Srednješolski vestnik. ** iTstrijske srednje Sole obiskuje v šolskem letu 1909/10 skupno 143.386 učencev, in sicer 95.319 učeocev gimoazije (vštetih je 2689 učenk) in 48.067 učencer realke. * * Za nstanoriteT slovensko realne gimnazije v Celja se v daljšem članku aavzema nSloga". Novi tip srednjih Sol, realne gimnazije, ki ga je lani uvedlo naučno ministrstvo, ima to prednost, da gredo dijaki lahko po zrelostnera izpitu na vseučilišče ali p» na tehniko. ** Nori slorenski šolski knjigi sta dr. Jakob Sketova čitanka za prri razred srednje šole in prof. Jos. Westrova čitanka za prvi razred dekliškega liceja, ki sta obe od naučnega ministrstra odobreni. * * Znamenit nčenjak je vsekakor gimnazijski profesor dr. H. Scheidel v Zagrebu. Izdal je za prri razred hrvaških srednjih šol nemško učno knjigo, v kateri na strani 26 v članku BDie Slaven ia Oesterreich-Ungarn" čitamo: V Avstro-Ogrski prebiva čez 19 milj. Slovanov. Hrvati stanujejo v Iatri, v Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaeiji. — Prebivalci Zagreba govorijo hrvatski. Prebivalci Ceška Ijubijo cesarja. Slovenci na Štajerskem, Eoroškem, Eranjskem in v Istri Ijubijo petje. Glavno mesto Štajerske je Gradec. Poljaki in Malorusi prebivajo t Galiciji, Šleaki, na Ogrskem, Bolgarji t Banatu in ua Sedmograškem." * * NekaJ o beljaški gimnaziji. V BNarodnem Daevniku" čitamo :. Približno pred tremi meseci se je pojavilo v BN. Dn." med koroškimi novicami ogor<5enje, žeš, škandal je, da se slovenski dijaki na gimnaziji t Beljaku poučujejo t materinščini po nemško. Erivda se je obenem ivračala na učitelja sloTenščine, pa ne po pravici. Bodi rai torej dovoljeno, da pojasnim resnico po lastnih izkuŠDjah. Slovenski prvošolec na Koroškem, vsaj t Beljaku, prinese tako malenkostno znanje materinščine s seboj, da še niti pošteno brati ne zna, kaj Sele pravilno pisati. Najlažji članek v slovenski čitanki razume šele tedaj, če si mu v koroškem narečju nenavadne ali prereč različne besede prevedel na nemščino. Kolikokrat sem vprašal učenca : BFant, ali se nisi učil doma v šoli slovenski čitati in pisati ?" Vselej isti odgovor: BV prvem klasi tak'no malo, potem pa ničveč." Slovenski profesor bi moral čudeže de- lati, če bi hotel iz slovenskih ur v nižjih raz-redib odpraviti n«mščino, posebno če ni vešč tamkajšnjega narečja, da bi si pomagal po domače. Hibatiči torejv koroških utrakvističnih šolab, ki vbijajoslovenskim otrokom učno gradivo po nemško v glaro; aliga učenci razumejo ali ne. tega jim ni toliko mar. 8aj si še mora tretješolec in četrtošolec zaradi mnogovrstne vsebine čtiva pomagati s slovarjem. Kar razume n. pr. štajerski fant iz ljudske šole brez težave, te bbsede se mora koroški nižjpgimnazi.jec učiti na patnet kakor latinske vokabelce. 0 stališču slovenščine ter o stališču zavedaega slovenskega profesorja na tem zavodu bi se dalo povedati še marsikaj bridkega. Saj še nekemu nemškemu kolegi ni bilo všeč, da se je dalo v višjih razredih po Aškercu za nalogo MVmeščanje slovenskib knezov na Gosposvetskem polju". Izrazil se je, kakor sem elišal: nl)as ist ein zu nationales Thema. Das solite nicht sein." Zdaj pa sodite, slovenski rojaki, kako prijetno je biti Bmejnik" v takih razmerah. Na drugistrani pa se zagovarjarazvada nemških dijakov, ki prihajajo celo t šolo z vsenemškimi znaki na klobukib ali r gumbnih luknjicah na prsib. — Ear hitro se mrmra proti slovenski govorici v zbornici, da bi ae po naključju ne žalilo nemškpga ušesa. Je že res skrajai čas, da se ves slovenski sret zavzame za izpremembo razmer na Eoroškem, drugače smo Slovenci na Eoroškem t par desetletij — bili.