisovanje na se dežu v Ul. Ascoli 1/1 do 3. novembra. Tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. Urnik avtomobilskega kluba S 1. novembrom bodo uradi avtomobilskega kluba v Gorici odprti takole: 8.30—12 in 15.30—17, ob sobotah 8.30—13.30. X ■EEEESBBI Danes, v sredo, 1. novembra ob 15. uri na stadionu «Prvi maj«, mladinci za 3. mesto Cankar — Vesna V petek, 3. t.m., na občinskem stadionu «Pino Grezar«, Ul. Flavia. Ob 12.30 mladinci za 1. mesto Breg A — Kontovel Ob 14.30 člani za 1. mesto Breg — Kontovel Danes, v sredo, 1. novembra, ob 15. uri na stadionu «Prvi maj«. ČLANI za 3. mesto E. Bole — A. Tavčar 1. mesto Košuta — E. Košuta CLANICE 1. mesto Mijot — N. Zavadlal MOŠKE DVOJICE 1. mesto Košuta - E. Košuta — A. Tavčar - F. Posega MEŠANE DVOJICE za 1. mesto N. Švab - F. Posega — N. Zavadlal - A. Tavčar MLADINCI za 1. mesto B. Cotič — E. Mezgec SPORED TEKMOVANJ za B. za N. za B. UM I' ČLANI Danes, 1. novembra, ob 20.30 na stadionu «Prvi maj« Breg A — Kras Sodnika Dougan in Šušteršič ob 21.30 Škamperle A — Barkovlje B Sodnika Morpurgo in Lovriha Ob 21.30 finale za tretje mesto Sobota, 4. novembra, ob 16 uri v Ul. della Valle, finale za prvo mesto CLANICE Sobota, 4. novembra, ob 15. uri v Ul. della Valle finale za 1. mesto Breg — Škamperle A MLADINKE Sobota, 4. novembra, ob 9. uri, na stadionu «Prvi maj« finale za 1 mesto Cankar A — Opčine MLADINCI Sobota, 4. nov. ob 10. uri na stadionu »Prvi maj« finale za 1. mesto Sokol — Kras * * * Nagrajevanje tretjeuvrščenih ekip v nogometu in odbojki bo obenem z nagrajevanjem prvouvrščenih. * * * Literarni, slikarski in fotografski natečaj' Jutri, v četrtek, 2. t. m., bo ob 11. uri v foyerju balkona v Kulturnem domu, Ul. Pe*ronio, razglasitev zmagovalcev literarnega, slikarskega in fotografskega natečaja. Sledilo bo nagrajevanje, na katero so povabljeni vsi udeleženci natečajev. Po nagrajevanju bo otvoritev razstave prijavljenih del. Prvi polčas: Škamperle - Doberdob 29:24. Tudi finalna tekma ni zadovoljila. Doberdobci so bili že od vsega začetka v težavah na odbitih žogah in tako niso mogli sprožiti nevarnih protinapadov — njihovo najnevarnejše orožje. Svetoivančani pa so z bolj umerjeno in učinkovito igro stalno spravljali v zadrego Doberdobce, ki so proti koncu le reagirali, toda prepozno. Ko pa je še Marušič za pet o-sebnih napak zapustil igrišče, je bil za Doberdobce praktično konec. ŠKAMPERLE: Rudes 25, Orel 9, Drasič 10, Schillani 1, Cej 7, Mijot, Jurkič, Mohorčič, Šušteršič, Plesničar 5, Furlanič. DOBERDOB: Marušič 22, La- vrenčič, Pelico, Prinčič 5, Gergo-let 2, Devetak, Peric 9 in Lakovič 15. Danes, ob 15. uri na stadionu «Prvi maj« Cankar-Vcsna za 3. mesto mladinskega turnirja SŠI Pred velikim finalom nogometnega turnirja, ki bo na občinskem stadionu Pino Grezar, 3. novembra, se bosta že danes mladinski enajsterici Cankarja in Vesne pomerili za tretje mesto. Po dolgem premoru je nogomet športnih iger zopet na prizorišču. Čeprav mladinski turnir ni našel tistega navdušenja, ki bi ga moral zabeležiti, mislimo, da je današnje srečanje med tema ; dvema ekipama povsem važno. Sploh smo v teh zadnjih letih popolnoma zanemarili mladinski nogomet. Torej nič čudnega, če pogrešamo mladih dobrih nogometa-| šev. Današnje srečanje — da se razumemo — nam ne bo nudilo izredne tehnične igre. kaj dobrega pa bomo gotovo videli. Predvidevanja so seveda v korist Križanov, ki nastopajo v mladinskem prvenstvu in ki so v zadnjem času močno napredovali, saj so po začetnih katastrofalnih porazih kaj kmalu našli pravi ritem in koordinacijo. Tekma s Cankarjem P® ho več kot soliden trening za pridobitev novih izkušenj in izpiljen]? tehnike in taktike. | Nogometaši Cankarja si gotovo j ne delajo pretiranih upov Zadovoljiv nastoo in dosti zabave, to je | vse, kar hočejo. Tekma Cankar — Vesna bo danes ob 15. uri na stadionu «Prvi maj«. NOGOMET ATENE, 31 — Sovjetska zveza jr premagala danes v povratni tekmi tretje skupine turnirja za evropski pokal narodov Grčijo 1!*> (0:0) Sovjetski nogometaši so se z današnjo zmago uvrstili v četrtfinale turnirja. * * * NOTTINGHAM, 31. - V prvi tekmi II. kola turnirja za pokal sejemskih mest je Nottingham Vorest (Angliia) premagal Ziirich (Švica) 2:1 m-fl) miiiiMiiiimiiiimitiii m.................................................* Avto je podrl kolesarja Prejšnji večer nekaj po 22. uri se je peljal s kolesom po Ul. Leopardi v Gorici 73-letni Giordano Tornade iz Gorice, Ul. Carnla 19. V bližini bivšega sedeža INAM pa ga je dohitel neki avtomobilist ter ga podrl s svojim vozilom. Tornade je padel in se poškodoval. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč zaradi poškodbe na levi nogi. Okreval bo v 7 dneh. Za evropski pokal narodov Danes v Cosenzi Italija-Ciper COSENZA, 31. — Jutri popoldne bo z začetkom ob 14.30 v Cosenzi povratna tekma šeste evropske sku. pine turnirja za pokal evropskih narodov Italija - Ciper. Tekmo bo prenašala tudi TV, Italijani bodo verjetno nastopili s postavo Alber-tosi, Burgnlch, Facchetti, Fogli, Bercellino, Picchi, Domenghini, Ju-liano, Mazzola, De Sisti in Riva, medtem ko je trener ciprske reprezentance najavil naslednjo enajsterico: Vamavas; Kattos, Kureas; Tofis, Kostas, Plutis; Nikakis, Stra. vinos, Kotrofos, Kristallis, Stylia-nou. Te dni v Antwerpnu Daneu in Bassin v evropski reprezentanei Borut Bassin in Ivo Daneu bosta nastopila z reprezentanco Evrope, ki bo prihodnje dni igrala na turnirju v Antvverpnu Po vsej verjetnosti bo Ivo Daneu, katerega so na letošnjem svetovnem prvenstvu v Urugvaju proglasili za najboljšega košarkarja na svetu. kape. tan evropske selekcije. V reprezentanci bo nastopal tudi mali Borut Bassin. ki bo s svojo fantastično igro očaral občinstvo. «Taubi» je prav v tem zadnjem času v dobri formi NAKAŠCAJNIŠKO PRVENSTVO Danes ob 11. uri na igrišču v Skednju Servolana - Bor Danes ob 11 uri bo Borova mladinska peterka ponovno stopila n» prizorišče nara'čajniškega ko ar-karskega prvenstva. Tokrat se bodo borovci spoprijeli z ekipo Ser-volane, katero so že premagali v trening tekmi Tekma bo na igrišču Servolane v Skedenjski ulici. UJA ERENBURG ...... MII.......IM..............•.. SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige