UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^* Banka Banka ** posluhom UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242, 704-070 ISSN 0352-6666 Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 3 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 13. januarja 1998 Tisoči ljudi na prireditvah in proslavi "Po stezah partizanske Jelovice" Drazgok '98 - praznik spomina in rekreacije Pravo pomladno vreme je v nedeljo zvabilo v Dražgoše med pet in sedem tisoč ljudi. Veliko je bilo pohodnikov, na proslavi pa so z aplavzom pozdravili predsednika Republike Milan Kučana. L STRAN 1 5 V Verigi pred stavko Lesce, 12. januarja - Stavkovni odbor v leski Verigi je za petek napovedal stavko. Delavci namreč še vedno niso dobili novembrskih in decembrskih plač ter povračil stroškov za oktober. Novembrske plače zahtevajo do petka, decembrske plače in plačilo stroškov pa do 23. januarja. Hkrati zahtevajo zaustavitev postopkov za zapiranje podjetja, začeli pa naj bi tudi ugotavljati Kazensko odgovornost prejšnjega vodstva Verige oziroma bivšega direktorja Saša Jevšnika in predsednika uprave Slovenskih Železarn Igorja Umcka. V sindikatu so namreč prepričani, da je bila Verigo načrtno potisnjena v tako slabo stanje. Ali bodo v petek zares ustavili delo, bodo odločili delavci na zboru v četrtek ali v petek, ko bo jasno, katere njihove zahteve so bile izpolnjene. • V. P. MUČARSKI ENTRI S smučarsko karto že plačano pol vstopnint za terme „Kristallbad" Bad Bleiberg. smučarske karte s popustom pri: Globtour Kranjska gora ^^^^^l^m^_____i Kdo bo na Bledu upravljal z gradom, s kopališčem, smučiščem in z dvoranami Upravljavki boj za "kure, ki ne nesejo zlatih jajc" Na Bledu naj bi upravljanje s turističnimi infrastrukturnimi objekti prenesli na novoustanovljeno Direkcijo za turizem Bled. Na občini pravijo, da je razlog za takšno odločitev neustrezno upravljanje in gospodarjenje, (do)sedanji upravljalec, ^^g^^fi^^i^^^^^^ podjetje Turizem in rekreacija, pa se s takšno oceno ne strinja. BBfcŽilL T m i wWKtk Konec tedna se je strokovno vodstvo naše nordijske reprezentance "razšlo" z Romanom Perkom STRAN 19 BREZ MEDSEBOJNEGA ZAUPANJA NI VEČ ŠLO NAPREJ Po neuspelih nastopih na tekmah svetovnega pokala v tej sezoni je lani nas najboljši kombinatorec Roman Perko krivdo pripisoval spremljevalni ekipi in težavam s smučmi, vodja naše reprezentance in glavni trener Peter Jošt pa se s tem ne strinja Jamstveni sklad začenja z izplačilom denarja Delavcem iz propadlih podjetij delno poplačilo Na območju Gorenjske je zahtevke doslej vložilo 774 upravičencev, v povprečju bodo dobili nekaj manj kot 152 tisočakov Ljubljana, 12. januarja -Jamstveni sklad • varoval naj bi pravice delavcev, ki so izgubili delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave podjetja -je v dveh mesecih od začetka delovanja prejel kar 17 tisoč vlog upravičencev. Sklad je izdal prvih 221 odločb in ti upravičenci lahko denar pričakujejo še ta mesec. Na prvi novinarski konferenci jamstvenega sklada včeraj v Ljubljani so povedali, da je zahtevek doslej vložilo tudi 774 upravičencev z območja Gorenjske. Vse popolne vloge so pričeli reševati takoj, posamezni delavec pa bo prejel največ štiri in pol povprečne plače ali v pov- prečju 152 tisoč tolarjev. Do sredstev so upravičeni le delavci, ki so izgubili delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave po januarju 1994 in ki niso bili poplačani drugače. Tisti, ki zahtevkov še niso vložili, to lahko storijo še do 2. februarja oziroma v 60 dneh po prenehanju delovnega razmerja, če so delo izgubili po novembru lani. Podrobnejše informacije o tem, kdo je upravičen do sredstev iz sklada, ter obrazce, je mogoče dobiti na območnih enotah zavoda za zaposlovanje in na uradih za delo. Več o delovanju jamstvenega sklada bomo pisali v petek. • U. P. Glasova preja 1998, prvič Slovenija, poznana in priznana Ob sedmi obletnici prvega mednarodnega priznanja Slovenije bo v petek, 16. januarja, ob 18. uri v Vili Bistrica nad Trzičem prva letošnja GLASOVA PREJA. Gost bo prof dr ERNEST PETRIČ, znanstvenik, diplomat in državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve R Slovenije, z njim pa se bo pogovarjal publicist MIHA NAGLIC Rezervacije po telefonu: 064/361-280 064/223-111 VILA BISTRICA GORENJSKI GLAS nad Tržičem Sponzorji: Vila Bistrica - kulturni in poslovni center, d.o.o., Tržič, Občina Tržič, Agroind Vipava 1894, PPC Gorenjski sejem Kranj, Glasbena šola Tržič D I POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure / XJT\ Casta . ' _ „Jix 08 RuP° 45 4000 KRANJ InAl'a.lUi; W.: 064/245-124 španske ker. ploščice - kopalniško pohištvo - sanitarna oprema MEGAMILK 1 KERAMIKE! M aI0mex iNT.*1$r KRANJ-ZLATO POLJE 3k 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 5 J TEL/fa:064/6d1'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA Vj/IDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ 9770352666001 Župani slovenskih občin nezadovoljni z odnosom države Do občin je država mačehovska Država mora urediti odnos do občin, kot to zahteva Evropska listina o lokalni samoupravi. Maribor, 12. januarja - Zaradi nesprejetega državnega proračuna v lanskem letu je imela večina občin precejšnje težave, saj so šele sredi decembra izvedeli za merila in zneske zagotovljene porabe, ki jim jih priznava država. Nekatere občine so se zaradi tega znašle v precejšnjih denarnih težavah, ugotavljajo na predsedstvu Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije v Mariboru. Velike zamude, ki so lani nastale pri določanju dovoljene proračunske porabe slovenskih občin, pa, tudi zamude pri samem nakazovanju denarja, so nekaterim občinam povzročile precejšnje denarne težave, da o tem, da v takih razmerah ni mogoče smotrno gospodariti niti ni potrebno govoriti. Jeseniški župan dr. Božidar Brudar je prepričan, da imajo občine znatno premalo možnosti za samostojno odločanje, hkrati pa v Sloveniji ni določeno, kateri objekti so širšega pomena in kako naj bo zagotovljeno njihovo financiranje. Merila, ki jih država tako pozno določa za financiranje občin, so v nasprotju z Evropsko listino o lokalni samoupravi, svoj delež k nelogičnemu sistemu občinskega financiranja pa je prispevalo tudi ustanavljanje nekaterih premajhnih občin. Primer nedorečenih odnosov države in občin je bilo lani financiranje otroškega varstva, kjer se je varstvo otrok s spremenjenimi normativi podražilo, občine pa za to področje niso načrtovale sredstev. Župani, ki ocenjujejo odnos države do občin kot mačehovski in nekorekten, so razmišljali celo o tem, da bi z neposlušnostjo zaostrili odnos do države, ker pa vsa dosedanja opozorila ne zale-žejo, pa da bi se za kršitve Evropske listine o lokalni samoupravi pritožili na Svet Evrope. • S. Ž. Mednarodni monetarni sklad zahteva Slovenija mora z reformami pohiteti Odbor direktorjev Mednarodnega denarnega sklada je v petek obravnaval letno poročilo o Sloveniji, ki je za razliko od prejšnjih let za našo državo manj ugodno. Če namreč ne bomo pospešeno pristopili k celi vrsti reform, ki naj bi zagotovile gospodarsko trdno in fiskalno urejeno državo, se nam utegne zgoditi, da izgubimo status in ugled najrazvitejše drŽave v prehodu. Posebna skupina MDF, ki se je v Sloveniji mudila lani jeseni, je namreč ugotovila, da zamujamo pri vrsti obljubljenih novih zakonov in sistemskih rešitev, kakršni so pokojniski, plačni in socialni sistem ter pri reformi javnih služb. Finančni strokovnjaki so ocenili, da bi moral biti proračunski primanjkljaj manjši od enega odstotka, vladi pa tudi predlagajo sprejem proračuna za prihodnji dve leti. Obravnavi poročila je v Washingtonu prisostvoval slovenski minister za finance Mitja Gaspari, ki je ob tem izrazil svoje mnenje, da se z ugotovitvami poročila v celoti strinja. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA (MI^MJ©IMGLAS S° Tudi v januarju 1998 Vam ponujamo sodelovanje v naročniški akciji: vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri, le obkrožiti jo je treba na tem oglasu. Ob izpolnjeni naročilnici s podatki o novem naročniku izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali 10-dnevni oddih v turističnem objektu Krone v Moravskih toplicah; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa. Kaj pa za novega naročnika? Novi naročnik dobi Gorenjski glas brezplačno do konca marca 1998. Pa še izvod Letopisa Gorenjska 1997/98, ki ima 288 strani in stane 1.990 SIT, bomo kot darilo poslali novemu naročniku. Novega naročnika sem pridobil(-a):. Moj naslov:......................................... Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri/: - Glasov izlet po izbiri v letu 1998, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom • naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno - 10-dnevni oddih za eno osebo v Moravskih toplicah v turističnem objektu KRONE • knjigo Pod Marijinim varstvom iz zaloibe Gorenjskega glasa - knjigi Abeceda iz Zakajčkove ulice + Kokeršpanjelka Lady pripoveduje Izjava za novega naročnika: NAROČAM ©OIMlMoirsraGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:............................................................................... Naslov:.............................................................................................. Podpis:.................................................. Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. Enakovredno velja, če je novi naročnik za več kot tričelrt leta prekinil naročniško razmerje, V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo Najvažnejše: Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Prvi torek oz. petek po prejemu naročilnice bo poštar novemu naročniku že prinesel njegov naslovljeni izvod časopisa. Prva izredna seja državnega zbora letos Svetniki veto je preglasovala zadostna večina Več kot polovica vseh poslancev državnega zbora je ob ponovnem glasovanju potrdila predlagani spremembe zakona o prispevkih za socialno varnost in zakona o prometnem davku. Ljubljana, 12. januarja - Ker sta spremembi zakonov o prispevkih za socialno varnost in prometnem davku del varčevalnih ukrepov, se je državnemu zboru mudilo pri ponovnem glasovanju o njih. Državni svet je namreč izglasoval odložilni veto in s tem dal možnost, da o teh spremembah zakonodajalci v državnem zboru še enkrat razmislijo. Dosežena absolutna večina je pokazala, da dilem o potrebnosti teh sprememb ni. Poglavitni vzrok za to, da se je državni svet odločil za veto na spremembe zakona o prispevkih za socialno varnost je bil v tem, da te spremembe v bistvu pomenijo dodatno obremenjevanje gospodarstva, poleg tega pa jih je vlada predlagala, ne da bi se o tem dogovorila s socialnimi partnerji in celo v nasprotju z veljavnimi kolektivnimi pogodbami. Drugi razlog je bil sicer presežen, saj se je v času med obema glasovanjema, kot smo poročali, sestal ekonomsko socialni svet in našel kompromisno rešitev. To dejstvo je tudi verjetno odpr- lo vrata za večinsko podporo za to, da naj bi se letos plačevalo prispevke za socialno varnost (v bistvu torej gre za dodatno obdavčitev) tudi od regresa za letni dopust, stimulacij, bonitet in pri povračilih stroškov v zvezi z delom, ki mnogim precej "obogatijo" plačo, država pa od tega doslej ni imela ničesar. Zakonu so najbolj nasprotovali poslanci Združene liste socialnih demokratov, ki so še vedno prepričani, da pomeni nadaljnje socialno razsloje-vanje, vlada pa pri tem obira najlažje poti: denar vzame, kjer je najlažje, ne potrudi pa se, da bi se učinkovitost pobiranja davkov povečala. Zanje je tudi sporno, od kdaj naj zakon velja, saj menijo, da je uveljavitev zakona (15. dan po objavi) in hkrati retroaktivna (za nazaj) uporaba od 1. januarja po njihovem mnenju protiustavna. Podobnega očitka o tem, da vlada pobira, kjer je to najlažje, so bile deležne tudi predlagane spremembe zakona o prometnem davku, po katerih naj bi se stopnja povečala od 5 na 6,5 odstotka in po novem bile obdavčene tudi storitve odvetnikov in notarjev. Kljub očitkom, da so taki predlogi inflatorni, torej da utegnejo prispevati k splošni rasti cen, so predlagatelji vztrajali, da ni razlogov za to, da bi se uklonili pritiskom skupine državljanov (odvetnikov in notarjev), in slišati je bilo celo trditev, da je bila dosedanja oprostitev plačevanja prometnega davka protiustavna. Kakorkoli že, za oba zakona, s katerimi se bo dodatno polnil državni proračun, in ob vsej lahkotnosti trditev o protiustavnosti, je za spremembe glasovalo 49 poslancev, to pa je zadostna absolutna večina, da bosta uveljavljena. Kot dodatni točki prvega izrednega zasedanja državnega zbora v letošnjem letu pa sta bila v četrtek na sporedu tudi zakona o poroštvih države za obveznosti za kredite za povečevanje zaposlovanja gospodarsko manj razvitih in izrazito emigracijskih področij, ki jih je pri Skladu Sveta Evrope najela Še SFRJ, dobile pa Ljubljanska banka in Kreditna banka Maribor (od skupno 125,5 milijona mark je bilo v Sloveniji porabljenih 4,6 milijona mark) ter za kredite za obveznosti podjetij na področju elektrogospodarstva. Oba zakona sta bila sprejeta. Š. Žargi Po enem letu od imenovanja premiera Zagotovili politično trdnost države Premier dr. Janez Drnovšek meni, da je kljub vsem težavam minulega leta najpomembnejši dosežek preteklega leta v tem, da se je Slovenija uspela izogniti politični nestabilnosti. Ljubljana, 12. januarja - Kljub vsem težavam, s katerimi se je pred enim letom imenovani premier mora soočiti pri sestavljanju in delovanju nove slovenske vlade v preteklem letu, pa ocenjuje, da se je Slovenija uspela izogniti politični nestabilnosti, čeprav so volilni rezultati iz decembra 1996 razmerja močno zapletli. Za leto 1998 napoveduje, da bo leto reform. Čeprav je bil že po imenovanju predsednika vlade slovenski parlament pred letom dni okupiran z iskanjem izhoda iz zapletenega položaja medstrankarskih razmerij, ki so jih prinesli volilni rezultati, in čeprav je bilo zelo veliko dragocenega časa porabljenega za to, da se je oblikovala nova vladna koalicija, pa je vse to že začelo dajati rezultate. Najpomembnejše je, da je Sloveniji uspelo ohraniti politično sta- bilnost, kar je po mnenju dr. Drnovška kar precejšnja prednost, saj primer Češke kaže, da lahko politični zapleti neposredno vplivajo na gospodarske rezultate in gibanja. Največji uspeh je odločilni preboj Slovenije na poti v Evropsko unijo, saj ji je lani uspelo ratificirati pridružitveni sporazum, čeprav zapletov okrog tega in potrebne spremembe slovenske ustave ni bilo malo. Končno se je Sloveniji uspelo uvrstiti med kandidatke za prvi krog širitve Evropske unije. Sama pridružitev pa bo od Slovenije zahtevala še marsikaj, zato se slovenska vlada pospešeno pripravlja na pogajanja z EU in usklajevanje naše zakonodaje z evropsko. Prav na zadnji seji so ponovno pregledali strategijo slovenskega vključevanja, ki jo bo na prvi naslednji seji obravnaval tudi državni zbor. Najpomembnejša reforma, ki je pred nami, je zagotovo pokojninska reforma, za katero naj bi prav letos sprejeli nekaj najbolj ključnih odločitev in rešitev, drugi pomembni cilj pa je uravnoteženje javnih financ. Sprejeti varčevalni ukrepi so pomemben del teh prizadevanj, pri Čemer je zlasti pomemben tudi sporazum s socialnimi partnerji za zadržano plačno politiko. Socialni mir je namreč eden od predpogojev za pričakovana gospodarska gibanja, je še dodal dr. Drnovšek. Med izredno zahtevnimi cilji je omenil namero vlade, da v letošnjem letu proda za 10 do 12 milijard tolarjev državnega premoženja, za pogajanja s Cerkvijo o odkupu cerkvenih gozdov pa je menil, da so še daleč od sporazuma. Š.Ž. STRANKARSKA NOVICA Izredeni kongres Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek dokončno na krmilu Zelenih? V soboto so imeli Zeleni Slovenije v Podlehniku pri Ptuju po skoraj enem letu od 7. kongresa v Kranju ponovno izredni kongres stranke, ki se ga je udeležila velika večina predstavnikov občinskih odborov stranke z namenom, da končno odpravijo znotraj-strankarske razprtije. Kot je znano, je nastal na kongresu v Kranju v stranki Zelenih Slovenije razkol, saj se je del kongresa z volitvami vodstva izvedel dvakrat, pri čemer ni bilo povsem jasno, katero od izvoljenih vodstev je "pravo". Na enih volitvaj je bil tedaj za predsednika izvoljen Miha Jazbinšek, na drugih volitvah pa je na predlog dotedanjega predsednika Vaneta Gošnika prevzel vodstvo stranke Ivan Tomše. Da ni bilo prav jasno, kdo vodi stranko, potrjuje tudi zahteva Ministrstva za notranje zadeve, ki je zahtevalo, da se vprašanje vodstva nedvoumno razčisti, sicer bo stranko izbrisalo iz strankarskega registra. Urejevanja stanja v stranki so se Zeleni tokrat lotili zelo temeljito: razrešili so vse funkcionarje, dopolnili strankin statut in nato izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Miha Jazbinšek, za predsednika sveta pa Ivan Kukovec. V mnogih razpravah so prisotni predstavniki izrazili zahtevo, da se prenehajo ukvarjati sami s seboj, in da je že skrajni čas, da se vrnejo k okoljevarstvenim temam. Novemu vodstvu pa ne bo post-alano z "rožicami", saj bo moralo prevzeti dolgove, rešiti vprašanje prostorov, pa tudi po zadnjih volitvah so za volilno kampanjo ostali dol; govi. Kot je znano, so Zeleni Slovenije že v prejšnjem mandatu po pripojitvi struje te stranke k LDS ostali parlamentarna stranka brez poslancev (in s tem tudi brez denarja iz proračuna), na zadnjih volitvah pa niso uspeli doseči praga za vstop v parlament-Vane Gošnik in Ivan Tomše sta tudi sobotni kongres W razglasila za neveljavnega i*1 nelegitimnega, zato bo verjetno odločilno, kaj bo odloČil registracijski organ. ^ Uredniška politiki: neodvisni nestrankarski politično-inforraativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavcc / Odgovorna urednic* Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Dannka Sedej, Viun' SOTEH GLAS UVV|/UIMIUU WU|jU|UI f 1 .v , MIHI j I HI HIVUUI*!. .'lil: j «111.1 I UIUVIV, * ti IV. MU JVII/'VMI, »g"' * V» » V I V, * U*.V ttV/MIJVk, I.VU HI VIIVIIl^VI, V/IJU I VIV1I1VI, :MUJUII .1UJV , U ti I UHU l/L VIV j, * ) I Jctannvitpli in »HMatolr Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl ■ Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi, Uroš" Spehar (štipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Marjeta VozlH- Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, Kranj/ Tek: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženj*1 124 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradn? Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisova l Kranj, telefon: 064/20-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno avti ure: vsa'c c'an °^ 1' ^° ure' (-asoP's ^h3)3 tort'0 'n Pet'c'n Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki ir...,„ KRANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem)1 imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina HP Kdo bo na Bledu upravljal z gradom, s kopališčem, smučiščem in z dvoranami Upravljalski boj za "kure, ki ne nesejo zlatih jajc" Na Bledu naj bi upravljanje s turističnimi infrastrukturnimi objekti prenesli na novoustanovljeno Direkcijo za turizem Bled. Na občini pravijo, da je razlog za takšno odločitev neustrezno upravljanje in gospodarjenje, (do)sedanj i upravljalec, podjetje Turizem in rekreacija, pa se s takšno oceno ne strinja. :;,;:::,V..V:;,;..:... GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Bled - Zgodba o tem, kdo naj bi upravljal z blejsko turistično infrastrukturo, se je začela že lani aprila, ko je občinski svet pod točko "pobude in vprašanja svetnikov" nekaj pred drog«? uro ponoči soglasno sklenil, da naj občina da podjetju Turizem in rekreacija Bled sodno odpoved (z enoletnim odpovednim rokom) za pogodbe o neposrednem prenosu infrastrukturne dejavnosti za Blejski grad, Festivalno dvorano, Ledeno dvorano z mini golfom, za Grajsko kopališče in za naprave na smučišču Straža. Zgodba se je nadaljevala na zadnji lanski seji, ko je občinski svet že sprejel predlog, po katerem naj bi upravljanje vseh turističnih infrastrukturnih objektov v občinski lasti prevzela Direkcija za turizem Bled, katere lastnica in ustanoviteljica je občina Bled. Direkcija kot bodoči upravljalec naj bi po sklepu občinskega sveta do februarske seje pripravila predlog za celovito organizacijo upravljanja z objekti (predvsem s koncesijami), opravili pa naj bi tudi revizijo finančnega poslovanja objektov pri dosedanjem upravljalen in cenitev za ugotovitev njihove sedanje vrednosti. Ko se je v Sloveniji začelo gospodarjenje se po mnenju lastninjenje družbene lastnine, se je podjetje Turizem m rekreacija Bled odločilo, da (tudi zaradi boljših možnosti za zagotovitev sistemskega financiranja) prenese na nekdanjo radovljiško občino Blejski grad, Festivalno in Ledeno (športno) dvorano, občine kaže v prekomerni obrabi objektov, v premajhnih vlaganjih, v pomanjkanju učinkovitega trženja in slabih poslovnih rezultatih. Če so podatki, ki jih je občini posredoval upravljalec, verodostojni in ne posledica "internega prelivanja" stroš- prajsko kopališče in smu- kov, potem naj bi v petletnem člšče Straža, občina pa je obdobju (1992-96) le grad posloval pozitivno, vsi ostali objekti pa negativno. Festivalna dvorana naj bi v tem času imela 95 milijonov tolarjev izgube, Ledena (športna) dvorana in mini golf 71 milijonov, smučišče Straža 80 milijonov in grajsko kopališče blizu 21 milijonov tolarjev. Direkcija naj poišče potlej s pogodbo upravljanje !n gospodarjenje s temi objekti zaupala dotedanjemu upravljalcu. Očitki o neustreznem gospodarjenju Ko je radovljiška občina ob reformi lokalne samouprave razpadla na tri manjše, so objekti postali lastnina piejske občine, ki je s tem dobre koncesionarje vstopila" tudi v vsa pogod- Občina je v takšnih okoliš-°ena razmerja. Pogodbe o činah pripravila predlog, po uPravljanju so bile sklenjene katerem naj bi upravljanje z za nedoločen čas, dogovorje- objekti 1. aprila letos prevzela je bila le obveznost up- la Direkcija za turizem Bled, javljalca, da objekte ki je kot javni gospodarski uporablja kot dober gospo- zavod v lasti občine registrir-vh ier za80tav,Ja njihovo ana tudi za upravljanje z vzdrževanje in investicijska objekti. Direkcija naj bi z ^aganja, ne pa tudi plače- dodatnim vlaganjem po spremanje nadomestila ali povra- jetem programu razvila grad za piknike in prireditve. Ker nkxZa uPravlJanJe- Ker je na v najdonosnejši in najzanimi- je občina le lastnica žičničars-ooemi prevladalo mnenje, da vejši kulturni, prireditveni in kih naprav in opreme, med-Podjetje Turizem in rekreaci- gostinski objekt, dosegla tem ko so zemljišča v zasebni la z objekti neustrezno up- boljše poslovanje Festivalne lasti, bo treba doseči povezo-^avlja in gospodari in da slabo in nove kino dvorane, zago- vanje in se namesto za nepos-sodeluje z občino kot lastnico tovila nujna vlaganja za po- redno upravljanje odločiti za ohJxektov' Je občina po sklepu sodobitev in za večnamensko podelitev koncesije, ocinskega sveta vložila na uporabo Ledene dvorane, še Ko je županov predlog za snHŽno sodišče v Kranju izboljšala ponudbo Grajskega oono odpoved pogodbe o kopališča in smučišče Straža Lani "minus" le pri Straži in Ledeni dvorani V podjetju Turizem in rekreacija so pripravili natančen pregled vlaganj in poslovanja posameznih objektov. Festivalno dvorano so obnovili ob koncu osemdesetih let, naložba je bila vredna skoraj tri milijone mark, skoraj ves denar je zagotovilo blejsko turistično gospodarstvo, od tega več kot polovico podjetji G&F hoteli Bled in Grand Hotel Toplice, Hoteli bodo vračali posojilo še do leta 2004. Že investicijski elaborat je pokazal, da poslovanje brez dodatnih virov ne bo pozitivno. V zadnjih treh letih je bilo negativno le predlani, za izboljšanje zasedenosti in poslovanja pa bo treba zgraditi klimatske naprave, za Katere je predračunska vrednost 22,7 milijona tolarjev. Smučišče Straža je bilo podobno kot Festivalna dvorana Zgrajeno ob koncu osemdesetih let s skupnimi vlaganji blejskega turizma in tedanje radovljiške občine. Skoraj 60 odstotkov denarja od domala 2,7 milijona mark vredne naložbe je zagotovilo podjetje Turizem in rekreacija, ki bo podobno kot hoteli Še do teta 2005 odplačevalo t.i. razvojni dinar oz posojilo. Smučišče vsa zadnja leta posluje negativno, pogoj za pozitivni rezultat je obratovanje v letnem času, kar pa zahteva ureditev gostinskega in še nekaterih drugih objektov. Ledena dvorana je bila zgrajena v drugi polovici sedemdesetih let s sovlaganjem blejskega turizma, ostalega gospodarstva in občine. Sovlagatelji so na osnovi podpisanega sporazuma do 1990. leta sofinancirali vzdrževanje in obratovanje dvorane, potlej pa je sporazum zaradi krize v turizmu "ugasnil". Dvorana posluje negativno, lani je imela čez 11 milijonov tolarjev "minusa", poseben problem pa so neplačane obveznosti hokejskega kluba. Za pridobitev uporabnega dovoljenja bi bilo treba urediti kanalizacijo, z.a boljše trženje pa dodatne garderobe. V Grajsko kopališče so bila v dogovoru z občino večja sredstva vložena v zadnjih treh letih. Predlani je občina za obnovo namenila 10 milijonov tolarjev in lani Še 18 milijonov. Izboljšave so tudi prispevale k temu, da je kopališče lani, ko je spet pozitivno poslovalo, dobilo tudi priznanje za najbolje urejeno naravno kopališče v Sloveniji. Z obnovo bi bilo pametno nadaljevati, vendar v manjšem obsegu, kot predvidevajo načrti. Blejski grad, za katerega je lastništvo še sporno, je lani obiskalo okoli 140 tisoč ljudi ali pribliino dvajset tisoč več kot leto prej, pozitivno (ostanek 24 milijonov tolarjev) je bilo tudi poslovanje. Podjetje je v zadnjih treh letih za naložbe na gradu namenilo več kot 21 milijonov tolarjev, predlani je z vložkom 15 milijonov tolarjev sodelovala tudi občina. V zadnjih štirih letih so obnovili dostavno žičnico in sanitarije, lani so gostinske prostore in stanovanje priključili na plin, letos pa načrtujejo nadaljevanje plinifikacije in obnovo muzejskih prostorov. zaposlenih. Franc Ambrožu- se je vprašal, le kdo bo hotel prevzeti koncesijo, če objekti prinašajo izgubo. Matjaž Završnik, svetnik in tudi direktor direkcije, je povedal, da se gostinsko turistična podjetja ne včlanijo v direkcijo, ker nimajo možnosti soupravljanja z infrastrukturo, za katero sicer še vedno odplačujejo posojila. Brez poslabšanja za podjetje in zaposlene? V podjetju Turizem in rekreacija se ne strinjajo z oceno, da so (bili) slabi gospodarji. Še težje razumejo, da so pred štirimi leti, ko je pri lastninjenju grozila nevarnost, da bi objekti prešli na tedanji sklad za razvoj in s tem v neznano lastništvo, sami predlagali prenos na občino, zdaj pa jim občina odpoveduje upravljanje. Do 1990. leta so precej vlagali v objekte, pri naložbah pa je po vzoru drugih turističnih krajev v Sloveniji in v Avstriji sodelovala tudi večina blejskega turizma. Ko je v naslednjih letih število nočitev na Bledu zaradi vojne v Sloveniji in na Balkanu močno upadlo, so zamrla tudi vlaganja. V vzdrževanje objektov so v "težkih časih" vlagali predvsem na račun "prelivanja" denarja iz poslovanja z bolj dobičkonosnim kampom Zaka in golf igriščem. Lanski obseg poslovanja turistično infrastrukturnih objektov je bil že precej blizu poslovnim rezultatom pred kriznimi časi, razlika pa je bila manjša kot sicer pri nočitvah. "Vsakršne organizacijske spremembe, povezane s turistično infrastrukturo, morajo FESTIVALNA DVORANA BLED ^P^ljanju, o kateri pa so- razvila tudi v rekreativno še odločilo. Slabo sprehajalni center in novega upravljalca in drugačno organiziranost na zadnji lanski seji obravnaval občinski svet, je bilo slišati različna B'TKPv za B^> mnenja, pripombe in kritike, biti sporazumne in ne smejo Franci Kindlhofer je menil, poslabšati ekonomskega poda je občina ustanovila dir- iožaja podjetja in ogroziti ekcijo za druge namene, kot delovnopravnega položaja zase zdaj kažejo. Andrej Klinar poslenih," pravi direktor pod-je opozoril na potrebo, da se jetja Stanko Slivnik in v direkcijo z lastninskimi poudarja, da v nobenem pri-deleži čimprej vključijo tudi meru ne pristajajo samo na hotelska in druga podjetja, prenos nepremičnin, ne da bi ker bo v nasprotnem pri- hkrati rešili tudi vprašanj o meru vse breme na občini. Vladimir Silič se je strinjal s predlogom, da naj direkcija prevzame upravljanje, vendar pa naj za objekte poišče dobre koncesionarje. Ker objekti niso kure, ki nesejo zlata jajca, se ob drugačnih rešitvah lahko primeri, da bo občina pokrivala izgubo ter zagotavljala denar za investicijsko vzdrževanje in za plače zaposlenih, opremi, naložbah, kreditnih obveznostih... C. Zaplotnik AMZS Delavci AMZS so minuli konec tedna z gorenjskih cest odvlekli kar 18 vozil, ki jim zunaj mehaničnih delavnic ni bilo pomoči, 9-krat pa so zadostovala popravila ob okvarah na cestah. GASILCI V minulih dneh gasilci po Gorenjskem niso imeli velikega števila intervencij. Kranjski gasilci so se eljali na Trg Prešernovih brigad, kjer so odma-šili odtok, škofjeloški gasilci pa so pogasili goreči avtomobil, ki se je po prometni nesreči vžgal v Hrastnici. Jeseniški gasilci so prepeljali pomoči potrebno osebo z njihovim rešilnim avtomobilom, po prometni nesreči so reševali ponesrečence in nudili pomoč pri razsvetljani cestišča, v soboto so pogasili dimniški požar ter prejeli lažni alarm za požar gozda, v nedeljo pa so pogasili travniški požar nad Koroško Belo in prejeli lažni alarm za požar trave. GORENJSKI NOVOROJENČKI Na Gorenjskem smo minuli vikend dobili 17 novih majhnih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 11 otrok, od tega 6 deklic in 5 dečkov. Najtežji in najlažji sta bila tokrat dečka, prvemu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.930, drugemu pa 2.950 gramov. Na Jesenicah pa je prvič pljučka in glasilke preizkusilo 6 novorojenčkov. Izmed njih so bile 4 deklice in 2 dečka. Najtežji je bil deček s 4.400 grami porodne teže, najlažji pa tokrat prav tako deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.340 gramov. URGENCA Minuli konec tedna so imeli v Splošni bolnišnici Jesenice po posameznih oddelkih naslednje število urgentnih primerov: internistični oddelek 33, pediatrija 14, kirurgija 132 in ginekologija 15. KJE LAHKO SMUČAMO? Kranjska Gora: do 15 cm pomrznjenega snega, delno obratujejo naprave v Kranjski Gori, Podkorenu (vključno s poligonom) in v Planici. V Planici in Tamarju so urejene tekaške proge; Soriška planina: snega je do 40 cm, žičnice vozijo od 9. do 16. ure, urejena i"e tudi tekaška proga; 'okljuka: snega je 30 cm, proge so urejene, tudi tekaške; Krvavec: do 100 cm pomrznjenega snega, proge so urejene, smuka je ugodna; Vogel: 80 cm snega, obratujejo vse naprave, smuka je ugodna; Črni vrh nad Cerknim: obratuje levi del 4-sedežnice ter vlečnici Grič in Dolina. BCG»G ^POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Priprava proračuna Mengeš, 12. januarja - Na redno sejo se bo jutri (sreda) sestal občinski svet občine Mengeš. Med drugim naj bi na seji obravnavali najemnike poslovnih prostorov, ki so v tožbenih postopkih in zahtevo komisije za spremljanje popisa in delitve premoženja bivše občine Domžale o dovoljenju vpogleda v magnetogram 33. seje občinskega sveta. Med pomembnejšimi točkami pa bo obravnava občinskega prorčauna za letos. To bo uvodna obravnava pred končnim izoblikovanjem predloga. • A. Ž. Cene enake, le drugačen obračun Bled - Blejski občinski svet je podobno kot radovljiški in bohinjski soglašal, da občina s 1. februarjem letos ukine takso za obremenjevanje okolja in da Komunala Radovljica s tem dnem za višino takse poveča cene komunalnih storitev. Za uporabnike se ne bo nič spremenilo, drugačen bo le obračun. Gospodinjstva bodo za vodo plačevala 31,16 tolarja za kubični meter, za odvajanje odplak 15,30 tolarja, za odvoz in deponiranje odpadkov pa 370,61 tolarja na osebo oz. 13,94 tolarja za kvadratni meter površine. Za ostale uporabnike komunalnih storitev bodo cene približno enkrat višje. • CZ. Gradnja na vrtnariji Bled - V blejski občini so pred nedavnim dopolnili odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Bleda. S tem so na območju vrtnarije ob Partizanski cesti na Bledu dovolili na dveh parcelah izgradnjo poslovno stanovanjske stavbe, hkrati pa so zahtevali, da lastnik zemljišče ob cesti ohrani za izgradnjo pločnika, da z dejavnostjo v stavbi ne povzroča prekomernega hrupa in da parkirne površine zagotovi na lastnem zemljišču. Med soglasodajalci za gradnjo je po odloku zaradi možne arheološke dediščine tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. • CZ. Kanalizacija od TNP do kopališča Bled - Javni zavod Triglavski narodni park načrtuje letos na območju blejske občine poleg rednih nalog še nekaj posebnih in dodatnih. Zgradili naj bi kanalizacijo od uprave parka do grajskega kopališča, razgledni stolp na barju Šijec opremili z informacijsko izobraževalnimi tablami in skupaj z zavodom za gozdove in gozdnim gospodarstvom uredili na Pokljuki raziskovalno ploskev za spremljanje objedenosti vegetacije. Sofinancirali naj bi tudi obnovo kmečke hiše kot kulturnega spomenika na Zgornjih Lazah, obnovili več počivališč in kažipotov na Pokljuki, pripravili kopišče pri Mrzlem studencu in izdelali štiri table z napisom "območje medveda". • CZ. Lep planinski jubilej Dovje - Mojstrana, 12. januarja - V petek, 9. januarja, je bila v kulturnem domu na Dovjem svečana akademija ob 70-letnici Planinskega društva Dovje - Mojstrana. Delo društva je orisal podpredsednik društva Miro Eržen, akademije pa se je poleg ostalih gostov udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Planinska dejavnost domačega planinskega društva je dala neizbrisen pečat krajem pod vznožjem Triglava, uspešno delo najbolj množičnega krajevnega društva pa je stkano iz zagnanosti in idealov ljudi od ustanovitve do danes. Planinsko društvo uspešno upravlja z Aljaževim domom v Vratih, odkupilo in na novo je zgradilo Šlajmerjevo vilo, ki bo odprta prihodnje leto in bo dobrodošlo planinsko vzgojno središče v Vratih. Planinci imajo bogato planinsko zbirko v Mojstrani, ki je postala vseslovenski muzejski planinski muzej. Planinsko društvo pa je v teh letih dalo izvrstne alpiniste, ki so ponesli slavo tudi izven naših meja in požrtovalne gorske reševalce. D.S. Pičlo zanimanje za regresiranje kreditov Šenčur, 13. januarja - Na razpis za regresiranje obrestne mere za malo gospodarstvo je v občini Šenčur prispelo samo osem vlog. Občina s temi regresi daje obrtnikom in podjetnikom možnost za lažje odplačilo najetih posojil, a vse kaže, da se ji le redki odzovejo. Temu so lani namenili 3 milijone sredstev, vendar očitno ne bodo vsa porabljena. Kot smo slišali na zadnji seji šenčurskega občinskega sveta, regresirajo različne zneske, od samo 20 tisoč tolarjev pa tja do dveh milijonov obresti, odločili pa so se tudi za različne odstotke regresiranja. • D. Ž. Oporečna voda na Možjanci Preddvor, 13. januarja - V občini Preddvor že nekaj časa z zaskrbljenostjo govorijo o oporečnosti vode na Možjanci. Ta vas se namreč oskrbuje iz lastnega vaškega vodovoda. Da bi tudi tam gori pili dobro vodo, se je občina začela dogovarjati z vaščani o tem, da bi vaški vodovod prepustili občini v upravljanje, ta pa bi ga ob pomoči javnega podjetja Komunala ustrezno sanirala, pozneje pa tudi vzdrževala. • D.Ž. Kdaj cesta Britof - Hotemaže? Preddvor, 13. januarja - Preddvorski svetniki so na eni zadnjih sej ponovili že nekajkrat dano pobudo o gradnji ceste Hotemaže - Britof. Gre za manjkajočih nekaj kilomtrov obvozne ceste na trasi Kranj - Preddvor v smeri Jezerskega. Odsek Kranj - Britof je zgrajen že nekaj let, prav tako krak ceste od Hotemaž proti Preddvoru, vmes pa je še vedno polje. Na Državni družbi za ceste so na vse dosedanje pobude odgovarjali, da je omenjena cesta v planu, nič pa o tem, kdaj bo ta plan uresničen. V Preddvoru pravijo, da je odsek na območju njihove občine geodetsko izmerjen, zato morajo biti potemtakem ovire drugje. • D.Ž. Za Slovenko leta 16 tisoč glasovnic V članku o jubilejnem izboru Slovenke leta nam je v petek ponagajal tiskarski škrat: v uredništvu Jane so prejeli več kot 16 tisoč glasovnic (in ne samo 16). - MMMMMMMMMj j Jeseniški župan dr. Božidar Brudar Sklad dela za odpuščene delavce Odlagališče odpadkov je eno najbolj sodobnih slovenskih odlagališč, ki naj bi ga jeseniška občina tržila. Sklad dela za odpuščene delavce. Turistična dejavnost v Karavankah in razvoj podjetništva. Jeseniška občina se je iz "doline rdečega prahu" spremenila v ekološko najbolj čist del Slovenije, predvsem po zaslugi občine, ki je v minulih letih izredno veliko vlagala v komunalne projekte, predvsem v sanacijo odlagališča na Mali Mežakli. Odlagališče, ki je eno najsodobnejših v Sloveniji, namerava občina tudi tržiti, saj naj bi ga uporabljale tudi občine, ki so nastale iz nekdanje radovljiške občine. Poleg nespornih komunalnih in ekoloških uspehov, ki jih je občina dosegla v minulem obdobju, pa danes ni brez socialnih in drugih problemov, ki jih rešuje postopoma in v okviru finančnih možnosti, nanje pa vseskozi tudi v državnem merilu opozarja jeseniški župan dr. Božidar Brudar. BiH ste prvi slovenski župan, ki je opozoril in še vedno strokovno dokazujete, kako nesmiseln in krivičen je zakon o financiranju občin. Kakšen je, na kratko, ta zakon? "Lani je izšel predlog sprememb zakona o financiranju občin in po tem predlogu se zmanjša jeseniški občinski proračun za približno 7 odstotkov. Kriteriji, na podlagi katerih se to določa, dajejo Dr. Božidar Brudar prednost mestnim občinam in nikjer ne predvidevajo, kako bo na primer jeseniška občina omogočala vzdrževanje velikih športnih objektov, kot je hokejska hala ali kako bomo zbrali sredstev za pokrivanje stroškov ogrevanja na osnovni šoli Tone Čufar. Jesenicam se tako obeta 93 milijonov tolarjev manj denarja. Po predlagani spremembi zakon bi močno izgubila tudi krajevna skupnost Žirovnica, če bi se preoblikovala v občino." Kako kot župan ocenjujete sanacijo in novo odpuščanje delavcev Acronija? "Acroni mora pripraviti sanacijski program, ki mora vsebovati tudi take tehnološke odločitve, ki bodo občutno znižale stroške. Acroni pričakuje od občine, da bo pomagala pri prestrukturiranju kadrov s tem, da bo prispevala svoj delež v na novo ustanovljeni sklad dela. Takšen sklad naj bi se ustanovil za potrebe vseh delavcev, ki jih bodo prizadeli stečaji. Pripravljeni smo sodelovati, zaenkrat pa v proračunu za prihodnje leto ne predvidevamo nobenih sredstev, saj iz novega zakona o financiranju občin ni razvidno, kje naj bi ta sredstva dobili." Poleg modernega odlagališča odpadkov je jeseniška občina je v minulem obdobju pohitela tudi s plinifikacijo mestnih in primestnih naselij. "Tudi plinovodno omrežje, ki se gradi, prispeva k prijaznemu okolju. Dolgoročna investicija skupaj z ostalimi ekološkimi projekti'postopoma spreminja Jesenice v mesto, ki bo kmalu pojem za čisto okolje in pogoj za razvoj turizma." Kakšne so turistične priložnosti jeseniške občine? "Teh je kar precej. Jeseniška občina je v preteklosti vsa svoja prizadevanja in sredstva usmerjala v izgradnjo Kranjske Gore, zdaj pa bomo postopoma pospeševali tovrstno dejavnost v Karavankah in pri tem vključili v sodelovanje tudi sosednjo občino na avstrijskem Koroškem. Posebno pozornost bomo posvetili urbanistični ureditvi mesta in ureditvi podeželja." Precej posvetov je že bilo o urbanistični ureditvi mesta, predvsem opuščenih zemljišč nekdanje železarne. "Občina posveča posebno skrb tudi temu problemu, vendar je nujen dialog z državo, ki je lastnica opuščenih zemljišč. Predvsem pospeševanje podjetništva je v naših pogojih visoke nezaposlenosti tista dejavnost, ki ji bomo morali posvetiti posebno pozornost. Pri tem pa želimo izkoristiti tudi pomoč Evropske zveze v okviru projektov PHARE. Prepričan sem tudi, da bodo morale banke prevzeti del rizika prav na tem področju. Država bo morala spoznati, da je mogoče podjetništvo razvijati Še posebej uspešno, če se to razvija ob uspešnem večjem podjetju." D.Sedej Iskanje termalne vode na Bledu Če bodo mnenja ugodna, bodo še vrtali Na Bledu se bodo za nove raziskovalne vrtine odločili le, če bodo strokovna mnenja dovolj ugodna. V najboljšem primeru bi z vrtanjem lahko začeli letos jeseni. Bled - Za pridobitev strokovnih mnenj o globinski geološko zgradbi so sklenili tri pogodbe (z Institutom za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, z Inštitutom za geologijo in geofiziko in z Getesom) v skupni vrednosti nekaj manj kot 1,5 milijona tolarjev. Strokovna mnenja bodo predvidoma sestavljena do konca tega meseca. Če bodo dovolj ugodna, se bodo v občini odločili za dodatne raziskave. V najboljšem primeru bi z vrtanjem lahko začeli letos jeseni, za kar bi poleg potrebnih dovoljenj morali zagotoviti tudi 60 do 80 milijonov tolarjev. na to, da bi velikost objekta rezervirali prostor na parkir- morali prilagoditi kraju. Po išču nasproti športne oz. le- mnenju odbora za prostor in dene dvorane, varstvo okolja naj bi za vrtino C. Zaplotnik Internet je. Ko je informacijo o dosedanjih postopkih za črpanje termalne vode pred nedavnim obravnaval občinski odbor za turizem, je zavzel stališče, da je pred začetkom vrtanja treba sprejeti prostorsko ureditvene pogoje za osrednje turistično območje Bleda ter program razvoja turizma na Bledu do leta 2001, določiti in urediti razmerja med partnerji, ki bi sodelovali pri vrtanju in pri uresničevanju nadaljnjih načrtov, in izdelati idejne načrte termalnega kopališča. Člani odbora so se v razpravi vprašali, ali nadaljnji razvoj turizma na Bledu temelji na termalni vodi in kdo so pri tem načrtu lahko pravi sogovorniki: bodoči lastniki hotelov ali kdo drug. Izpostavili so vprašanje lokacije objekta ter opozorili na potrebo po tesni povezanosti objekta s hoteli in orrrnnnrrtcn^ni t ; u -M uviii, tu £„uo u u i 5'vETR Doslej najgloblje 587 metrov Na Bledu so prvič vrtali že pred štirimi desetletji, takrat so v štirih vrtinah južno od hotela Park našli približno 20 stopinj Celzija toplo vodo. Ponovno so vrtali 1967. in 1968. leta, ko je iz osmih plitvih vrtin pritekla voda s temperaturo 19 stopinj. Pred devetnajstimi leti so izdelali geološko karto, na njeni osnovi pa termalni vir v Toplicah in 1981. leta vrtini poleg Kazine in v bližini jezera zahodno od Festivalne dvorane. Doslej so najgloblje vrtali 587 metrov. Jutri seja mestnega sveta Kranj, 13. januarja - Jutri bo v Kranju 31. seja sveta mestne občine. Svetniki bodo obravnavali osnutek proračuna za leto 1998, ki naj bi bil vreden 4,1 milijarde tolarjev, to je šest odstotkov več od lanskega. Na dnevnem redu je tudi vrsta predlaganih sprememb t.i. prostorskih aktov, med drugim za ureditveno območje Kranja, Kranjskega in Sorskega polja, Golnika, Goric, Srednje vasi, Zaloga in Svarij, Škofjeloškega hribovja ter Dobrav. • H. J. b^plačna telefonska številka: Ja. če si do to.12.1997 izmisliš duhovit odgovor na vprašanje Kaj je internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Online, u 06 Ljubljana Pohiti! Čas je za odkrivanje realnih in navideznih svetov! Na potovanju po internetu &e ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči Teletrgcvino ali poslovne enoto Telekoma Slovenije v Kranju, t/l. Mirka Vadncva 13, kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami o priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko : 080 8765 te v sliki in besedi čaka tudi na naši spletni strani. ttp://www.siol.net Gorenjski glas na obisku v Cerkljah Cerklje se iz vasi spreminjajo v trg Domačini so ponosni na Cerklje, največjo vas in središče občine, zlasti odkar se jim ni več treba sramovati ozke luknjaste ceste in neurejenega videza vaškega centra. Lani pa je Turistična zveza Slovenije Cerklje razglasila celo za najlepši izletniški kraj. Cerklje, 10. januarja - Nič čudnega torej, če domačine jezi vsaka malomarnost, od črnih odlagališč smeti v okolici do neurejenih pročelij hiš v središču vasi. Sami namreč radi živijo v lepem in urejenem, takšno pa želijo ponuditi tudi obiskovalcem, ki jih je na poti na krvavška smučišča te dni več kot kjerkoli. Na našem obisku smo v gostilni Češnar (lastnik Zvone Erjavšek jo je nedavno lepo obnovil) zbrali lepo število obiskovalcev, med sogovorniki pa so bili: Rado Carman, Andrej Drobim, Janez in Andrej Žargaj, Andrej Ropret, Marjeta Mohorič - Šiler, Marjan Luskovec, Ivan Preša, župnik Stanislav Gradišek in župan občine Cerklje Franc Cebulj, ki se odzove povabilu na vsako srečanje v svoji občini. Cerklje nekoč in danes Starejši prebivalci Cerkelj se spominjajo, kdaj je vas začela dobivati podobo, kakršno ima sedaj. V petdesetih letih so v središču podrli staro kaplanijo in prestavili cesto med zadružnim domom lr» pokopališčem na zahodno stran doma ter speljali cesto Proti Pšenični Polici. V naslednjem desetletju je središče vasi (nasproti cerkve je bila fontana z vodometom) dobilo podobo okroglega trga, odprti jarek potoka Reka pa so zaprli. Prava zakladnica podatkov iz zgodovine je nekdanji vodja krajevnega urada Rado Čar-jnan, ki o centru Cerkelj hrani celo fotografije na steklo Janeza Puharja. Sicer pa se spominja obdobja, ko je imel °Pravka z rodbino Hribar, ko so se y Cerkljah začela prizadevanja za gradnjo šole. Ta je °ila zgrajena pred 31 leti, pozneje pa si je sobesednik zelo prizadeval za širši dostop do šole na mestu, kjer je tedaj se stala Črnivčeva hiša. Car- man je bil tedaj predsednik slovenske vodne skupnosti in ker je bil "pri koritu", je lažje poskrbel, da je šlo več denarja za te namene tudi na območje krajev okoli Cerkelj. Ta okoliš, ki je imel pred tremi desetletji še pet tisoč prebivalcev, je danes naseljem vsaj s tisoč ljudmi več. Iz vasi nastaja trg Za tiste čase, ko na voljo ni bilo veliko denarja, je bilo veliko narejenega, a danes tega ljudje ne znajo prav ceniti, meni Rado Carman. Sicer pa so Cerkljani dolgo upravičeno negodovali nad cesto, ki z Brnika skozi Cerklje vodi na Krvavec. Lansko poletje je bilo z dokončano rekonstrukcijo slabe volje le konec, s cesto vred pa so uredili tudi pločnike, parkirišče pred Kernom nasproti cerkve (slednja je bila z okolico vred polepšana pred nekaj leti), lepšo podobo kažejo nekdanji hlevi pri župnišču, preurejeni v vrtec, Janez Žargaj vodi Društvo upokojencev Cerklje, ki Šteje 770 članov. V januarju se nadejajo, da bodo dobili še kaj novih in jih vabijo, da se vpišejo pri tajnici Vidi Bobnar ali pri poverjenikih po vaseh. Veliko pozornosti namenjajo rekreaciji, izletništvu, pohodništvu in kole-šarjenju, kar jim uspeva s prizadevno gospo Ani Čimiar. Radi se udeležujejo tudi tradicionalnih srečanj: dan upokojencev, srečanje gorenjskih upokojencev, srečanje domačih upokojencev pod Jenkovo lipo s piknikom in srečelovom in še kaj. Ne pozabljajo pa tudi na bolne In ostarele. Na domovih so ob novem letu obislaki 120 članov in jih obdarili, nekaj pa jih živi tudi v domovih starostnikov v Kamniku, Kranju in Preddvoru. Obiščejo in obdarujejo tudi jubilante, 80 in 90-letnike. pred njimi pa tudi park s spomenikom NOB. Župan Franc Čebulj sicer pravi, da bodo za nekvalitetno opravljeno delo uveljavljali reklamacijo, tako da slaba volja v zvezi s cesto vendarle še ni čisto izkoreninjena. Eno od vaških jeder je torej že urejeno, drugo bo ob šoli, kjer bo zrasla nova športna dvorana (a ne še tako kmalu, kot so sprva mislili, saj so jim zavrnili lokacijsko dovoljenje), tretje pa v okolici zadružnega doma. Z ureditvijo teh treh kompleksov se bodo Cerklje bolj približale podobi trga, ne da bi pri tem izgubile svojo podeželsko fi-ziognomijo. Ob velikih naložbah in dosežkih radi pozabljamo na drobne potrebe vaščanov. Tako štejejo za uspeh tudi ureditev pokopališča, obnovo strehe na stari mrtvašnici, Povabilo na obisk v Cerkljah se je odzvalo okoli 50 domačinov. radi pa bi na pokopališče pripeljali tudi ozvočenje. Tudi nekateri cestni odseki po vasi bi bili še potrebni krpanja, pokriti pa bo treba graben od Kerna navzgor. Ureditev struge potoka Reke občina napoveduje za letos, odpirajo pa se še nove in nove potrebe, med njimi tudi pločnik ob cesti proti Gradu in Dvorjam, pa asfaltiranje še kakšne ceste, ureditev prometne signalizacije... Zadruga bo ostala sredi Cerkelj Kjer je sedaj zadružni dom, bo v prihodnje velik poslovni center, v njej pa kmetijska zadruga s še celovitejšo ponudbo, kot jo ima sedaj. Direktorica Kmetijske zadruge Cerklje Marjeta Mohorič - Šilar pravi, da kmečki živelj iz Cerkelj in okolice (več kot petina prebivalstva v teh vaseh je kmečkega) zadrugo nedvomno potrebuje. Veliki imajo boljše možnosti na tržišču, močnejši so zoper nelojalno konkurenco. Tudi potem, ko bo Slovenija v Evropi in bodo kmetije po evropskih merilih večje, jim bo potrebna nekakšna organiziranost. Kmetijska zadruga Cerklje se tudi v prihodnje vidi sredi Cerkelj. V ta namen je z občino podpisala pismo o skupni nameri, ki govori o načrtih pri urejanju poslovnega centra. Interes obeh je urediti sedaj nefunkcionalne zadružne prostore v njem in razširiti ponudbo s kmetijske na vrsto drugih dejavnosti. Nadaljevanje na 6. strani! TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI AVTOKLEPARSTVO AVTOODPAD menjava olja Menjava hladilne tekočine 100 % po 370 sit/l PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED MILAN KRNIČAR Dvorje 93, 4207 Cerklje, tel./fax: (064) 422-221 SIB, dLooO« Ul. Antona Kodra 11 4207 CERKLJE, tel. 223 745 Proizvodnja v Kranju, Savska c. 34: tekoča mila, paste za umivanje rok, destilirana voda, čistilo za mlekovode in mlečne posode SIBEX, prodaja papirne konfekcije. Podjetje za trgovino in računovodske knjigovodske storitve REDED d.o.o. Stara cesta 10 - 4207 Cerklje Tel.: 064/421-397 Obiščite naši trgovini v Cerkljah na Stari cesti 10 .__invBTCv Ljubljani MODE ITALY Grad IS CERKLJE tel.: 064/422-271 Nudimo: več vrst pizz, zrezkov na različne načine, lignje, kotlete, narezke, solate in sladice. Delovni čas: vsak dan do 12. do 23. ure Gorenjski glas v Srednji vasi Ekipa Gorenjskega glasa se bo ta konec tedna mudila v bohinjski Srednji vasi. Vse. kar bomo zvedeli zanimivega o vasi in njenih krajanih, bomo zapisali v torkovi številki časopisa. Pa ne le to! Vsi, ki boste v soboto med 9. in 11. uro prišli v gostilno Rupa z naslovljenim izvodom zadnje številke časopisa, boste prejeli majico, prav vsi pa čepico s kupončkom za žrebanje praktičnih nagrad. V gostilni boste lahko oddali tudi brezplačni mali oglas in se naročili na časopis. • C.Z. v gostišče ČE Š N A R Zvone Erjavšek Slovenska c. 39, 4207 Cerklje telefon: 064/421-337 V prijetno urejeno gostišče Vas vabimo na: - poslovno kosilo - nedeljsko kosilo - poroko, krst, obletnico Ljubiteljem smučanja priporočamo okusne malice pred smuko ali dnevne menije, ko se boste vračali s Krvavca. d.o.o. DISKONT Savska c. 34, Kranj, tel.: 064/360-892 NOVI DISKONT V VELESOVEM odprt od sobote, 10. 1. 1998 NA POVEČANI POVRŠINI S KONKURENČNIMI CENAMI VABLJENI! Delovni čas: pon. - pet.: od 8. do 19. ure sobota od 8. do 17. ure nedelja od 8. do 11. ure Avtoprevozništvo in storitve z gradbeno mehanizacijo Mihael Zorman, s.p., Dvorje 95, Cerklje telefon (064) 421-546, fax: (064) 421-557 Trgovsko^-^podjetje d.o.o. LJUBLJANA Pot na DovRe 2 4207 Cer k* je na Gorenjskem tefe/on: 064/422-127 TTTTTVTTTTTTTTTTTTTTTTVT POPRAVILO VILIČARJEV IN TRAKTORJEV DRAGO ZUPANEC s.p. JlLJU popravila in servis PHfip NA TERENU Ul. A. Vavka 39, Cerklje na Gorenjskem tel./fax: 064M22-347, mobitel: 0609/648-917 SS) kerm d.o.o piroterm protipožarni in izolacijski sistemi češnjevek 17,4207 cerklje na gorenjskem, tel.: 064/ 422-172, fax: 064/ 422-173 Proizvodni program: - požarno odporna vrata - požarno odporen omet Izoverm - požarno odporni premazi Jože Mušič, s. p. fllZAUHTTO CERKLJE, E BARLETA 4, tel 064/422-387 POŽENIK 19, tel. 064/421-105 Izdelava oken in vhodnih vrat mi flUTOBUSffl PREUOZI RAZPRODAJA V MUENCHNU 7.2.1998 PO DOGOVORU ORGANIZIRANJE OSTALIH ARANŽMAJEV IN IZLETOV Marko REMIC tel.:0647423-048 GSM: 041/660-658 Andrej REMIC 4207 Cerklje, Stara cesta 1 tel.: 064/422-781 POHIŠTVENO MIZARSTVO jk ALOJZ GAŠPERUN A -kuhinje, predsobe, dnevne in otroške sobe -pisarne, trgovine in druge poslovne prostore Zalog 80, Cerklje Tel.:064/422-210 041/679-377 Izdelava notranje opreme po naših ati vaših načrtih za: (KDI^5M©IE2GLAS Zoisova 1, 4000 Kranj ► tel.: 064/223-111« ► fax: 064/222-917« ► mali oglasi; 064/223-444« TRGOVINA S KMETIJSKIM MATERIALOM ' \ /—\£—S /—\£—\rf—S /—> PONUDBA: krmila žitarice semena praški za molzne stroje mineralna gnojila - jarkice pred nesnostjo - dodatki za mešanje krmil - vitaminski dodatki - kletke za nesnice - dostava po naročilu Ul. 4. oktobra 10, 4207 Cerklje, Tel.: 064/421-294, Tel./fax: 064/421-283 TURISTIČNO DRUŠTVO CERKUE NA GORENJSKEM TRG DAVORINA JENKA 10 4207 CERKLJE NA GORENJSKEM tel.: 064/422-506 Pisarna TD odprta vsak dan od 7. do 11. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 11. ure V pisarni TD Cerklje prodajamo sledeče artikle: • časopise • revije • spominke • šolske potrebščine • srečke • cigarete • filme • foto albume • vizitke • nekaj sladkarij VIKTOR URANIC ATEUE ZA BARVNO IN ČRNOBELO FOTOGRAFIJO Cerklje, Krvavška cesta 19 tel..064 422 040 ©□TDKOPIRANJE ©□TO GRAFI RAN JE _ ®DVEČAVA PD ŽELJI Cerklje se iz vasi spreminjajo v trg Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje, ki zajema tudi člane z območja nekdanjih krajevnih skupnosti Grad, Po žen i k in Brnik), se odlikuje po krvodajalstvu. Vsako leto jih daruje kri 200. Ker je med njimi vse več starejših, bi radi svoje vrste pomladili. Letošnja krvodajalska akcija bo 12. marca, ko spet pričakujejo za štiri avtobuse krvodajalcev. Za izlet pa bodo poskrbeli ob kaki drugi priliki, pravi predsednik Andrej Žargaj. Zavedajmo se, da je kri draogocenost, ki je ne moremo nadomestiti z nobenim drugim proizvodom, še dodaja Žargaj, ki je bil v mlajših letih krvodajalec, v poznejših pa je kri kot pacient tudi potreboval. Kakšen bo videti sodobni poslovni center? V Cerkljah pravijo, da podeželskega videza ne bi radi pačili z zgradbami, ki v to okolje ne sodijo. Če bodo stari zadružni dom že porušili, bodo zgradili podobnega. Zdravstveni dom, ki je sedaj blizu zadruge, bi preselili v jedro ob šoli, lekarna tja, kjer je sedaj pošta, slednjo pa v poslovni center. V tem kompleksu imajo dovolj zemljišč celo za morebitno gradnjo stanovanj, kajti v tem delu so zemljišča pridobili z zamenjavo. Ker je občina nezakonito vlagala v zasebni Marijin vrtec, ji je župnišče povrnilo z zemljišči. Slednja so še v denacionalizacijskem postopku, vendar upajo, da bodo lastninske zadeve kmalu rešene in da bodo še letošnjo jesen lahko začeli z izvedbenimi načrti. Z denacionalizacijo naj pohitijo Kmetijska zadruga z denacionalizacijo izgublja precej zemljišč, vendar v interesu svojih članov sedaj pričakuje, da se z denacionalizacijo ne bo zavlačevalo. V zvezi s tem ostaja zaenkrat nejasno le vprašanje zadružnega skladišča, ki stoji na zemlji, za katero uveljavlja denacionalizacijski zahtevek župnišče. O morebitnem odkupu ali partnerstvu se bodo morali še dogovoriti, pravi direktorica zadruge. Ob- Nadaljevanje s 5. strani! Rado Čarman Marjeta M. - Šilar Andrej Drobim Andrej Ropret Andrej Žargaj Janez Žargaj čina jim pri tem ponuja roko. In še beseda o Marijinem vrtcu, ki od jeseni deluje v Cerkljah. 29. decembra ga je obiskala komisija ministrstva za šolstvo in ugotovila, da ustreza vsem predpisanim merilom, je povedal župnik Stanislav Gradišnik. Štiri leta od ustanovitve ga bo sofinancirala država, potem pa kot zasebni vrtec le še 85-odstot-no. Za starše, ki sedaj v vrtec pošiljajo 51 otrok, ni nič drugače kot v drugih vrtcih, saj za vrtec plačujejo po svojih materialnih zmožnostih. Župnik Stanislav Gradišek je prepričan, naj se stvari v zvezi s projekti, ki jih imata občina in zadruga na denacionaliziranih zemljiščih, rešijo v prid razvoju. Vedndar poudarja, da pri tem sam nima zadnje besede, temveč dokončno odloči zbor ključarjev. Kaj pa turistični načrti Cerkljani so počaščeni, ker jih je Turistična zveza Slovenije oklicala za najlepši izletniški kraj v Sloveniji, prepričani pa so, da lahko na turističnem področju lahko storijo še kaj več. Eden od pogojev za to je najprej zdrava pitna voda, ki priteče iz krvavških virov, poudarja Andrej Drobun. Domačini bi ili čisti krvavški biser, kakršen je bil nekoč, preden je voda s Krvavca postala kalna in so jo morali začeti klorirati. Na Krvavcu sedaj iščejo bistrejše vire v globinskih vrtinah, za kar sta se obvezali dom kranjska komunala, vendar se stvari vlečejo. Cerkljani so na sobotnem obisku na d drugim naslovili tudi vprašanje, ali obstaja mo zgradijo bazen za rekreacijo. Takšna razmišljanja so se eti pojavila ob kompleksu v Dvorjah (na mestu, kjer je stala rojstna hiša skladatelja Davorina Jenka), kjer je zemljišče kupil Aerodrom Brnik. Še bolje bi bilo, ko bi na tem mestu zrasel hotel, saj bi tako pridobili turiste. Na Krvavcu namreč ne sme več biti tovrstne gradnje, saj bi preveč obre- Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na prvem letošnjem obisku, tokrat v CERKLJAH in med drugim je naša sodelavka Mir jam Pavlic v Gostilni Češnar delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Obisk v Cerkljah smo popestrili še z drugimi priloinostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 51 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake smo le v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 51 včeraj v našem uredništvu dali v boben za Žrebanje in izžrebali: kupona 020008 in 020032 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo - po izbiri kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 020002 in 020063 (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci obiska Gorenjskega glasa v CERKLJAH ste bogatejši za reklamno čepico in z njo tudi za nagrado. Tisti Štirje, ki imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega PETKA, 16. JANUARJA, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kuponČka in motnost za nagrado z obiska v CERKLJAH izteče. To soboto, 17. januarja, bomo obiskali SREDNJO VAS v Bohinju ter za vse, ki se boste obiska udeležili, pripravili prijetna sobotna presenečenja. Pridružite se nam! Občinstvo je ob obisku Gorenjskega glasa v Cerkljah postavilo vrsto vprašanj, med njimi tudi, zakaj so še vedno neurejena pročelja nekaterih hiš sredi Cerkelj. Ena takih je Premuzarjeva hiša nasproti zdravstvenega doma. Dokler so nerešena družinska lastninska vprašanja, ni kaj storiti, odgovarja župan Franc Čebulj. Bo pa občina vsekakor uveljavljala predkuno pravico, ko se dediči zmenijo za morebitno prodajo. V njej bi lahko uredila prostor za kulturno dejavnost, ki je v Cerkljah zelo razširjena. Zlasti na področju zborovskega petja so se proslavili daleč naokrog. Kdaj bodo Cerklje ogrevali s plinom? Očitno kmalu, saj se načrt plinifikacije pripravlja v sodelovanju z letališčem in sosedno občino Šenčur, zajeto pa je tudi v planske dokumente. Središče Cerkelj lani pred novim letom. menjevala okolje. Tudi izkušnje od drugje kase v visokogorju ne gradi hotelov in podobnih objektov, temveč jih postavljajo ob vznotičnih centrov. Cerklje so prijazne za turiste in izletnike, domačinom pa seveda največ pomeni, da so prijazne do tistih, ki tu stalno Zato pričakujejo, da bo občina uredila nekatere najbolj opazne pomanjkljivosti. Opozarjajo denimo na črna odlagališča odpadkov, češ da nmesnago na njihovo območje pripeljejo od drugje. Župap jim svetuje, naj takšne pri' mere dosledno prijavljajo, da bodo krivci kaznovani. Dom^' činom samim pa ni treba voziti odpadkov v gozd, saj jim občina vsako pomlad zagotovi odvoz kosovnih od' padkov. • D.Z.ŽIebfo foto: Tina DoV Na sobotnem obisku v Cerkljah smo slišali veliko misli na to temo, saj je Cerkljane vrsto let žulila ravno neugledna podoba vaškega jedra. Pred nekaj leti so ga začeli spet obnavljati, z urejanjem cerkve in njene okolice ter pokopališča, za kar ima po besedah Andreja Drobuna veliko zaslug tudi cerkljanski župnik Stanislav Gradišek Tamkajšnje pokopališče pa je še v bivši Jugoslaviji veljalo za drugo najlepše na Balkanu, takoj za varai' dinskim. Takih presežnikov je v Cerkljah še nekaj, o tem pa smo marsikaj slišali tudi na sobotnem obisku. Mesarija Kepic Krvavška cesta 14, 4207 Cerklje Tel.: 064/422-414 V naših prodajalnah v Cerkljah, na Primskovem, tel. 064/ 242-659 in na tržnici na Planini v Kranju, tel. 064/331-223 vam nudimo meso in mesne izdelke po ugodnih cenah. Se priporočamo! GOSPODARSTVO Torek, 13. januarja 1998 UREJA: Marija Volčjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Tudi poliuretanski podplati zdaj v tovarni Peko Peko lahko letos posluje brez izgube S pomočjo razvojne družbe oziroma njenih obveznic naj bi Peko odplačal stare dolgove in tako imel tri večje lastnike Tržič, 8. jan. - V Peku so pripravili skromno slovesnost ob preselitvi izdelave poliuretanskih podplatov iz starega dela Tržiča na skupno lokacijo Peka. Udeležili so se je najpomembnejši poslovni partnerji Pekovega hčerinskega podjetja PGP, v katerem izdelujejo poliuretanske podplate ter gumene m plastične izdelke. Preselitev je izvedena približno 70-odstotno, zaključili jo bodo spomladi. Ob tem je predsednik Pekove uprave Janez Bedina dejal, da je imel Peko lani 300 milijonov tolarjev izgube, letošnje pa bo lahko zaključili brez izgube, če bo uresničen zastavljena finančna sanacija. V tržiškem Peku se kot vse kaže stvari počasi le obračajo na bolje, kar so te dni dokazali } dolgo načrtovano preselitvijo izdelave poliuretanskih podplatov iz utesnjenih prostorov v starem mestnem jedru Tržiča na skupno lokacijo tovarne Peka. Nov stroj je dal v najem poslovni partner Izdelava poliuretanskih Podplatov, gumenih in izdelkov iz plastike se odvija v hčerinskem podjetju PGP, ki je bilo zaradi preglednejšega Poslovanja ustanovljeno leta 1993. Obrat so v prostorih nekdanje usnjarne Runo odprli leta 1972 ter preselitev zaradi utesnjenosti in ekoloških razlogov načrtovali že dolgo. Aktualna je spet postala konec leta 1996, ko so Projekt v okviru pomoči enajstih podjetjem predstavili min-•strstvu za delo in za gospodarske dejavnosti. Vključi se je poslovno podporni center BSC iz Kranja in banjska enota zavoda za zaposlovanje. Ministrstvo za delo je za ohranitev delovnih mest namenilo 25 milijonov tolarjev, zavod za zaposlovanje pa 15,6 milijona tolarjev. Približno 600 tisoč mark je vreden nov stroj, ki ga je podjetju PGP za izdelovanje poliuretanskih podplatov dalo v na-jjn nemško podjetje RH uesing. Odplačali ga bodo z dobavami izdelkov, saj je to njihov poslovni partner. Delovna mesta ohranjena Zaradi preselitve in novega stroja se bo število zaposlenih v Podjetju PGP zmanjšalo le za 20 odstotkov in ohranjenih bo približno 165 delovnih mest, presežkov ne bo. S pomočjo novega stroja se bo produktivnost po besedah dosedanjega direktorja podjetja PGP Jurija Korošca povečala izločili ozonu škodljive snovi, letos jih čaka le še zamenjava nekaterih kemikalij. V Peku stvari niso več tako črne Po zadnjih ocenah stvari v Peku niso več tako črne, lansko poslovno leto bomo zaključili s približno 300 milijoni tolarjev izgube, v primerjavi z letom poprej smo jo zmanjšali za tri četrtine, kar je vsekakor velik uspeh, je dejal Janez Bedina predsednik Pekove uprave. Peko ni več navezan samo na Afis, na veznic. V Peku računajo na 700 milijonov tolarjev, saj finančni primanjkljaj znaša približno milijardo tolarjev. Tako bi lahko odplačali stare dolgove do dobavitelje, saj jih imajo še iz leta 1995, hkrati pa dobili sveža bančna posojila in finančno poslovanje bi se normaliziralo. Odpadlo bi težko breme obresti, ki zdaj mesečno znašajo kar 21 milijonov tolarjev, pri dobaviteljevih pa bi zaradi rednega plačevanja lahko dosegli za desetino nižje cene. S finančno sanacijo bi lažje V Peko so na skupno lokacijo iz starega dela Tržiča prenesli izdelavo poliuretanskih podplatov, stroški bodo poslej manjši, z novim strojem pa bodo produktivnost povečali kar za 40 odstotkov. Foto: T. Doki za 40 odstotkov. Decembra je vodenje podjetja prevzel Igor Zupan, ki po preselitvi optimistično napoveduje boljše poslovanje. Letno bodo izdelali približno 2,5 milijona parov poliuretanskih podplatov, ki so imeli doslej 65-odstotni delež, gumeni podplati 25-od-stotnega in plastične pete 10-odstotnega. Približno 70 odstotkov izdelkov izvozijo v zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo in na Švedsko, približno 20 odstotkov je namenjenih Peku. Veliko pozornosti namenjajo ekologiji, še preden je zakon zahteval, so iz proizvodnje tujem ima vsaj deset večjih kupcev, pri čemer uveljavlja tudi svojo blagovno znamko. Domačo prodajo v lastnih prodajalnah so s 15-odstotne-ga povečali na 23-odstotni delež. Letos nas čaka predvsem zniževanje stroškov, kjer so še vedno rezerve, če bo uresničena še finančna sanacija, bo Peko letošnje poslovno leto lahko zaključil brez izgube, je dejal Bedina. Trije veliki lastniki Peka Finančno sanacijo nameravajo izpeljati s pomočjo razvojne družbe, ki je že razpisala za deset milijard tolarjev ob- dokončali tudi bančno dokapi-talizacijo in odlog odplačila bančnih posojil, saj bi se spremenila lastniška sestava Peka. Če bi z obveznicami vstopila razvojna družba, bi Peko imel tri velike lastnike, poleg Gorenjske banke in banke SKB bi namreč vstopil razvojni sklad, nihče pa ne bi bil večinski lastnik. Dokapita-lizacije namreč Gorenjska banka ne želi izpeljati tudi vsled tega, ker bi tako tudi uradno postala 64-odstotna lastnica Peka. Zanjo bi namreč to praktično pomenilo, da mora Pekovo bilanco vključiti v svojo konsolidirano bilanco. • M. Volčjak Zares stabilne so sproščene cene Mleko spet cenejše Po polletja bo vlada sprostila cene svinjskega mesa, mfrastrukturne pa bodo še pod nadzorom. Januarske podražitve naj bi k januarski inflaciji prispevale 0,5 do 06 odstotka. Nadzorovane cene pa naj bi k letošnjih inflaciji prispevale 40 do 50 odstotkov. Kranj, 12. jan. • Mlekarji bodo danes (ponedeljek) pocenili mleko, ki je v prvih dneh letošnjega leta poskočilo kar za 30 odstotkov, tako bo za 9 do 10 odstotkov dražje, kot je bilo decembra. Vlada ima pod nadzorom še dobro Petino cen, tako kot je predvideno, jih bo letos sproščala, saj so najbolj stabilne sproščene cene, kakor pravi minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur. . Sproščanje cen, ki jih nadzoruje vlada, Je minister Senjur napovedal že ob začetku svojega mandata, saj bo le tako mflacija postala evropska. Že tedaj je namreč dejal, da so najbolj stabilne sproščene cene. Liberalizacija cen in odpravljanje censkih nesorazmerij je -2 letošnjim letom so življenjski stroški postali mera za inflacijo, pravijo, da je to bolj evropsko. Ker tO pomeni, da natančnost merjenja postaja vse bolj pomembna, se nemara res nepreklicno poslavljajo časi visoke inflacije. ene od pomembnih letošnjih nalog vlade. Letos naj bi bila namreč inflacija še približno takšno kot lani, nato pa naj bi kaj hitro postala podobno evropski. Poučna podražitev mleka Takoj po prazničnih dneh nas je v trgovinah pričakala skokovita, skoraj 30-odstotna podražitev mleka. Podražitev pšenične moke in elektrike je tako ostala v mlekovi senci. Moka je dražja, ker so se junija lani povečale odkupne cene pšenice, elektrika pa se je podražila, ker imajo elektrikarji izgubo. Tudi mleko se je podražilo zaradi višjih odkupnih cen, ki pa še zdaleč niso tako poskočile. Mlekarji so namreč skušali pokriti staro izgubo in njej ustrezno so podražili konzumno mleko, ne da bi se zmenili za opozorila, da ne bodo mogli več prodati toliko mleka. Kmalu se je seveda pokazalo, zakaj se ne zmenijo. V zameno za nižjo podražitev, ki bo kot vse kaže zdaj le 9- do 10-odstotna, so namreč iztržili višje izvozne subvencije. Če bo res samo tolikšna, se te dni prepričajte v trgovinah, pri nas je že tako, da človek ne verjame, dokler tega ne vidi na lastne oči. Mlekarji so potemtakem le dobili svoje, prav v tem je seveda poučnost podražitve mleka. Pri vsaki sprostitvi nadzorovanih cen je moč pričakovati, da bodo cene na mah poskočile, saj bodo izdelovalci bliskovito izkoristili svobodo. Sproščanje cen se bo nadaljevalo Podražitev mleka je poučna tudi v tem pogledu, da se vlada ni zatekla nazaj k nadzoru nad cenami, s čimer pri priznala svopj poraz. Na voljo je imela seveda tudi posredovanje z dodatno ponudbo iz blagovnih rezerv ali iz uvoza, s čimer bi tvegala spor z mlekarji. Ubrala je potemtakem najbolj mirno pot, brez dvoma zaradi tega, da bi bilo razburjenje na trgu čim manjše. Vlada je potemtakem trdno odločena, da bo s sproščanje nadzorovanih cen nadaljevala. Po besedah ministra Sen-jurja lahko do polletja pričakujejo sprostitev cen svinjskega mesa. Počakati pa bodo morale še cene gospodarske infrastrukture, kjer so predhodno potrebne korenite spremembe, predvsem lastninjenje. • M.V. Sindikati terjajo odstop predsednika uprave SŽ Se odločneje proti Igorju Umeku Kriv naj bi bil za poslabšanje stanja v družbah ter za slabe medsebojne odnose - Kam je šlo 28 milijonov mark sanacijskega denarja? Kranj, 12. januarja - Tako območni sindikat SKEI Gorenjske kot tudi koroški SKEI še naprej in še odločneje zahtevata odstop predsednika uprave Slovenskih železarn Igorja Umeka. Zahtevo po odstopu so oblikovali na skupnem sindikalnem sestanku prejšnji teden na Ravnah. Sindikata menita, da se je stanje v družbah koncema (na Ravnah, Jesenicah, v Lescah in Kropi) kljub pomoči vlade in parlamenta poslabšalo. Za to naj bi bilo v največji meri krivo slabo vodenje koncema, glavni krivec pa naj bi bil predsednik uprave Igor Umek. Koncem naj bi pod njegovim vodstvom postal breme družbam, ne pa pomoč, so prepričani sindikati. Umek naj bi bil kriv za neusklajeno delovanje med nadzornim svetom in upravo, sprejemal naj bi odločitve, ki so v pristojnosti nadzornega sveta in skupščine, obenem naj ne bi izpolnjeval nalog, ki mu jih nalagata vlada in parlament. Sindikati Igorja Umeka tudi sprašujejo, kaj je storil z 28 milijoni nemških mark, ki jih je parlament namenil sistemu za preprečitev kolapsa družb. Motnje v proizvodnji vseh družb namreč po mnenju sindikatov dokazujejo, da sredstva niso bila porabljena namensko, predsednik uprave pa naj bi sam odločal o njihovi porabi po načelu: država naj da denar, o njegovi porabi pa bo odločal sam. Igorju Umeku gorenjski in koroški sindikat tudi očitata, da s svojim odnosom do vodstev družb povzroča neenotnost in razdore, prav tako pa naj bi bilo na najnižji ravni sodelovanje s sindikati. Da bi izboljšal poslabšane medsebojne odnose, navajajo sindikati, naj bi Umek najel neko bavarsko železarno, ki naj bi jih za milijon mark učila normalnih medsebojnih odnosov. Sindikat SKEI tudi namiguje na kriminalno ozadje dogajanja v družbah, zlasti v Plamenu in Verigi. Dosedanji pritiski na predsednika uprave niso obrodili sadov, Umek naj bi še naprej vztrajal pri svojem, in to na škodo družb. Sindikati zaradi vsega naštetega pričakujejo, da bo vlada zaustavila ta poguben tok dogodkov ter do sprejema ustrezne zakonodaje zamrznila vse postopke privatizacije in reorganizacije v koncernu. Predlagajo takojšnjo zamenjavo Igorja Umeka ter oblikovanje novega nadzornega sveta, ki bo izpolnjeval naloge lastnika. Sanacijska sredstva morajo biti namenjena točno določenim programom ali družbam. Sindikati tudi menijo, da privatizacija mora biti izpeljana po lokacijah oziroma posameznih družbah, saj naj bi to povečalo interes tujih vlagateljev. Do dokončne sanacija naj bi država ostala 51-odstotni lastnik družb, koncernu pa naj ostanejo le tiste naloge, ki so v skupnem interesu družb, še zahtevata gorenjski sindikat SKEI in njegov predsednik Franci Žaberl ter koroški sindikat SKEI s predsednikom Dragom Horjakom. • U. P. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE SEJEM ALLES FUR DEN GAST- VSE ZA GOSTA, 29. 3. - 1. 4. 1998, SALZBURG Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica za Gorenjsko je organizator skupnega nastopa slovenskega dela gospodarstva na sejmu GAST, ki bo od 29. 3. - 1. 4. 1998 v Salzburgu. Sejem GAST je namenjen predstavitvi hotelirstva, gastronomije, prehrane, gospodinjskih pripomočkov. Podrobnejše informacije o sejmu, o pogojih sejemskega nastopa dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, tel.: 360 520. Prijave zbiramo do 16. 1. 1998, zato pohitite s prijavami. Na podlagi 4. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 57/94, 14/95 ter 6/94 - odločba Ustavnega sodišča RS št. U-l 144/94-18, 44. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS št. 80/94) ter 88. čl. Statuta občine Žiri je občinski svet občine Žiri na svoji 27. seji dne 29. 12. 1997 ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Žiri za leto 1998 1. člen Do sprejetja proračuna občine Žiri za leto 1998 se financiranje proračunskih potreb začasno nadaljuje na podlagi proračuna sprejetega za leto 1997 za enake naloge oziroma nekatere namene kot v letu 1997. 2. člen Začasno financiranje občine Žiri se uredi do sprejetja proračuna za leto 1998, s tem, da se vsak mesec lahko porabi 1/12 proračuna občine Žiri za leto 1997. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Ta odlok se uporablja od 1. 1. 1998 dalje. Številka: 0200-/97 Datum: 17.12.1997 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Marijan ŽAKELJ, dipl. ing. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak SmithKIine Beecham in Lek zgladila spor Kranj, 12. jan. • V Londonu so 8. januarja objavili sporočilo za javnost, da sta se SmithKIine Beecham in ljubljanski Lek izvensodno poravnala glede Lekove proizvodnje klavulanske kisline. Spor se je nanašal na domnevno Lekovo kršitev SmithKIine Beechamovih intelektualno-lastninskih pravic v zvezi z Lekovo proizvodnjo klavulanske kisline. V skladu z izvensodno poravnavo lahko Lek izdelke, ki vsebujejo učinkovino klavulansko kislino (co-amoxiclav), še naprej prodaja na trgih, kjer je že Erisoten in na nekaterih drugih, po 1. januarja leta 2000 pa še na ritanskem in na drugih evropskih trgih. Lek ne bo prodajal klavulanske kisline na tistih trgih, kjer še veljajo SmithKIine Beechamovi produktni patenti. SmithKIine Beecham je ena vodilnih farmacevtskih družb na svetu, ki odkriva, razvija, proizvaja in trži farmacevtske izdelke, cepiva, zdravila za samozdravljenje ter druge izdelke, ki so povezani z zdravljenjem. Ukvarja se tudi z zdravstvenimi storitvami, kot so klinično laboratorijsko testiranje, obvladovanje bolezni in vodenje farmacevtske koristnosti. Ljubljanski Lek s približno 350 milijonov švicarskih frankov letnega prometa spada med največje farmacevtske družbe v srednji in vzhodni Evropi, prisoten pa je na vseh najpomembnejših svetovnih trgih. Železarske obveznice prenosljive Kranj, jan. - Železarske obveznice, ki jih je leta 1992 prejelo šestnajst slovenskih bank, so z letošnjim letom postale prenosljive, kar pomeni, da bi lahko kotirale na borzi. Kdaj bodo železarske obveznice kotirale na borzi, še ni znano, vsekakor pa se o tem zdaj že lahko dogovarjajo. S 1. januarjem letošnjega leta so namreč postale prenosljive, njihove letna obrestna mera je 8-odstotna, obresti se obračunavajo in izplačujejo vsako tri mesece. Ko so bile državne obveznice za sanacijo železarn leta 1992 izdane, je bilo predvideno, da bodo železarne letos same začele plačevati obresti. Doslej je namreč 250 milijonov mark železarskih obveznic država servisirala sama, obresti za obveznice je plačeval iz državnega proračuna. Ker sanacija železarn ni tako uspešna, kot so pred šestimi leti računali, bo država obresti plačala tudi letos, za kar je bil že spremenjen zakon o jamstvih. V predlogu državnega proračuna pa je predvideno, da bo država za te obresti odštela 1,8 milijarde tolarjev. Cenik hotelov in kampov Kranj, jan. - Sočasno s prvimi letošnjimi turističnimi sejmi po Evropi sta bila natisnjena letošnji hotelski cenik in cenik za kampe po Sloveniji. Hotelski cenik poleg tolarskih cen za prenočevanje prinaša kopico koristnih informacij o ponudbi posameznih turističnih krajev: možnosti rekreacije, termalne vode, spogledovanje s srečo, objekti prirejeni za invalide, varstvo otrok, boksi za pse, medicinska pomoč itd. Izšel je v 30 tisoč izvodih. Cenik kampov prinaša letošnje tolarske cene za prenočevanje v kampih za osebo, vozilo, Šotor ali počitniško prikolico, psa, električni priključek, dodatne informacije o popustih in o turistični taksi. Cenik kampov je izšel v nakladi 20 tisoč izvodov. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ OBVESTILA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: - hišna centrala 371-100 - tajništvo 371-140 - direktor 371-111 - pomočnik direktorja 371-112 - oddelek za kontrolo ter pobiranje davkov in drugih dajatev - vodja 371-113 - svetovalci 371-114 - odsek za registracijo in informiranje - vodja 371-115 - oddelek za davčno inšpiciranje - vodja 371-122 - inšpektorji 371-133 371-162 371-135 371-126 - oddelek za pravne naloge - vodja 371-120 - izpostava Kranj - kontrola pravnih oseb 371-132 371-116 Vse zavezance istočasno prosimo, da od 12. 1. 1998 dalje, v primeru pošiljanja sporočil po faxu, uporabljajo izključno številko 371-121. Cilka Habjan Zivlakovič l.r. v.d. direktorja Enotno določanje odplačevanja posojil Poslej dve možnosti odplačevanja posojila Kranj, jan. - Z letošnjim letom velja medbančni dogovor o enotnem določanju anuitet za tolarska posojila prebivalstvu, kar je lani - zlasti na Gorenjskem - dvignilo veliko prahu. Zanimivo je, da zveza potrošnikov Sloveniji zdaj opozarja, da so anuitete na začetku odplačevanja posojil previsoke, prav praksa doslej najbolj kritizirane Gorenjske banke pa je bila doslej takšna. Dogovor so pripravili v anuitete kot breme tveganja Združenju bank Slovenije, bolj porazdeljene. Poleg tega MEŠETAR doslej ga je podpisalo 25 članic, med njimi 22 bank. Potemtakem skoraj vse, vendar pa med njimi ni banke SKB, Slovenske investicijske banke in Volksbank-Ljudske banke. Nanaša se na tolarska posojila s t.i. klavzulo TOM, velja pa za letošnje posojila, od 1. januarja naprej. Določa enotno metodologijo pri izračunavanju posojilnih anutitet, kar pomeni, da so poslej kreditni pogoji pregledni in med bankami primerljivi, zato dogovor preprečuje nelojalno konkurenco. Pri kratkoročnih posojilih je zdaj določen skupni obres-tovalni faktor. Pri dolgoroč-nih posojilih pa posojilojemalec lahko izbira med dvema možnostimi, saj se lahko tako kot pri kratkoročnih posojilih odloči za skupno obrestno mero ali pa banka pri izračunu anuitet uporabi korekcijski faktor. Razlika je predvsem v tem, da je kreditojemalec na začetku odplačevanja posojila manj obremenjen, kar je seveda potrebno nadoknaditi kasneje. Skupni obrestovalni faktor banka izračuna s pomočjo temeljne obrestne mere in letne obrestne mere za posojila. Korekcijski faktor pa je določen na podlagi letnega letnega koeficienta rasti cen na drobno za predpretekli mesec. V obeh primerih bodo banke med odplačevanjem posojila višino anuitete uskladile vsaj enkrat letno. Banke so dolžne posojilojemalca predhodno seznaniti z razliko med obema možnos-tima, kar napravijo bančni uslužbenci, ki za oba primera napravijo načrt odplačevanja posojila. Združenje bank pripravlja zloženko "Koliko nas bo stal kredit?", ki bo kmalu na voljo. Zloženke so pripravili v Gorenjski banki, v Banki Celje in v Novi Ljubljanski banki, ki možnost izračuna ponuja tudi prek . interneta. Bančniki so prepričani, da so veliko napravili v pogledu preglednosti bančne ponudbe. Zveza potrošnikov Slovenije, ki je takšno preglednost zahtevala, ni povsem zadovoljna, saj tam menijo, da so anuitete na začetku odplačevanja posojila previsoke in da bi morale biti tako VEDEŽEVANJE; 090 44 69 PRIZNANI VEDEZEVALKI TANJA IN MARICA PREROK Možnost osebnega obiska! 11090/41-29 ""090/42-38 se ne strinja z nadzorom nad izvajanjem dogovora, saj lahko kršitve prijavijo le banka podpisnica, Banka Slovenije in Urad za varstvo potrošnikov. Zato ZPS predlaga celo zadržanje tega dogovora. Vsaj pri dolgoročnih posojilih, kjer imajo posojilojemalci dve možnosti, razloga za zadržanje dogovora ni. S korekcijskim faktorjem je namreč anuiteta v začetku nižja. Pri tem je potrebno dodati, da je sredi lanskega leta prah dvignilo predvsem obračunavanje posojilnih anuitet v Gorenjski banki, kasneje tudi v drugih bankah. Razburjenje je seveda povzročilo njihovo povečanje, nič ni pomagalo pojasnjevanje, da so na začetku nižje, ker tedaj posojilojemalci najbolj potrebujejo denar in da si pri nižjih začetnih anuitetah lahko privoščijo tudi višje posojilo. Gorenjska banka v lanskem drugem polletju znižala obresti za posojila, ki so jih ljudje najeli v Času najvišjih obrestnih mer. Zato se je zdaj Zveza potrošnikov Slovenije pri kritiki enakih anuitet ujela v zanimivo zanko, saj je njeno akcijo sprožila prav stvar, ki jo zdaj zagovarja. • M. V. Domače in izvozne cene lesa Slovenska vlada je na eni od lanskih decembrskih sej sprejela tudi poročilo o stanju kmetijstva, gozdarstva in živilstva v letu 1996. Čeprav je časovno že nekoliko odmaknjeno, pa je zanimivo predvsem zaradi nekaterih ugotovitev in podatkov. Podatki o cenah gozdnih lesnih sortimentov, na primer, kažejo, kako so se te cene spreminjale v zadnjih treh letih. Prodajo lesa so predlani pestile enake težave kot leto prej. Spomladi je zaradi poseka poškodovanega lesa močno narasla ponudba celuloznega lesa, to pa je povzročilo znižanje cen. Večino gozdnih sortimentov (91 odstotkov) so prodali doma, medtem ko so jih izvozili 172 tisoč kubičnih metrov ali 13 odstotkov več kot leto prej. Plačilna nedisciplina kupcev lesa se je povečala, kar je še oslabilo likvidnostni in dohodkovni položaj gozdarskih podjetij. Cene gozdnih lesnih sortimentov so bile predlani v primerjavi z letom prej na domačem trgu nekoliko višje, v izvozu pa so se celo znižale. (Podatki za izvoz niso natančni, ker carinske tarife predlani še niso omogočale doslednega razlikovanja med hlodovino in ostalim dolžinskim lesom.) Domače cene so dosegale od 40 odstotkov (pri hrastovi hlodovini) do 73 odstotkov (pri hlodovini iglavcev) izvozne cene. Iz tega je mogoče sklepati, da so pri hrastovi hlodovini in pri hlodovini drugih redkejših vrst prodajali predvsem najkakovostnejši les, vendar pa v zelo majhnih količinah. IZVOZNE CENE gozdnih lesnih sortimentov (v ameriških dolarjih za kubični meter) v letih od 1994 do 1996 Vrsta lesa 1994 1995 1996 Hlodovina iglavcev 74 97 79 Hlodovina bukve 102 104 119 Hlodovina hrasta 189 195 171 Hlodovina ostalih trdih listavcev 147 171 123 Hlodovina mehkih listavcev 104 131 . Celulozni les iglavcev 59 62 52 Drva 31 38 38,2 DOMAČE CENE gozdnih lesnih sortimentov (v tolarjih za kubični meter) za čas od 1994. do 1996. leta Hlodovina iglavcev 8.745 8.600 9.100 Hlodovina bukve 10.486 9.269 8.640 Hlodovina hrasta 12.890 11.700 11.150 Hlodovina ostalih trdih listavcev 10.946 9.200 9.740 Hlodovina mehkih listavcev 9.116 6.800 8.525 Celulozni les iglavcev 4.269 5.300 4.300 Drva 2.692 3.900 4.300 m JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE I? vpis v 2. semester - januar 1998 © t* AN - NE - IT - FR - SP - RU 2. Pričakujejo vas OdloČile se za nas, ker od začetkov do aktivnega znanja verificirani tečaji od 1. do 5. stopnje tečaji poslovnega jezika obnovitveni tečaji konverzacija s tujcem intenzivni tečaji priprava na mednarodne izpite ICC priprava na mednarodne izpite CAMBRIDGE strokovno in metodično usposobljeni organizatorji izobraževanja strokovno in metodično usposobljeni učitelji tuji predavatelji "je sproščeno, pa vendar aktivno", "so teme zanimive", "medsebojno sodelujemo", "ni dolgočasno", "se veliko pogovarjamo." 5 % POPUST NA ZVESTOBO ..... | j / A LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vda pot do znanja Cesta Staneta Žagarja 1 tel.: 064/222 226 BORZNI KOMENTAR TEDNA Veselo in aktivno borzno trgovanje, ki smo ga beležili konec lanskega leta, se na žalost v letošnje leto v taki meri ni nadaljevalo. Borzni posredniki so v preteklem tednu sklenili za manj kot 2200 borznih poslov v skupni vrednosti 1,4 milijarde tolarjev. Zaradi pasivnega vzdušja borznih posrednikov so tečaji vrednostnih papirjev v začetku tedna padli. Največje spremembe smo zaznali v ponedeljek, ko smo zabeležili padec borznega indeksa za kar dvajset indeksnih točk. Tudi v torek sta se negativna smer ter vzdušje obdržala, na borznem indeksu pa se je to poznalo na vrednosti. Padel je za 6 indeksnih točk. Tak začetek novega leta nas je po eni strani kar malo razočaral, razočaranje pa na veselje vseh investitorjev ni dolgo trajalo. Že v sredo smo zabeležili pozitivno vzdušje in tečaji delnic so v večini porastli. Vzrok porasta bi lahko iskali predvsem v ugodni oceni Slovenije ter slo-vensekga trga vrednostnih papirjev od znanega ter tudi pomembnega institucionalnega tujega investitorja - Daiwa. Slednji dogodek tako ponovno Potrjuje dejsti'o, da je slovenski trg v veliki korelaciji oziroma odvisnosti od tujih investitorjev ter od njihovih ocen, kar pome-ni, da bomo vsekakor beležili Porast tečajev, če bomo zaznali dodatni pritok tujega denarja. Porast se je nadaljeval vse do konca tedna, Slovenski borzni tndeks pa je posledično porastel na 1427 točk (za 3,5 odstotka). Sredin porast je sprva zajel Predvsem delnice Petrola, Krke tn Leka, nato pa počasi druge. Največji porast smo beležili pri delnicah Koinske ter Radenske. Pri obeh je tečaj porastel za več kot 2,5 odstotka, porast pa je spremljal zadovoljiv obseg trgovanja. Tudi v četrtek so prevladale delnice Krke, Leka in Mercatorja. Pri slednjih smo Zaznali veliko povpraševanje, saj so se nekateri posli sklepali že okoli 4600 tolarjev. Pravo presenečenje pa smo doživeli v petek, ko je tečaj Mercatorjevih delnic porastel za dobre štiri odstotke. Za pol odstotka slabše smo beležili porast pri Lekovih delnicah, ki so bile tisti dan najzanimivejše, saj se je z njimi največ trgovalo. Na žalost pa teden ni minil brez negativnih premikov. Največ poudarka je bilo na delnicah Istrabenza, s katerimi se v torek in sredo ni trgovalo zaradi problemov o (ne)plačanih davkov. Po sprostitvi trgovanja se je tečaj delnic znižal za skoraj sto tolarjev in sicer na 2908 tolarjev. Vsekakor pa je imela januarska podražitev vpliv na tečaje nakupnih bonov. Pri obeh trenutno trgovanih serijah bonov (sedme ter osme) smo v prvih dneh trgovanja zabeležili več kot 20-odstotno povišanje tečaja, konec tedna pa je tečaj ponovno padel. Poleg povečanega trgovanja s kratkoročnimi vrednostnimi papirji smo zabeležili tudi povečano trgovanje z obveznicami. Pri slednjih so najbolj izstopale republiške obveznice. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d,d. Matej Tomažin LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE; SAVA G in B, TERMO ŠK LOKA, &KHR1JA BLED, COLOR MEDVODE, DELIKATESA JESENICE G te 8, IOKA&CLOKABiaC (X)RKNJXA LBSGL TP ROŽCA JESENICE G, BVOVARNA UNION IN LAŠKO.. ^prodajamo delnice na borzi ^upravljamo portfelj« JESENICE Tel 064/861 511 ^LJUBLJANA Td 061/125 80 74 LOKATEKS, d.o.o. Kidričeva c. 75 4220 ŠKOFJA LOKA telef. 064 634 444 razpisuje delovno mesto INŽENIRJA RAČUNALNIŠTVA Pogoji: * VII. ali VI. stopnja ustrezne izobrazbe ■ znanje programiranja - znanje o bazah podatkov Poskusno delo 6 mesecev. Delo je za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica, Lokateks, d.o.o., Kadrovska služba, 4220 Škofja Loka, Kidričeva c. 75. Dviganje gotovine s tekočih računov in hranilnih knjižic S februarjem nič več na poštah Kranj, 12. jan. - Po 1. februarjem na okencih Pošte Slovenije ne bo več mogoče poslovati s čeki tekočih računov in s hranilnimi knjižicami, je sporočilo Združenje bank Slovenije. Banke so se za prekinitev sodelovanja odločile, ker se s Pošto Slovenije in Poštno banko niso mogle dogovoriti o načinu izračunavanja stroškov. Stvari so se začele zapletati voriti o načinu zaračunavanja že lani, ko je prišlo do postopnega prenosa plačilnega prometa s Pošte Slovenije na Poštno banko Slovenije, saj so se s tem podražile storitve, ki jih pošta opravlja za banke. Banke in hranilnice so zato v okviru združenja sklenile dogovor o medsebojnem sodelovanju, po katerem lahko varčevalci opravljajo nekatere storitve v katerikoli od 24 slovenskih bank in hranilnic, za kar pa morajo plačati provizijo, če tega ne opravijo v matični banki. Pričakovali so, da bo k temu sporazumu pristopila tudi Pošta Slovenije in Poštna banka, vendar se to ni zgodilo. Zataknilo se je, ker se niso uspeli dogo- Delovni obisk francoskih bančnikov Kranj, 12. jan. » Volks-bank-Ljudska banka je pripravila delovni obisk bančnikov francoskega združenja ljudskih bank. Francosko združenje ljudskih bank se je lani odloČilo, da za svoje članice organizira stalno izobraževanje, ki poteka predvsem na področju poslovanja z tujno. Za Frankfurtom in Parizom je zdaj v Ljubljani potekalo tretje tovrstno srečanje ljudskih bank. Seminar je s sodelovanjem Volksbank-Ljudske banke potekal v Grand hotelu Union, udeležilo se ga je petnajst uglednih bančnih strokovnjakov iz Francije. Boris Vodopivec, član uprave Volksbank-Ljudske banke, je v osrednjem delu seminarja predstavil razmere v slovenskem gospodarstvu in bančništvu. Goste je zanimalo predvsem približevanje Evropski uniji, gospod Vodopivec pa je pojasnil tudi posebnosti v slovenskem plačilnem prometu. Po seminarju so se pogovarjali tudi o možnostih medsebojnega sodelovanja. Francoski gostje pa so si ogledali podjetiji Yu-lon in Revoz. |*a8»m^^rr.wr|| LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Vpisujemo v tečaje ■ slikanja na svilo ■ oblikovanja iz gline ■ oblikovanja modnih dodatkov iz FIMO mase ■ šivanja in krojenja NOVOST: 30 - urni tečaj klekljanja Pohitite s prijavo, saj začnemo že konec meseca! S 715-265 stroškov. Zato so se v bančnem združenju odločili, da z 31. januarjem prekinejo pogodbo s Pošto Slovenije, kar pomeni, da s 1. februarjem na poštnih okencih ne bodo več opravljali nekaterih bančnih storitev. Tako denimo ne bomo več mogli položnic plačevati s čeki, kar je doslej napravil marsikdo, saj imamo pri nas tudi takšne položnice, ki jih vzamejo le na poštnih okencih, saj enotne še ni. Gotovino bomo tako s februarjem lahko dvigali le v bančnih poslovalnic, po Sloveniji jihe je blizu 600. Poleg tega je na voljo skoraj 500 bančnih avtomatov, ki so se v zadnjih letih že zelo uveljavili. Seveda pa v številnih manjših slovenskih krajih ni ne bančne poslovalnice ne bankomata, pošto pa imajo, zato je za te ljudi to seveda hud udarec. Zato bi bilo prav, da bi se bankirji le uspeli dogovoriti s poštarji, v obojestransko korist seveda. KOLIKO JE VREDEN TOLAR 1 _nakupni'prodajnij nakupni/prodajni I nakupni/prodajni KRANJ, 12.1.1998 MENJALNICA 1 DEM j 1 ATS [ 100 ITL A BANKA (Tržtč. Kranj, Jesenice) 94,05 94,70 13,36 13,46 9,56 9,71 BANKA CREDI1ANSTALT d.d Lj 94,30 94,70 13,25 13,55 9,40 9,80 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,30 94,60 13,35 13,42 9,55 9,65 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,70 94,70 13,05 13,46 9,15 0,02 HRANILNICA ION, d.d Kranj 94,40 94,70 13,38 13,42 9,60 9,65 HKS Viored Medvode 94,00 94,80 13,00 13,50 9,50 9,80 HIDA-trznica Ljubljana 94,45 94,58 13,38 13,42 9,60 9,65 HRAM R0ŽCE Mengeš 94,45 94,60 13,37 13,43 9,60 9,68 ILIRIKA Jesenice 94,20 94,70 13,34 13,43 9,50 9,65 INVEST Škofja Loka 94,40 94,65 13,35 13,42 9,58 9,65 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 93,90 94,70 13,30 13,45 9,50 9,65 LEMA Kranj 94,40 94,60 13,36 13,42 9,55 9,63 LJUDSKA BANKA, d.d., Lj. 94,30 94,65 13,33 13,52 9,48 9,65 MIKEL Stražišče 94,10 94,70 13,35 13,45 9,60 9,69 NEP0S(Šk. Loka, Trata) 94,40 94,70 13,37 13,43 9,58 9,65 NOVA LB Kamnik. Medvode, Šk. Loka 94,41 94,91 13,42 13,62 9,60 9,89 ROBSON Mengeš 94,40 94,65 13,39 13,43 9,58 9,68 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,10 94,48 12,50 13,42 9,00 9,64 PRIMUS Medvode 94,30 94,60 13,35 13,42 9,55 9,65 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,20 94,70 13,35 13,44 9,52 9,65 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 93,90 94,50 13,28 13,43 9,50 9,61 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,70 13,05 9,15 SLOVENUATURIST Jesenice 94,20 94,70 13,34 13,43 9,51 9,64 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 94,65 13,15 13,45 9,351 0,02 ŠUM Kranj 21 1-339 TAL0N 94,43 94,65 13,38 13,42 9,51 9,65 TENTOURS Domžale 94,30 94,80 13,30 13,50 9,50 9,85 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 94,45 94,60 13,38 13,42 9,60 9,65 VVILFAN Jesenic6 supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 W1LFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 VVILFAN Tržič 53-816 POVPREČNI TEČAJ 94,18 94,67 13,28 13,45 9,49 9,71 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalnišlih tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zarodi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, no katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KO-OP MOJ SI RAMA Kovinska oprema KO-OP Mojstrana, d.o.o. Alojza Rabiča 58, Mojstrana Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in 16. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij objavljamo PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA Program lastninskega preoblikovanja podjetja je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 01416/1997-MB z dne 28. 1. 1997. 1. SPLOŠNI PODATKI O PODJETJU: Firma: Kovinska oprema KO-OP Mojstrana, d.o.o. Sedež: Mojstrana, Alojza Rabiča 58 Matična številka: 5592771 Šifra podskupine dejavnosti: 011319 - proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala. Pravna oblika organiziranosti: Podjetje je registrirano pri pristojnem sodišču v Kranju pod registrskim vložkom št. 1-3332-00, kot družba z omejeno odgovornostjo, ki ima za 0,25 % kapitala znanega lastnika, preostalih 99,75 % kapitala pa predstavlja družbeni kapital brez znanega lastnika. 2. Predvidena lastniška struktura preoblikovanja podjetja Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 9,97 % Slovenski odškodninski sklad 9,97 % Slovenska razvojna družba 19,95 % Udeleženci interne razdelitve 19,95 % Udeleženci notranjega odkupa 39,90 % Znani lastniki 0,25 % 3. Kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja - prenos navadnih delnic na sklade iz 22. člena Zakona, - interna razdelitev delnic, - notranji odkup delnic. 4. Javni poziv za interno razdelitev delnic Podjetje poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja, da v roku 30 dni od objave javnega poziva v časopisu predložijo svoje lastninske certifikate v zameno za delnice ter tako sodelujejo v interni razdelitvi delnic podjetja. Upravičenci lahko predložijo svoje lastninske certifikate v navedenem roku vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure v tajništvu družbe. Rok je prekluziven. Podjetje bo za interno razdelitev delnic podjetja namenilo 20 % družbenega kapitala. Delnice, ki bodo razdeljene v okviru interne razdelitve, so navadne delnice, ki se glasijo na ime in so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. 5. javni poziv za notranji odkup delnic Podjetje poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja, da v roku 30 dni od objave javnega poziva v časopisu vplačajo delnice ter tako postanejo udeleženci notranjega odkupa delnic podjetja. Delnice bo mogoče vplačati na poseben privatizacijski račun št. 51530-698-000-0004356 z navedbo: "Plačilo kupnine za delnice notranjega odkupa". Rok za vplačila je prekluziven. Podjetje bo za notranji odkup delnic namenilo 40 % družbenega kapitala podjetja. Delnice, pridobljene v okviru notranjega odkupa, imajo lastnosti iz 35. člena Uredbe. 6. Pravni pouk: Vsakdo, ki meni, da so bile z odločbo Agencije o odobritvi zgoraj objavljenega programa preoblikovanja kršene njegove na zakonu temelječe pravice oziroma pravna korist, ter se postopka pri Agenciji ni udeleževal kot stranka, lahko uveljavlja varstvo svojih pravic v roku 15 dni od dneva te objave s pritožbo na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Vlade Republike Slovenije v Ljubljani. Pritožba zoper odločbo Žagenicje o odobritvi programa preoblikovanja se vloži pri Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Kotnikova 28, Ljubljana. 6. Dodatne informacije Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije po telefonu 064/891-019 in 891-060 ali osebno na sedežu podjetja. Kontaktna oseba je g. Alojz Katnik. Kovinska oprema KO-OP Mojstrana, d.o.o. Mlečna "telovadba" - cena gor, cena dol Če lisici zaupaš kuro v varstvo«, Ravnanje slovenske vlade oz. pristojnih ministrstev se ob zadnjih zapletih z mlekom zdi ravnanju nekoga, ki ne ve prav dobre, kaj hoče: ali bi rad socialno državo in socialno ceno konzumnega mleka ali pa sproščeno ceno, ki bo mlekarnam pokrivala stroške in jim zagotavljala še nekaj ostanka dohodka za nujno prilagajanje grozeči evropski pošasti -Evropski zvezi, konkurenci, prostemu pretoku blaga in kapitala... Vladni božiček ali dedek Mraz je še pred prazniki prinesel kmetom veselo novico o ponovoletnem 9-odstotnem povišanju odkupne cene mleka, mlekarnam pa možnost, da bodo cene konzumnega (svežega) mleka lahko spet določale same. Ko se je že razvedelo, da jo bodo zaradi izgub pri "konzumu" v preteklih letih izdatno povišale, jih je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pozvalo, da naj s podražitvami mleka še malo počakajo oz. naj ga podražijo samo toliko, kot se jim je surovina. No, mlekarne so ravnale v slogu lisice, ki so ji zaupali kuro v varstvo, in so mleko podražile za več kot dvajset odstotkov: v Gorenjski mlekarni, na primer, s 74,25 na 95 tolarjev (v kartonasti embalaži), v škofjeloški od 74,25 na 90 tolarjev za liter (v vrečki)...! Da bi obsojali njihovo ravnanje?! Ne! Ker reševanje socialnih problemov državljanov že dolgo ni več naloga podjetij, so sprostitev razumele predvsem kot možnost, da tudi pri "konzumu" izboljšajo ekonomičnost in dohodkovni položaj. Odgovornost za veliko podražitev konzumnega mleka nosi vlada, ki se pred odločitvijo o sprostitvi cen ni pogovarjala z mlekarji in očitno ni pravilno ocenila možnih posledic. Presenečenje nad izdatno podražitvijo "konzuma" je bilo popolno in tako veliko, da se je v takšnih razmerah zatekla k cenovni telovadbi - cena gor, cena dol. Predstavniki kmetijskega ministrstva in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj so se namreč na četrtkovem sestanku z mlekarji dogovorili, da bodo znižali cene konzumnega mleka na približno raven (9-odstotnega) povišanja odkupne cene mleka, kmetijsko ministrstvo pa naj bi zvišalo nadomestila za izravnavo stroškov pri pripravi blaga za izvoz. • C. Zaplotnik Strokovno srečanje Pridelovanje sladkorne pese Šenčur - Tovarna sladkorja, d.d., Ormož in kmetijska svetovalna služba pripravljata v četrtek ob desetih dopoldne v Domu krajanov v Šenčurju strokovno srečanje z naslovom Pridelovanje sladkorne pese na Gorenjskem. Na srečanju bodo vsem, ki so zanimajo za setev pese, predstavili rezultate lanske pridelave ter letošnje pogoje in tehnologijo pridelovanja. • CZ. Predavanji Pitanje govedi Leskovica - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba, zadruga in občina Gorenja vas - Poljane vabijo kmetovalce na predavanje svetovalca za živinorejo Francija Pavlina o pitanju govedu. Predavanje bo jutri, v sredo, ob štirih popoldne v osnovni šoli Leskovica. Po predavanju bo tudi pogovor o aktualnih živinorejskih vprašanjih. Predelava mesa v suhomesnate izdelke Poljane - Aktiv kmečkih žena Poljane in kmetijska svetovalna služba vabita jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne v osnovno šolo Ivana Tavčarja v Poljanah na predavanje (z diapozitivi) o predelavi mesa v suhomesnate izdelke. Prof. dr. Božidar Žlender z Oddelka za živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani bo povedal marsikaj zanimivega in koristnega o postopkih predelave mesa, predvsem o nasolje-vanju, prekajevanju, sušenju m shranjevanju. • CZ. Obrtnik Škofja Loka d.d. podjetje za gradbeno obrtne storirve 4220 Škofja Loka, Blaževa ul. 3, tel.: 064/620 178, 620 381, 620 390; fax: 0674/623 065 Uprava delniške družbe razpisuje delovno mesto: POMOČNIKA VODJE GRADBENE ENOTE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pogoji: - V. stopnja izobrazbe gradbene smeri - strokovni izpit - 3 leta delovnih izkušenj - računalniško znanje - vozniški izpit B kategorije Prijave z dokazili za izpolnjevanje pogojev pošljite na gornji naslov v roku 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v roku 15 dni po končanem zbiranju prijav. Krompirja že (skorajda) primanjkuje Nihče ne ve, do kdaj bo cena se naraščala Odkupna cena krompirja je od septembra do prvih ponovoletnih dni narasla od 16 na 30 oz. 34 tolarjev za kilogram. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z izkušenim gorenjskim pridelovalcem krompirja, je priznal, da je trgovanje s krompirjem "velika umetnost". Samo dolgoletne izkušnje in dobro poznavanje trga niso dovolj, za dober posel in zaslužek s krompirjem je treba imeti tudi srečo, veliko srečo... Letos jo bodo očitno največ imeli tisti, ki jeseni niso hiteli s prodajo in zdaj trgujejo s krompirjem po ceni, ki je že skorajda enkrat višja kot, na primer, sredi septembra. vztrajale, so jo zaradi konkurence kmetov in skrbi za svoje stranke vendarle morale spustititi za dva do tri tolarje. Oktobra se je cena vrnila na izhodiščnih 18 tolarjev, novembra presegla mejo 20 tolarjev in se nato vzpenjala samo še navzgor. Kmetijski zadrugi Sloga Kranj in Škofja Loka, na primer, sta novo leto začeli z odkupno ceno 30 tolarjev za krompir, pakiran v 30-kilogramske vreče, in 34 tolarjev za krompir v vrečah po deset kilogramov. Na kmetijah in v zadrugah bi ob tem kajpak radi vedeli, ali bo cena še naraščala in če že bo, kje se bo ustavila. Na to vprašanje nihče ne ve zanesljivega odgovora, vse je namreč odvisno od delo- Mira IIof Kmetijske zadruge so v poznem poletju začele odkupovati krompir po 18 tolarjev za kilogram. Čeprav so sklenile, da bodo pri tej ceni Večji uvoz zgodnjega krompirja?A47ro Hof najbolj skrbi, da oo sedanje pomanjkanje povzročilo uvoz večjih količin zgodnjega krompirja. Trgovci bodo potlej poskušati naprej prodati ves krompir iz uvoza, preden bodo začeli kupovati domačega. Pridelovalci pa bodo v normalnih razmerah prve količine ponudili v odkup že junija. vanja ekonomskih zakonitosti, predvsem od ponudbe in povpraševanja. Mira Hof iz škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge, sicer predsednica odbora za krompir pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije, meni, da se bo cena bržkone dvigovala do ravni cene uvoženega krompirja. O uvozu za zdaj še ni slišati, vendar pa bi bila tudi uvozna cena precej visoka, saj v Evropi ni večjih presežkov. Trgovci bi se odloČili za uvoz takoj, ko bi ugotovili, da bi s krompirjem, kupljenim v tujini, lahko več zaslužili kot z domačim, država pa bi odobrila intervencijski uvoz (po nižji carinski stopnji), ko bi se izkazalo, da doma ni več krompirja za normalno oskrbo prebivalstva. Vlada je zaradi bojazni pred izvozom že decembra ukinila izvozne spodbude. Vse kaže na to, da bo krompir po dveh sušnih letih (lani spomladi je bila odkupna cena od 9 do 13 tolarjev za kilogram) letos vendarle prinesel pridelovalcem boljši zaslužek. Razlog za to je skromna ponudba in boljša cena, pravi vzrok pa manjše površine, posajene s krompirjem, in nekoliko slabši pridelek. Na Poslovnem združenju prehrane Slovenije ocenjujejo, da je bil pridelek manjši približno za petino. V škofjeloški kmetijski zadrugi, na primer, so za lansko letino sklenili s kmeti pogodbe za odkup 1.500 ton krompirja, kar je za približno petsto ton manj od običajnih pogodbenih količin. • C. Zaplotnik Devet zahtev rejcev črnobelega goveda Kdaj tržni red za mleko Rejci zahtevajo prehod od državnih podpor na kravo k spodbudam, ki bodo odvisne od količin oddanega mleka. Groblje pri Domžalah - Upravni in nadzorni odbor Društva rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji sta na zahtevo nedavne letne skupščine društva naslovila na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja devet zahtev in priporočil. Prvič: ministrstvo naj sprejme in uveljavi tržni red za mleko in mlečne izdelke, pri tem pa naj upošteva, da breme cenovnih omejitev za mleko kot socialno živilo ne morejo nositi samo pridelovalci, ampak naj si ga porazdelita tudi trgovina in država. Odkupna cena bi se lahko povečala na račun manjših trgovskih marž, lahko pa bi polovico ali dve tretjini marže V Bohinju Vseslovenski shod agrarnih skupnosti Bohinjska Bistrica - Zveza agrarnih skupnosti Slovenije in Občina Bohinj pripravljata v nedeljo ob 11. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici četrti vseslovenski shod agrarnih skupnosti. Na shodu bodo razbravljali o ovirah za počasno vračanje premoženja agrarnih skupnosti, o vlogi Triglavskega narodnega parka in drugih parkov na območju agrarnih skupnosti, o aktualnih vprašanjih zakona o lovu in o vračanju posesti agrarnih skupnosti iz nekdanjih cerkvenih posesti. • CZ. namenili rejcem in mlekarnam. Drugič: država naj letos tudi za črnobelo pasmo uvede premije za prvesnice oz. podpore za obnovo in povečanje osnovne črede. Vsaka drugačna odločitev bi pomenila neutemeljeno zapostavljanje rejcev črnobelega goveda in odmik od usmeritve, da je še pred vstopom v Evropsko zvezo treba povečati prirejo mleka. Tretjič: ker izplačilo denarnih podpor po kravi ni ničesar prispevalo k ohranitvi oz. povečanju količin mleka, naj ministrstvo preide k podporam po tržnih količinah mleka, v naslednjih letih pa naj uveljavi podpore na osnovi pridelave (prireje) na hektar kmetijske površine. Če pa bo letos še obveljal dosedanji način, naj bo na ravninskih kmetijah 20.000 tolarjev podpore na kravo, na hribovskih 35.000 in na gorskih 40.000 tolarjev. Četrtič: društvo zahteva, da naj se metodologija določanja suhe snovi brez maščobe v mleku poenoti z evropskimi merili. Dokler te uskladitve ne bo, naj se mlekarnam prepove kaznovati rejce zaradi nižje vsebnosti. Petič: da bi se izognili raznim dvomom o verodostojnosti mlečnih laboratorijev v Sloveniji, naj se laboratorij Mlekarskega inštituta Slovenije verificira kot nacionalni referenčni laboratorij, ki bo umerjen s podobnimi laboratoriji v tujini. Šestič: delo na področju kontrole proizvodnje, selekcije in reprodukcije je razdeljeno na prevelik0 število ustanov, zato naj se poenostavi in poceni. Sedmič: bolezen IBR-IPV je treba izkorenititi v obsegu, ki bo zagotavljal zadosti veliko čredo za odbiro bikovskih mater in s tem tudi uspešno selekcijo-Osmič: ministrstvo naj preveri metodolo-gijo in izhodišča za oceno stroškov prireje mleka in mesa. In devetič: ministrstvo naj uvede podpore za zbiranje in prevoz mleka in spodbudi mlekarne k priznavan' ju dodatkov za koncentracijo prireje in zbiranja večjih količin mleka na enem mestu. • C. Zaplotnik Računalniški tečaj za kmetovalce Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine in kmetijska svetovalna služba pripravljata v sodelovanju s Srednjo mlekarsko in kmetijsko šolo Kranj 20-urni računalniški tečaj za kmetovalce. Tečaj se bo začel v petek, 23. januarja, ob 15. uri v prostorih šole in nadaljeval v soboto, v ponedeljek in torek. Tečajniki se bodo seznanili z delovanjem računalnika, z osnovami Windowsa 95, z oblikovanjem dokumentov v Wordu 7.0, s preglednicami v Excelu 7.0 in z Internetom. Za člane društva je cena tečaja 12.000 tolarjev, za ostale pa 17.000. Prijave in vplačila sprejemata do torka, 20. januarja, kmetijski svetovalki Andreja Teran (tel. 242-736) in Milena Črv (620-580 in 58-701). • CZ. KIA kmalu tudi s karavanom Korejska avtomobilska tovarna, ki je pred kratkim prebrodila eno najtežjih obdobij od začetka proizvodnje avtomobilov, bo kmalu predstavila tudi svoj prvi avtomobil v kombijevski karoserijski različici. Prototipno vozilo so sicer že prikazali na lanskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, vendar bo serijski model deležen nekaterih sprememb. Gre za avtomobil, ki je pravzaprav kombijevska različica limuzine clarus. Na razstavnem prostoru pod reflektorji frankfurtskega sejmišča so avtomobil predstavljali pod imenom clarus vagabound, prvo uradno sporočilo iz tovarne, ki govori o skorajšnji serijski proizvodnji, pa navaja ime parktovvn. Kljub nekoliko ameriško zvenečemu imenu, bo park- I town oblikovan v skoraj značilnem daljnovzhodnem slogu. | Avtomobil, ki se bo ponašal s precejšnjo zunanjo dolžino | (4,76 metra), širino (1,78 metra) in medosno razdaljo (2,67 | metra) je sicer sodoben, njegovo uporabnost pa povečuje i velik prtljažnik z velikimi zadnjimi vrati. Zanimivo je, da so 1 oblikovalci zadnje luči pospravili v strešna stebrička, kar I sicer ni več najbolj izvirna, vsekakor pa zelo funkcionalna ! rešitev. Po tovarniških obljubah bosta v parklovvnu na voljo dva I motorja: 1,8-litrski štirivaljnik s 116 in 2,0-litrski šestvaljnik f s 150 konjskimi močmi. Razlika v končni hitrosti ne bo prav i velika, saj bo šibkejša različica dosegla 194, močnejša pa I 1^6 kilometrov na uro. Pri slovenskem zastopniku te južnokorejske tovarne, t Podjetju KIA Motors Import iz Ljubljane, načrtujejo in | obljubljalo, da bo novi avtomobil pri nas naprodaj v drugi f polovici letošnjega leta, Še prej pa naj bi dobili novo sephio. f O cenah in ostalih podrobnostih še ne govorijo. • M.G. I Mercedes - Benz CLK kot kabriolet Pri stuttgartskem Daimler-Benzu ne mirujejo, kljub temu da IJU je mali mercedes benz rezreda A povzročil veliko sivih las. Naslednja novost, s katero bodo utrjevala prestiž trikrake zvezde, bo CLK cabriolet, ki ga bodo premierno prikazali na marčevskem avtomobilskem salonu v Ženevi. Za osnovo so seveda vzeli lani novi kupe CLK. Kabrioletsko različico označuje dinamičen sprednji del, štirje sedeži in jasno modro nebo nad glavami, pravijo v Stuttgartu. Ljubitelji avtoniobilov zgoraj brez se bodo razveselili tudi precejšnje notranje prostornosti in štirih sedežev, kajti pri večini podobnih avtomobilov je običajna utesnjenost. Mercedes-Benzovim razvojnim inženirjem sicer ne manjka ^abrioletskih izkušenj, saj sta v njihovem programu že modela in SLK. Platnena streha pri novincu se odpira elektropnev-jnatsko in se povsem zloži v predel med naslonjalom zadnje *j°pi in prtljažnikom. Prostora za prtljago bo v osnovi 238 nrov, medtem ko ga bo pri zloženi strehi mogoče tudi delno Povečati. Med posebnostmi bo tudi poseben varnostni lok, ki se Pomočjo posebnih senzorjev sproži v kritičnih situacijah. j2Jalc? kot pri kupeju, bo tudi pri CLK cabrioletu mogoče Dirati med tremi motorji in dvema različnima opremam, ki jo j^jcjo s sport in elegance. Osnovni bo 2,0-litrski štirivaljnik lit konjskimi močmi, pravim sladokuscem bo namenjen 2,3-lrski štirivaljnik s kompresorskim polnjenjem in 193 konjskimi jijočmi, vrhunec ponudbe pa bo predstavljal šestvaljnik s 3,2 rorna gibne prostornine in 218 konjskimi močmi. jpt cabriolet bo v večini evropskih držav naprodaj od etošnjega junija dalje. • M.G. Volksvvagen v Detroitu oživlja enega najpopularnejših avtomobilov Naredite nam novega hrošča! Reikarnacija enega najpopularnejših avtomobilov, Volks-vvagnovega hrošča, ki se je rodil v takratni Nemčiji pred šestdesetimi leti, bo letošnjo jesen postala resničnost. Oživljeni hrošč, imenovan beetle, bo svojo pot začel v Združenih državah Amerike, nato ga bodo postopoma začeli prodajati tudi na Stari celini. Takšno je zdaj uradno Volksvvagnovo sporočilo, potem ko so na avtomobilskem salonu v Detroitu, ki poteka prav v teh dneh, premierno odstrli pregrinjalo z novega beetla. Avtomobil so v Detroitu kot študijo z imenom concept 1 predstavili pred natanko štirimi leti. Sporočilo tistih, ki so avtomobil videli, je bilo nedvoumno: začnite ga izdelovati. Beetle povzema osnovne hroščeve poteze, ki so jih oblikovalci prikrojili tako, ustrezajo zdajšnjim avtomobilskim časom in so všeč tako tistim, ki imajo lepe spomine na starega hrošča, kot tudi mlajšim, ki se niso nikoli vozili z njim. Predsednik Volksvvagna America Clive Warrilow je celo prepričan, da je bettle skoraj fu-turistični avtomobil, ki bo v prihodnjem stoletju odigral pomembno vlogo. Beetlova karoserija je posvl-jena na osnovo, ki si jo deli skupaj z novim golfom, audijem A3 in škodo oeta-vio. Avtomobil je opazno večji Nagrada za Mercedes - Benz razred M Komaj je dobro prišel na trg, že je novi Mercedesov • Benzov terenski avtomobil, ki ga izdelujejo v Združenih državah Amerike, doživel prvi uspeh in priznanje. Žirija 48 vodilnih ameriških in kanadskih novinarjev je namreč odločila, da naziv Truck of the Year podelijo prav novincu, ki bo od letošnje jeseni naprodaj tudi v Evropi. od predhodnika, saj v dolžino meri 409 centimetrov, širok je kar 172, visok pa 151 centimetrov. Pomembna razlika je tudi v namestitvi motorja: medtem ko je imel legendarni hrošč motor nameščen v zadnjem delu in je gnal zadnji kolesni par, je beetle narejen po zasnovi vse spredaj. Kljub zahtevnosti konstrukcijskih rešitev je oblikovalcem uspelo ohraniti značilne karose-rijske poteze. Naziv North American Truck of The Year sicer nima kakšne povezave s pravimi tovornjaki, kajti mercedes -benz razreda M sodi med športno naravnane terenske avtomobile. Izbor, ki ga vsako leto opravijo tamkajšnji novinarji, vključuje najnovejše domače in tuje avtomobile, letošnji Štirikolesni zmagovalec pa je dobil veliko večino glasov specializiranih novinarjev iz revialnega in časopisnega tiska kot tudi televizijcev. Mercedes - Benz ML 320 je v Združenih državah Amerike in v Kanadi naprodaj že od lanskega septembra, kjer ga je mogoče kupiti za 33.950 dolarjev. Michelle Krebs, članica žirije in avtomobilistična novinarka časnika New York Times, je izjavila, da je mercedes-Benz ML 320 najboljši avto v svojem razredu in da ima tudi najboljše razmerje med ceno m vrednostjo. Sicer pa si je avtomobil, ki ga izdelujejo v Daimler-Benzovi tovarni v Tuscaloosi v Alabami že pred tem pridobil nekaj priznanj. Tako so ga oktobra prav v reviji I Motor Trend razglasili za avto leta, novembra pa v reviji j Popular Science za najboljšo novost. V zadnjem lanskem I mesecu so mu kanadski novinarji nadeli še naziv Kanadski I avto leta in Najboljši športni terenec. I Tako ima ameriški mercedes, ki je nastopal tudi v filmu f \ Izgubljeni svet, ki je drugi del Jurskega parka, pred I I prihodom v Evropo že kar lepo popotnico. Novincu bosta v začetku namenjena dva motorja: 2-litrski bencinski s 115 konjskimi močmi in 1,9-litrski turbo-dizelski z 90 konjskimi močmi, medtem ko se bo motorna moč na sprednji kolesni par prenašala s pomočjo petstopenjskega ročnega ali štiristo-penjskega samodejnega menjalnika. Vse različice bodo serijsko opremljene z volans-kim servoojačevalnikom in 16 palčnimi platišči. Avtomobil bo svojo resnost dokazoval tudi z drugo serijsko opremo. Vanjo bo med drugim vključena tudi klimatska naprava, beetle pa bo tudi med prvimi volksvvagni, kjer se bo mogoče odločiti za stranske zračne varnostne vreče, ki so nameščene v naslonjalih sedežev. Protiblokirni zavorni sistem bo na voljo kot opcijska oprema, zanimivo pa je, da to velja tudi za pepelnik in vžigalnik. V prostorni notranjosti si bo sicer mogoče zaželeti tudi usnjeno oblazinjenje sedežev, serijsko bodo ponudili radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk, mehanizem za pomik stekel v vratih pa bo pri osnovni različici le ročen. Glede na to, da bodo beetle s takšnimi motorji in opremo lahko kupovali samo onstran velike luže, je seveda povsem mogoče in pričakovano, da bodo evropskim kupcem ponudili tudi kakšen prostornins-ko skromnejši motor in drugačno serijsko opremo. Beetle naj bi se namreč spomladi začel pojavljati na ameriških cestah, medtem, ko ga v Evropi najbrž ne bo mogoče kupiti pred jesenjo. Novi hroŠček bo po vsej verjetnosti imel tudi majhno lepotno napako, saj ne bo tako poceni in tako ljudski, kot njegov upokojeni predhodnik. A, če drži, da so pri Volksvvagnu o hroščevi reinkarnaciji samo sanjali, se ni bati, da za beetle ne bi našli dovolj kupcev. • M.G. USINA $ SUZUKI ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 NOVA TEL. ŠTEVILKA 1:064 652200 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LiČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE NA ZALOGI VOZILA letnik 97 *UGODNE CENE* TUDI ZE VOZILA letnik '98 V mesecu januarju se dodatna ugodnost ♦PARILO OS NAKUPU V VIŠINI K TOPNOSTI VOZILA UGODNI KREDITI, MENJAVA STARO ZA NOVO TRILETNA GARANCIJA OZ. 100.0QO KM ŠESTLETNA GARANCIJA NA PLOČEVINO d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA Nissan Tawrija Opel Škoda Subaru Audi Ford Citroen Hvundai Renault Opel Opel Renault Renault Ford Renault Toyota Alfa Renault Citroen Volvo Renault Mercedes Volvo Sunny 1.5 gl 1102 Kadeti 1.6 dj 309 magic Favorit 135 glx Leone 1.8 GL 100 2.0 Orion 1,8 ghiaD AX 1.1 Pony1.3b 211,4 Vectra 2,ol Kadett 21 gtx 2.0 Trafic T1400 D Fiestra 11 ClioRTl,4/3v Corolla 1.4 xli 164 3,0 V6 Clio1.4rt ZX Avantage 460 gle Megane Benz 1901,8e 940 gl srva bela rdeča rdeča rdeča srebrna modra met. siva bela met. siva bela modra bela srebrna rdeča bela met. rdeča sivo zelena m. siva rdeča met. zelena met. rdeča srebrna črna rdeča 1986 1995 1985 1990 1993 1990 1988 1989 1994 1991 1991 1990 1991 1991 1992 1994 1995 1993 1992 1996 1995 1994 1996 1993 1993 2.840 3.156 4.356 5.864 6.920 7.450 7.470 8.350 7.620 7.740 8.960 9.540 9.485 10.840 11.500 11.550 14.280 14.080 14.990 15.250 15.302 20.250 20.550 23.000 22.330 5 % popusta 112 dem na 3 leta 15 % popusta 10 % popusta 177 dem na 5 let 165 dem na 5 let 10 % popusta 188 dem na 5 iet 195 dem na 5 let 198 dem na 5 let 200 dem na 5 let 215 dem na 5 let 242 dem na 5 let 245 dem na 5 let 260 dem na 5 let 295 dem na 5 let 320 dem na 5let 359 demna 5 let 335 dem na 5 let 3M dem na 5 let 391 dem na 5 let 517 dem na 5 let 525 dem na 5 let 518 dem na 5 let 570 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJEN/H VOZIL INTERNET ADRESS http://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 12. 01. 1997 -DOVZANdoo. 'M Podljubelj 272, TRŽIČ tel/fox:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSE ZA VAS AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA homolo?irani varnostni trikotniki MEGAMLK NOKIA NOKIA 1611 46.000 SIT NOKIA 31 lO 83.000 SIT NOKIA 21 lO 79.000 SIT NOKIA 81 lO / 74.000 SIT Zastopa in prodaja tele « d.o.o., Riha rjeva 38, 1000 Ljubljana Tel.061/334 073 faks 334 1 12 in pooblaščeni prodajalci. NOKIA CONNECTING PeOPLF. Trikotniki so, trikotnikov ni Potem ko je s L januarjem začela veljati vladna odredba o uporabi novih varnost-nih trikotnikov, ki ustrezajo novim evropskim homologacijskim predpisom, so se številni lastniki avtomobilov znašli v težavah. Novih trikotnikov namreč ni bilo mogoče dobiti povsod, vsi, ki so v prvih letošnjih dneh opravili tehnični pregled vozil, pa so jih že morali imeti. Kot smo že pisali, morajo imeti novi trikotniki oznako ECE R27.03, nato pa še oznako proizvajalca, oznaka pa mora biti tako na trikotniku kot tudi na embalaži. Stari trikotniki tako ne ustrezajo več predpisom, novi pa se razlikujejo po drugačnem podstavku m fluorescentnim dodatkom, ki povečuje opaznost. Žat so se proizvajalci in prodajalci avtomobilske opreme prepozno pripravili na povečano povpraševanje po novih trikotnikih, zato je bilo v minulih dneh pri lastnikih avtomobilov kar nekaj sivih las. Trenutno je trikotniki mogoče kupiti na večjih Petrolovih bencinskih servisih, kjer jih prodajajo po 1680 tolarjev, večja količina pa naj bi bila na voljo tudi na vseh Tehničnih bazah AMZS, kjer so na voljo 1536 tolarjev. Od danes naprej naj bi trikotnike češkega proizvajalca imeli tudi na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kam s starimi trikotniki. V Sloveniji imamo namreč okoli 700.000 vozil, večina pa jih še ni imela novih trikotnikov. To pomeni, da bo velika količina odpadne plastike končala v domačih ropotarnicah ali v smeteh. Organizirano zbiranje in reciklaža v tej državi žal nikomur ne pomenita ničesar. • M.G. Prva znižanja cen Slovenska vlada je v skladu s prilagajanjem Evropski skupnosti s 1. januarjem znižala carine za uvožene nove avtomobile, ki prihajajo iz teh držav, na znižanja pa so se s prilagajanjem cen že odzvali tudi nekateri avtomobilski zastopniki. Carinske stopnje so se tako znižale že drugič, prvič jih je vlada znižala že 1. januarja 1997. Letošnje znižanje se ne nanaša na avtomobile z gibno prostornino do 1000 kubičnih centimetrov, saj so bili popolnoma oproščeni carine že lansko leto, enako pa velja tudi za avtomobile, ki prihajajo iz držav CEFTE, pri čemer gre predvsem za češko Škodo. S 1. januarjem so se tako carinske stopnje za avtomobile z gibno prostornino od 1000 do 3000 kubičnih centimetrov znižale iz 18,9 na 12,5 odstotka, za vozila izven te kategorije pa iz 17,5 na 11,25 odstotka. Znižanje carinskih stopenj seveda ne pomeni tudi tolikšnega znižanja maloprodajnih cen, saj je poleg tovarniške cene potrebno upoštevati prometni davek in druge dajatve. Kljub temu so se nekateri zastopniki tujih avtomobilskih proizvajalcev že odločili za znižanja cen. Tako so s 1. januarjem cenejši skoraj vsi citroeni, v povprečju za 4 odstotke tudi mercedesi, približno toliko pa tudi fiati, lancie in alfa romeo. V prihodnjih dneh je znižanja cen mogoče pričakovati tudi pri ostalih zastopnikih, medtem ko so nekateri proizvajalci povišali tovarniške cene. Ugodnješi nakupi pa se obetajo tam, kjer imajo v zalogi še avtomobile z letnico 1997. • M.G. TEST: CITROEN XSARA 1.8i 16V SX BREZ KOMPROMISOV Avtomobilski nižji srednji razred sodi med tiste, kjer je gneča štirikolesnikov, ki se borijo za čimvečje dele tržne pogače, največja in tega se vodilne svetovne avtomobilske tovarne dobro zavedajo. Kakor se zavedajo tudi, da mora biti vsak novinec oblikovno privlačen, tehnično čimbolj izpopolnjen in nenazadnje prepričljiv tudi s ceno. Pri francoskem Citroenu v tej druščini kar dolgo število let niso imeli prepričljivega avtomobila, njihov ZX je bil le povprečno uspešen in verjetno so težko čakali na rojstvo naslednika. Tako kot večji xan-tii, so tudi novinki, xsari nadeli žensko ime, ki zveni po oddaljenih eksotičnih deželah, hkrati pa so v oznaki ohranili značilni x, ki je že kar njihov zaščitni znak. jami, ki brez sramu izdajajo mehkobno zaobljene robove in hkrati poudarjajo značilno francosko eleganco. Ta je skoraj takšna kot pri večji xantii, na katero tudi sicer spominja xsara, a vendarle gre za naslednico manjšega avtomobila. S 4,17 metra zunanje dolžine xsara dokazuje tudi notranjo prostornost, ki je ne primanj- danjih citroenih, le merilniki še nekoliko spominjajo na bližnjo preteklost. Poleg sodobne oblike je pre-pričljiva tudi ergonomija, le namestitev stikal za odpiranje vratnih stekel je popolnoma ponesrečeno. Očitno konstruktorji +++oblika ++prostornost +prtljažnik /—preglednost nazaj -namestitev stikal za odpiranje stekel -plastika na armaturni plošči Udobna notranjost in ergonomična armaturna plošča. Nekatera stikala so nameščena nekoliko ponesrečeno. anju cestnih grbin in s tem tudi nekoliko preobčutnemu vzdolžnemu nihanju karoserije, pasivna izpopolnjena pasivna zadnja prema poskrbi za zanesljivo lego na cesti. CENA do registracije: 27.990 DEM (Citroen Slovenija, Koper) Citroen xsara z 1,8-litrsktm motorjem je dobra kombinacija družinskega udobja in dobrih zmogljivosti. kuje ne glede na to, na katerem niso vedeli, kam bi z njimi in Xsara je sodoben, brezkompromisen avtomobil, z izrazito elegantnimi karoserijskimi lini- V kombillmuztnskem zadku je 408 litrov prostora za prtljago. sedežu sedijo potniki in tudi višinski centimetri v potniški kabini niso problematični. Še celo več, prtljažnik s 408 litri je odmerjen zelo razkošno in xsara bi se lahko uvrstila celo za pol razreda višje. Toda po drugi strani so morali konstruktorji zaradi visokega zadka žrtvovati preglednost nazaj in ukrivljeno zadnje steklo je za dobro preglednost občutno premajhno. Tudi v xsarini notranjosti je slutiti duh sodobnega oblikovanja. Voznikovo delovno mesto je nekoliko drugačno, kot je bilo pri dose- na armaturni plošči pod zračnima režama delujeta kot nebodi-gatreba. Če je levi bočni plastični obrobi oznaka 1.8i 16V, si voznik od takšne xsare lahko obeta veliko. V tem primeru je namreč pod motornim pokrovom 1,8-litrski štirivaljnik s po štirimi ventili na valj, ki zmore razveseljivih in odločnih 112 konjskih moči. Bistahor, motor je zato zelo živahen in se ne brani priganjanja v visoke vrtljaje, poleg solidnih pospeškov in dovolj visoke hitrosti pa voznika razveseljuje tudi z zmernostjo pri porabi goriva, malce manj pa s hrupom pri priganjanju.Ob tem je avtomobil zlahka kos tudi ostrejši vožnji. Čeprav je podvozje naravnano k mehkobnemu požir- Xsara 1.8i je tako hkrati dovolj prostorna limuzina za povprečno družino in hkrati dovolj hiter avtomobil, ki je po volji tistim, ki jim je pri srcu dinamična vožnja. In nenazadnje, napoveduje, da bodo Citroenovi avtomobili odslej drugačni. TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, Štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1761 cem, 81 m 1112 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4167 mm, š 1698 mm, v. 1401 mm, medosna razdalja 2540 mm, prostornina prtljažnika 408 1. Najvišja hitrost: 195 km/h (tovarna), 193 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 10,7 s. Poraba goriva po ECE normativih: 6,3/8,3/ 12,0 1 neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 9,9 1. • M. Gregorič Slovenski avtomobilski trg v letu 1997: 62.007 novih avtomobilov Pesimisti so se (spel) ušteli Tisti, ki so napovedovali, da se nad slovenskim avtomobilskim trgom kopičijo črni oblaki in da smo ob koncu junija izčrpali večino sredstev za nakup novih avtomobilov, so se ušteli. \ minulih dvanajstih mesecih je bili namreč v Sloveniji registriranih 62.007 novih avtomobilov, kar je celo nekaj več kot v letu 1996, ko je bilo prodanih 60.181 avtomobilov. Leto 1997 se je začelo z znižanjem carinskih stopenj za avtomobile narejene v državah Evropske skupnosti in kupci so pričakovali, občutne pocenitve. Ker maloprodajne cene avtomobilov niso odvisne samo od carinskih, temveč tudi davčnih dajatev, taks in morebitnih povišanj tovarniških cen, kakšnih pretresljivih sprememb vseeno ni bilo, pa tudi zastopniki in trgovci raje pospravijo v žep kakšen tolar več. Prvi lanski mesec je tako minil v znamenju popravljanja cen in čakanja, s 3004 prodanimi avtomobili pa se je v statistiko zapisal kot prodajno najslabši mesec. Po začetni zadržanosti so se v februarju prebudili tudi kupci, ki so skoraj podvojili skupno januarsko številko in pokupili 5694 avtomobilov. V marcu je bila prodaja še višja in s 6512 avtomobili je ta mesec veljal za tretjega najuspešnejšega. Pravi razcvet prodaje se je začel v aprilu, ko je vlada prav na predvečer otvoritve 20. Slovenskega avtomobilskega salona najavila, da bo kupce novih avtomobilov razveselila z dodatnim obdavčevanjem, ki so ga sprva prikazovali kot ekološki davek, ko pa je postalo jasno, da gre zgolj za poskus krpanja proračunske luknje, so takšno poimenovanje umaknili. Prodajna psihoza je trajala vse od aprila, ko so zastopniki prodali rekordnih 8719 avtomobilov, v maju 6554 in v juniju 7022 avtomobilov. Sporni davek naj bi namreč začel veljati s 1. julijem, vendar ga je parlament zavrnil, tako kot tudi predlagano ekološko takso, ki jo je na pobudo Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev vložil poslanec Zmago Jelinčič. Nekoliko nenavadno prodajno dober je bil tudi julij, ko se je za nove avtomobile odločilo 5519 kupcev, medtem ko je 3580 prodanih avtomobilov že napovedovalo, da utegne biti skupna letna količina občutno manjša kot v letu 1996, saj so nekateri zastopniki že do sredine poletja prodali toliko avtomobilov, kot so jih imeli na voljo v celem letu. Tudi septembra se prodajne krivulje niso občutneje povzpele, saj je bilo v tem mesecu prodanih 3845 avtomobilov in tako se je skupna količina v primerjavi s tremi četrtinami leta 1996, že skoraj izenačila. Kljub temu so zadnji trije meseci s 4571 prodanimi avtomobili v oktobru, 3503 v novembru in 3484 v decembru, kTso bili sicer med prodajno najslabšimi, skupaj navrgli 62.007 novih avtomobilov, česar tudi največji optimisti niso pričakovali. Tako kot v letu 1996, je tudi lansko leto največji del tržne pogače v znamenju Renaultovih avtomobilov. Revoz je skupaj prodal 12882 avtomobilov, kar je občutno manj v primerjavi s predlanskim letom, tržni delež je zdesnil 26 na 20,8 odstotka, toda vseeno so bili prepričljivo prvi. Pri Porsche Slovenija so z znamko Volksvvagen obdržali drugo mesto s 7390 prodanimi avtomobili se je tržni delež iz 11,7 povzpel na 11,9 odstotka, medtem ko se je na trejem mestu obdržala znamka Fiat, ki jo zastopa AC Avto Triglav, ki je lani uspel prodati 5798 avtomobilov, kar je pomenilo rast tržnega deleža iz 6,5 na 9,4 odstotka. Prav tako dobro kot prva trojica, se je držala tudi češka Škoda. Zastopnik Avtoimpex je v minulih 12 mesecih prodal 4227 avtomobilov, tržni delež so povečali iz 5,7 na 6,8 odstotka, medtem, ko je petemu Oplu s 3282 prodanimi avtomobili zdrsnil iz 6,3 na 5,3 odstotka. Šesto in sedmo mesto sta zadržali znamki Hvundai in Ford, vendar je prodaja obema šla od rok slabše kot predlani, medtem ko se je na osmo mesto prebil Citroen, ki je bil prej krepko za vodilno deseterico. Na devetem mestu je druga južnokorejska znamka Daewoo, deseti je Seat, enajsti Peugeot in 12 Audi, nato do petnajstega mesta sledijo še Rover, Suzuki in Kia. Vse ostale znamke imajo na slovenskem avtomobilskem trgu manj kot 2 odstotka tržnega deleža. Zanimivo je na primer, da se je prodaja dobesedno prepolovila ruski Ladi, bolje pa je šlo Hondi, BMW-ju, Nissanu in Mercedes - Benzu in Alfi Romeu, medtem ko so padec prodaje zabeležili še pri Mazdi in Lancii. Med slovenskimi kupci je bil v lanskem letu najbolj zaželen renault clio, ki spomladi odhaja v pokoj in bo dobil naslednika. Prodali so jih 5644, na drugo mesto pa se je prebil volksvvagen polo s 3806 enotami, medtem ko je na tretjem mestu s 3788 primerki renault megane. Vodilne trojke se zanesljivo drži škoda felicia (3687), že kar precej zaostaja fiat punto na petem mestu (2505), v deseterici pa so še renault twingo (2234), vw golf (2180), hvundai accent (1830), daewoo nexia (1466) in fiat bravo/brava (1437). V pisani druščini avtomobilov smo v Sloveniji lansko leto registrirali tudi 38 prestižnih audijev A8, 16 mercedesov S, SL in 500, 10 BMW- jev serije 7 in 8, 9 hond legend ter po enega jaguarja, venturija, volva S90, ferranja F 355 in chrvslerja new vorkerja.In kaj prinaša letošnje leto: v začetku po vsej verjetnosti nekaj zadržanosti zaradi prilagajanja cen, nato razprodaje avtomobilov z letnikom 1997, že spomladi pa se nam obeta vrsto novih modelov. Če gre Verjeti nekaterim poznavalcem, je slovenski avtomobilski trg v minulih letih pokazal vse znake stabilnosti, tako, da tudi letos ni pričakovati večjih pretresov, če seveda država ne bo posegla po nepriljubljenih ukrepih. • M.G. DEŽURNI NOVINAR 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Društvo Projekt Človek prihaja na Gorenjsko Spomladi prvi stanovalci Center za pomoč odvisnikom, ki delujejo pod okriljem Društva projekt Človek bo predvidoma spomladi zaživel tudi v Sopotnici, na društvu pravijo, da bo nevarnost širjenja drog tam zagotovo manjša. Ljubljana, 13. januarja - Pred časom smo že pisali o tem, da naj bi center za pomoč odvisnikom svoja vrata odprl tudi v nekdanjem gozdarskem domu v Sopotnici pri Zmincu. Center bo deloval pod okriljem društva projekt Človek, katerega delo bomo tokrat skušali v kratkem predstaviti. Društvo pri nas deluje že četrto leto, doslej je bilo v njegove programe vključenih že precej odvisnikov in njihovih svojcev, njihove izkušnje, kot tudi izkušnje iz tujine pa kažejo, da se tovrstnih centrov ne gre bati, saj ti probleme povezane z drogo Praviloma vedno odženejo iz okolice. prispevajo tudi drugi dona-torji in starši odvisnikov. Abstinenčni program projekta Človek je razdeljen v več dopolnjujočih se nivojev. Prvi stik odvisnika s projektom je sprejemni center, ki je pravzaprav nulta postaja rehabilitacije. V center letno pride tudi preko dvesto odvisnikov, prihod je prostovoljen, odločitev posameznikova, sprejemni center pa nehote opravlja tudi selektivno nalogo - tisti, ki abstinenčne-ga programa ne zmorejo, iz programa izstopijo. Dosedanje izkušnje kažejo, da zahteve pripravljalnega obdobja uspešno prebrodi največ četrtina vključenih odvisnikov. Prvi pravi korak v življenje brez droge je prestop v pripravljalni program. Pogoj za prestop je redna abstinenca, v program pa se mora vključiti cela družina. Iz pripravljalne skupine vodi za Kot rečeno, predstavlja za odvisnike društvo projekt Človek eno množnosti za izhod iz sveta droge. Kot nam je povedal mag. Bogdan Polajnar njihovo delo zajema veČ področij delovanja, od samega izvajanja abstinenč-nega programa, do vzporedne terapije^ za starše, ukvarjajo se z'izobraževanjem obenem pa nadzorujejo tudi delo nekaterih drugih podobnih organizacij. Program se izvaja v 55 državah Po vsem svetu, društva oziroma organizacije, ki ga izvajajo so samostojne, njihovo delovanje pa poleg države Podpirajo tudi posamezni do-natorji. Sedem desetin potreb slovenskega projekta Človek • svojimi dotacijami pokriva Mmistrstvo za delo, družino m socialne zadeve, pri sofinanciranju pa sodeluje tudi Ministrstvo za zdravstvo ter Mestna občina Ljubljana, nekaj odstotkov v proračun pa f**"**««**,.........................^.^.^^ Vse najboljše, Franc! Krivo Brdo, 13. januarja - Jutri, v sredo bo svoj devetindevetdeseti (99) rojstni dan praznoval Franc Potočni- iz Krivega Brda. Franc se je rodil v Pustotah pri Zgornji Luši v Selški dolini. Pred prvo svetovno vojno je delal pri lesnem trgovcu Dolencu, nato so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko, po koncu vojne pa se je pridružil generalu Maistru v bojih za severno mejo. Po vrnitvi domov je spoznal svojo ženo, poročila sta se leta 1925, v zakonu pa se jima je rodilo enajst otrok. Druga vojna, ki jo je sicer preživel doma, mu je vzela Ženo, otroci so odhajali v dolino s trebuhom za kruhom, na kmetiji pa je ostala hči Lojzka. Rodbino Potočnikov je povečalo 19 vnukov ter 15 pravnukov. Franc je kljub svojim častitljivim letom še vedno kar precej aktiven, rad bere, vendar zadnjih nekajlet le s pomočjo posebnega povečevalnega stekla. Ob njegovem rojstnem dnevu ga je minulo nedeljo obiskal tudi gorenjevaški župan Jože Bogataj z javorskimi cerkvenimi pevci, ter predstavniki Rdečega križa. Francu vse najboljše, in nasvidenje do Prihodnjega, stotega, rojstnega dneva. • U.S. stabilne abstinenta pot v dnevni center, ki jih zaposli od jutra do večera. Odvisniki oziroma abstinenti hodijo domov le spat, v centru pa na novo pridobivajo potrebne vrednote, ki so sicer sestavni del našega vsakdanjega življenja. Pri veČini nekdanjih odvisnikov ne gre za proces rehabilitacije oziroma ponovnega vživijanja v družbo, pač pa za pravo habilitacijo, prvega pravega vživljanja v družbo. Ob stabilni abstinenci in pa uspešni zaključitvi te faze, se zdravljenje in vživlianje odvisnika v družbo lahko tudi konča. Njeno nadaljevanje je dnevna terapevtska skupnost, ki odvisnikom nudi še dodatno možnost socialne rehabilitacije, pri slednjem gre omeniti predvsem učenje nekonflikt-nega življenja, pridobivanje delovnih navad in pa življenje v skupini, podobni družini, v kateri vladajo iskreni medčloveški odnosi. Vse faze rehabilitacije pri nas uspešno potekajo več let zapored. Največji osip je še vedno na poti do prve prave stopničke k abstinenci. Zadnji koraki bodočih abstinentov bi bili še uspešnejši v stanovanjski skupnosti, prva tovrstna pa naj bi zaživela letos spomladi v Sopotnici. To praktično pomeni, da bodo tam bivali izključno tisti, ki so stabilni abstinenti, posameznik pa bo v njej preživel v povprečju osem mesecev. Na pobudo društva so skupaj s krajani ustanovili Odbor za nadzor, ki bo imel vsa pooblastila za nadzorovanje dela v centru, poleg tega pa bo delovno mesto ekonoma namenjeno enemu od domačinov. V centru bodo (nekdanji) odvisniki ves čas pod strokovnim nadzorom, v društvu Človek pa upajo, da bodo s krajani dobro sodelovali. Nenazadnje bo center za pomoč odvisnikom krajanom ponudil tečaje računalništva, poleg tega bodo v objektu uredili dvorano za športne aktivnosti, pa še kaj bi se našlo. Strah pred povečanjem prisotnosti drog v okolici je po zatrjevanju magistra Polajnarja neupravičen, saj se vedno znova potrjuje, da se preprodajalci ogibajo okolice takih in podobnih centrov. Center se bo ukvarjal tudi z izobraževanjem o problemu zasvojenosti z mamili in njenemu preprečevanju oziroma pomoči odvisnikom, glede na dosedanje sodelovanje krajanov in njihov pristanek pa o uspehu skupnega dela ne gre dvomiti. • U.Š. Nova cesta in vodovod v Potarjih Potarje nad Tržičem, 9. januarja - Cesta v Potarje, ki je za jnbližno sto raztresenih hiš edina povezava v dolino, je dočakala Jf drug del obnove. Prvi del ceste so rekonstruirali že lani, letos pa dokončali še petstometrski odsek, obenem pa zamenjali še Jfpeljavo vodovoda ter tako delno rešili težave z vodno oskrbo. Obnova ceste in vodovoda je stala enajst milijonov tolarjev, Polovico zneska je prispevala občina, polovico Krajevna skupnost, nekaj pa so primaknili tudi krajani. V delu krajevne skupnosti je Vfacunan tudi pesek iz krajevnega kamnoloma, ki ga bo občina "Porabila pri obnovi drugih cest v občini. • U.S. **<>gcu so polomili roke Tnpaliče, 12. januarja - Znamenja na cesti v Tupaličah so se Ponovno lotili neznanci. V zadnjih ekaj letih, kolikor znamenje stoji ob " Žel že _ ^epševanja znamenja najverjetneje v sobotnih nočnih urah pri P°vratku iz ene bližnjih diskotek. S kamnom so z železnega križa 'Dui Kristusa ter mu polomili roke. V policijske arhive so dodali n°v zapisnik, storilci pa zaenkrat še ostajajo zaviti v temo. • U.S. Veselo božično novoletno jezersko vzdušje Jezersko, 10. januarja - Na Jezerskem so minule božično novoletne praznike proslavili tudi z nizom zabavno kulturnih prireditev. V dvorani Korotan so se na Božično-novoletnem koncertu predstavili učenci jezerske osnovne šole, na obisk je prišel tudi dedek Mraz, srečali so se starejši občani, jezerski lovci so praznovali štiri desetletja svojega delovanja, zaigral pa je tudi Igor Podpečan s svojimlzlatimi zvoki. Prvi letošnji petek je Jezerjane v deželo Serp in Tibetancev s predavanjem in diapozitivi popeljal Davo Karničar, vrhunec prireditev pa je predstavljal sobotni koncert bratov Smrtnik ki prihajajo iz Kort na avstrijskem Koroškem, spremljal pa jih je trio Korenika. Kot na vseh priređivah božično novoletnega niza je bila tudi tokrat dvorana skorajda premajhna za številno občinstvo. Niz prireditev bo zaključil zadnji januarski dan mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika. Pri pripravi prireditev je sodelovala jezerska osnovna šola, vrtec, Lovska družina, Turistično društvo in Turistično informativni center skupaj s Krajevno skupnostjo Jezersko. Seveda ste na zadnji koncert kamniških pevcev vabljeni tudi naši bralci. ♦ U.S. zaradi slabih od zdaj za silo pop potrebne bolj financirala tudi zahtevane inves šolskem letu. • Za silo urejene šolske sanitarije Kranj, 13. januarja - Svet staršev osnovne šole Simona Jenka je prek člana sveta mestne občine Kranj oktobra naslovil na občinsko upravo pobudo za ureditev sanitarij v podružnici Center, obnovo telovadnice, garderob in strehe na matični šoli ter ureditev telovadnice v podružnici Gor« iče. Zaradi inšpekcijske odločbe, ki je grozila celo z zaprtjem Šole, se je občinska uprava novembra lotila najbolj interventnih popravil Sanitarije v podružnici Center, v katerih je lakalo in neprijetno smrdelo, so sogled vanje pa kaže, da bi bile obnove (na sliki). Občina je strehe na matični šoli, druge aj bi prišle v plan v naslednjem o: T. Doki Sprejeli delitveno bilanco Mengeš, 12. januarja - Dobri dve leti so trajala "pogajanja'* v komisiji za oblikovanje delitvene bilance v nekdanji občini Domžale, iz katere so po reorganizaciji lokalne samouprave nastale nove občine Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. O delitvi premoženja so si kar nekaj časa belili glave tudi domžalska županja in župani ostalih treh novih občin. Nazadnje pa so pred novim letom vendarle našli skupni jezik in podpisana je tudi že pogodba med vsemi štirimi občinami. Premoženje so razdelili po legi objektov in odstotni razporeditvi. Tako so se dogovorih, da Domžalam pripada 62 odstotkov vrednosti celotnega skupnega premoženja, Lukavici in Moravčam po 12 odstotkov, občini Mengeš pa 14 odstotkov. • A. Ž. Samostojni varstveni zavod Mengeš, 12. januarja - Občina Mengeš iz nekdanje skupne lokalne oziroma občinske skupnosti Domžale, v kateri je bil Mengeš le krajevna skupnost, zdaj vse bolj prevzema tudi nekatere dejavnosti in organizacije. Tako so z novim letom v občini Mengeš dobili tudi samostojni javni zavod Vrtec Mengeš z dvema vrtcema. Prej sta vrtca Gobica in Sonček spadala v vzgojno varstveni zavod Domžale, zdaj pa sodita v samostojni javni zavod občine Mengeš. ♦ A. Z Zdravstvena postaja v Mengšu Mengeš, 12. januarja - Z novim letom je občina Mengeš prevzela zdravstveno postajo za osnovno zdravstveno varstvo občanov. Do zdaj je bilo celotno zdravstveno varstvo za občane Mengša v zdravstvenem domu v Domžalah, poslej pa bodo občani Mengša v Domžalah imeli le še specialistične storitve. • A. Z, Svet nakelske šole začenja z delom Naklo, 13. januarja - Jutri, 14. januarja 1998, ob 17. uri in 30 minut bo v zbornici osnovne šole Naklo prvi sestanek novo ustanovljenega sveta šole. Predstavniki delavcev zavoda OŠ Naklo, sveta staršev in občine kot ustanovitelja se bodo seznanili s poročilom o imenovanju članov sveta in izvolili predsednika ter namestnika sveta. Sprejeli bodo tudi letni delovni načrt in sklepali o razpisu za ravnatelja zavoda. • S. Saje Po več kot mesecu dni zamude priletelo novo Adriino letalo Na Brniku pristal prvi Canadair Brnik, 10. januarja - V soboto nekaj minut po 12. uri je na brniškem letališču pristalo novo letalo slovenske letalske družbe Adria Airways Canadair Regional Jet LR 200, kanadskega proizvajalca Bombardier Acrospace. Letalo Canadair Regional Jet LR 200 je dolgo 26,8 metra, razpon kril meri 21,2 metra, celotna površina kril pa je 48,4 kvadratnega metra. Letalo je opremljeno z dvema motorjema znamke General Electric naenkrat lahko preleti do 3700 kilometrov, leti na največ 12500 metrih in doseže najvišjo hitrost 860 kilometrov na uro. Med letali te kategorije CRJ 200 LR slovi tudi kot eno najbolj ekonomičnih tako pri porabi goriva kot tudi pri vzdrževanju. Pri Adrii Airways so se odločili za izvedbo z 48 sedeži in dvema kuhinjama. Pri Adrii Airways so se za nakup novih letal odloČili zaradi izboljšanja ekonomike letenja, razširitve mreže, poletov in modernizacije flote. Tako bo prvo letalo CRJ 200 LR nadomestilo turbopropelerski letali Dash 7, letelo pa bo predvsem iz Ljubljane v Zuerich, Muenchen, Split, Sarajevo in kasneje tudi v Bruselj. Letalo bo v promet vključeno že v tem tednu, medtem ko naj bi konec meseca priletelo še drugo, junija pa predvidoma tudi tretje. Tako bodo lahko nadomestili tudi eno od dveh letal DC-9, ki sta stari 27 oziroma 25 let. Z Adriinim naročilom se je število naročenih letal Canadair, ki so v prometu od leta 1992, povzpelo na 208, medtem ko je proizvajalec 154 letal že dobavil. Trenutno s takšnimi letali svojo dejavnost opravlja 14 letalskih prevoznikov v osmih državah, med njimi tudi Lufthansa, 1yrolean, Lauda Air in Air Canada. Prvo od treh Adriinih letal Canadair Regional Jet LR 200 tik pred vzletom proti Sloveniji KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše, v Mali galeriji in v kleti Prešernove hiše so na ogled likovna dela J. bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel v okviru 3. bienala mesta Kranja razstavlja Vladimir Makuc. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernoslovci in naš čas. V avli Zavarovalnice Triglav razstavlja kipar Jožef Vrščaj. V Likovnem studiu Klementine Golija in Klavdija Tutte je na ogled razstava Klasiki modernizma v evropskem prostoru. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V galeriji Pungert razstavlja akademski slikar Franc Bešter Razstava bo odprta do 28. januarja. V Gostišču Arvaj razstavljata akad. slikarja Vinko in Marko Tušek. V Galeriji Sava, Škofjeloška, 6, razstavlja akad. slikar Milan Batista. V hotelu Creina razstavlja slike Slovenska mesta akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. BLED - V hotelu Astoria sta na ogled razstava fotografij na temo Triglavski narodni park in prodajna razstava slik akad. slikarja Jurija Kravcova. V Galeriji Trg razstavljajo Melita Vovk, Janez Ravnik in Stane Kolman. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Loški grad V galeriji Ivana Groharja razstavlja "doprineske k fantastični zoologiji" slikarka Maja Šubic.V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote £kofja Loka razstavljajoklekljarice TD Železniki čipke z naslovom "Prve snežinke v januarju". V galeriji Fara razstavlja slike Pavle Sedej. V galeriji ZKO Knjižnica je odprta razstava Freisinška posest. Novo v kinu ZBOGOM DEKLETA V četrtek na sporede gorenjskih kinematografov prihaja film Zbogom dekleta (Kiss the Girls). Ugrabitev postane umor, zadevo pa poleg lokalne policije raziskuje še oče pogrešane oziroma umorjene - tudi detektiv. Širšo razsežnost kriminalnega dejanja na koncu potrdi še prisotnost FBI-ja. Stavek "žal mi je, toda moral sem to storiti" o filmu "Zbogom dekleta" pove veliko. Umor jih raziskuje več, tudi število trupel se poveča na tri, zadevo pa dodatno zapleta prisotnost očeta umorjene, detektiva izvedenca za sodno psihologijo dr. Alex Cross, ki ga igra (tovrstne vloge so mu pisane na kožo) izvrstni Morgan Freeman, ki ga poznamo iz filmov Sedem, Driving Miss Daisy, Unforgiven, Lean On Me... On je tudi tisti, ki zaradi osebnih razlogov najbolj zavzeto išče resnico. Ugrabitelja (ali tudi morilca?), tako imenovanega Casanovo mu pomaga iskati mlada zdravnica Kate McTiernan, igra jo Ashley Judd, ki je kriminalcu edina uspela pobegniti. Poleg njiju v filmu še igrajo Carv Elevves, Tony Goldeyn... in drugi. Režiser Gary Fleder je publiki znan predvsem po svojem prvencu Things To Do In Denver When Your're Dead, številne nagrade pa je pre tem že prejel za režijo kratkih igranih in dokumentarnih filmov. Galerija Ivana Groharja PRIČEVANJE DOKUMENTOV Škofja Loka - Pričujoča razstava je srečanje Maje Šubic z Borgesovo fantastično prozo, ki je prežeto z večletnim hrepenenjem in osmišljanjem neosmišljenega. Je razkritje načrta Majinega likovnega ustvarjanja. Prvoten vtis je kriv za dvom, ki nas draži in vzdržuje v napetem pričakovanju. Likovno delovanje se oddaljuje z razdiranjem fizične podobe kot fragmenta, fosila, neslutene velikosti ali ikone. Menjajo se le čas in okoliščine. Slikarka Maja Šubic je pritegnilo mojo pozornost z novo serijo "doprineskov k fantastični zoologiji", ki sloni na pojmovanju branja in interpretacije knjige J. L. Borgesa: Knjiga o imaginarnih bitjih. Borgesova fantastika je brez meja, polna nejasnosti in dvoumnosti, kjer človek poskuša humanizirati objektivno stvarnost, racionalizirati iracionalno, omejiti neskončno, izreči neizrekljivo in uloviti neulovljivo. Borges imaginarno preobrazi stvarnost tako, da ustari iluzijo, ki vzdržuje moč lastne vere v humanizirani svet, mit, delo. Kaj je privid? Kaj je stvarnost? Ena iluzija se meša z drugo, fabula je vidnejša od likov, niz dogodkov napeljuje na en sam moment, na moment slikanja in likovnega ustvarjanja. Liki se podrejajo dogodku, ki se zvaja na arhetipski vzorec z dramsko napetostjo in paradoksalnim obratom. Mitološki liki in fantastične živali se spajajo z mehanizmom dvoumnosti zgodovinskih dejstev, ki meša stvarnost in privid, zgodovino in mitologijo, podobe stvarnosti in like iz knjige, slikarja in gledalca. Maja Šubic je sprejela ta sistem lomljenja podobe in ga spremenila v večnost fresk in transparentnost akvarelov. V realnosti ni jasno, kaj so dogodki, kje so stvari, kateri so normalni, kateri so paranoični, kateri razvijajo delovanje stalnosti neverjetnega in vzročnega, šizoidnega in nepričakovanega to podobo Maja vpne v idejo kritike obstoječega. Upodabljanje je postalo novo poglavje, kjer je dejansko celo mogoče, lukaj pa nastopijo slikovne kvalitete, proporc: in perspektiva, barva in raznolikosti, ki govorijo sebi v prid ter si zgradijo lastno vizualno poglavje. V tem se kot gledalec počutim izgubljeno, občutek za resničnost nadomesti doživetje, kot da si želim obdržati samo sebe. V tem momentu likovnega procesa Maja - slikarka pušča sebe v oddaljenosti in nastopi kot opazovalka. Tukaj tiči smisel objektivne oddaljenosti stvari od naslikane podobe. Zdi se, kot da Maja stremi k izčrpanju stvari zaradi preživetja in prepustnosti delovanja nasproti absolutnim formulacijam umetnosti. Razstava je kot labirint. Labirint dokumentov, ki pričajo o njenem ustvarjanju in nekem obstajanju. Razstavljena dela so polna čudenja oziroma so eno samo čudenje, kjer šele riziko izgube ustvari nove dvome, ki poganjajo naprej slikarkino ustvarjalno kolo in gledalčev smisel za estetiko. Polona Hafner Edicija Prešernova pot v svet PREŠEREN V NOVIH PREVODIH Kranj - Vse tako kaže, da bo letošnjega februarja, prav za slovenski kulturni praznik, izšla ena od publikacij, ki jih načrtuje odbor za pripravo slovesnosti ob počastitvi Prešernovih jubilejev pri Mestni občini Kranj. Gre za prvo od edicij z naslovom Prešernova pot v svet in sicer za dvojezično izdajo dvajsetih Prešernovih pesmi - v slovenskem in nemškem jeziku. Urednik te edicije prof. France Pibernik je o tem povedal: "Serijo izdaj Prešernovih pesmi prevedenih v tuje jezike začenja letos zbirka pesmi, ki so jih v nemški jezik prevedli različni avtorji. Na novo je vrsto Prešernovih pesmi prevedel Klaus Detlef Olof, univerzitetni profesor na celovški univerzi. Za nekatere druge pesmi, ki smo jih hoteli na vsak način uvrstiti v to prvo zbirko, pa je sourednik zbirke prof. Franc Drolc ugotovil, da so že dosedanji prevodi, kot na primer prevodi Lili Novy, povsem ustrezni." Z izidom zbirke Prešernovih pesmi v dveh jezikih se začenja v Kranju uresničevati načrt o praznovanju 150-letnice Prešernovega rojstva v prihodnjem letu in 200-letnice pesnikove smrti leto kasneje. Začeto delo iniciativnega odbora izpred štirih let zdaj nadaljuje odbor, ki je poleg serije izdaj Prešernovih pesmi v tujih jezikih predlagal tudi simpozij v prihodnjem letu na temo Prešernov Kranj in še projekt srečanj s Prešernovimi prevajalci, ki naj bi potekal skozi vrsto let. Literarni del programa praznovanj (drugi del je obnova oziroma preureditev Prešernovega gaja) se s prvo edicijo prevedene poezije že začenja uresničevati. V naslednjih letih naj bi se najnovejšemu nemškemu prevodu Prešernovih pesmi pridružili še prevodi v druge jezike - hrvaški, itali- Prof. France Pibernik janski, madžarski, kasneje tudi angleški, francoski itd. Gre seveda za načrt, da bi pesnikovo delo predstavili sodobnemu bralcu, najnovejši prevodi pa naj bi v svežem in sodobnem jeziku zamenjali prejšnje, največkrat ne najboljše prevode. S prevajanjem Prešernove poezije se že več kot deset let ukvarja prof. Olof. Leta 1986 je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšel njegov prevod Sonetnega venca z ilustracijami Valentina Omana. V zadnjih letih se je prevodni opus Prešernove poezije po njegovi zaslugi še povečal. "S prof. Drolcem sva sour-ednika te zbirke, skupaj sva določila, kateri prevodi sodijo v to prvo knjigo. Prav vesel sem, da bo v tej zbirki nekaj temeljne poezije dobilo sodobne prevode; večina starej- "Lipa zelenela je" Bogdana Novaka TUDI SLOVENCI DOBIVAMO SVOJO SAGO "Ma ja. Sem ti pošteno povedal. Ne skrivam nič. Imam dve ljubici. Ena si ti, moja Barbara, ma je še ena druga, v drugi vasi. Je ne poznaš, kaj bi ti pravil, je iz Vrem. In obema povem isto: katera mi bo prej rodila otroka, s tisto se bom poročil. Jasno?" V podnaslovu sem zapisal odlomek iz prve knjige sage o Slovencih, ki jo je in jo še piše pisatelj Bogdan Novak. Saga "Lipa Zelenela je", sicer žanrsko delo po skandinavskem vzoru, bo namreč v končni podobi obsegala dvanajst knjig. V njih avtor pripoveduje o dveh slovenskih družinah (pisateheve žene in njegovega očeta), Kolarjevih s Primorske in Godinovih iz Prekmurja, od leta 1879 pa do konca tega tisočletja, skozi kateri portretira življenje celotnega slovenskega naroda v zadnjih sto dvajset letih. Naključje je, da je pisatelj sorodstveno vezan prav na mejni slovenski področji, kjer je moment narodnega toliko bolj poudarjen. Seveda pa se dogajanje seli z skupaj s posameznimi člani obeh družin v Ljubljano, na Jesenice, na Koroško, na Dolenjsko in v druge konce Slovenije. Različna okolja so od pisatelja zahtevala izredno mero prilagajanja žanrskim zahtevam, tako gre v prvih knjigah predvsem za kmečko povest, prerašča v kmečki in vojni roman, nato v meščanski roman in se zaključuje v sodobnejših književniških oblikah. Sodobna saga je tako družinski in generacijski kot družbeni roman, saj skupaj z družinama zajema celoten tok političnega, kulturnega, narodnega in družabnega življenja na slovenskem narodnostnem ozemlju. Medtem ko so imena junakov iz pisateljevih družin zamenjana z drugimi, pa se v sagi pojavlja mnogo povsem konkretnih zgodovinskih osebnosti, ljudi, ki so zaznamovali narodovo zgodovino. Bogdan Novak se je pisanja sage lotil leta 1987, prve štiri knjige so v začetku devedesetih že izšle pri drugi založbi, celoten projekt pa je sedaj prevzela Mladinska knjiga. Te dni sta tako izšli prvi dve knjigi "Na začetku je bila ljubezen" in "V senci dvoglavega orla" ki zajemata obdobje do prve svetovne vojne, v nadaljevanju pa bodo posamezne knjige izhajale na tri mesece in se z dvanajsto zaključile do leta 2000. Bogdan Novak trenutno zaključuje deveto knjigo. Deli sta izšli v za slovenski roman razmeroma veliki nakladi 14 tisoč izvodov, v tistku pa sta tudi že tretja in četrta knjiga. Po pisateljevih besedah se bo zgodba na Gorenjsko selila v šesti in sedmi knjigi. • Igor K. ših prevodov je namreč tako zastarelih, da jih ne kaže več ponujati tujemu bralcu. Razrešili smo tudi dilemo ali natisniti v slovenskem jeziku Prešernove pesmi v izvirni obliki, kot jo je imel njegov pesniški jezik ob izidu leta 1847 v Poezijah. Za tujega bralca bi bil izvirnik najbrž zanimiv, vendar pa težko berljiv," je povedal prof. Pibernik. V izbor prevodov v nemški jezik sta po tehtnem premisleku odbora urednika uvrstila tudi eno od Prešernovih pesmi najprej napisanih v nemškem jeziku - te pesmi pa so vsekakor del njegovega pesniškega opusa. Gre za pesem V spomin Matija Čopa (Dem Andenken des Matthias Čop), ki jo je prvikrat v slovenski jezik prevedel literarni zgodovinar in jezikoslovec Luka Pintar in sicer v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. "V zbirki s spremno besedo dr. Borisa Paternuja, bo dvajset Prešernovih pesmi, ki so jih v nemški jezik prevedli poleg Klausa Detlefa Olofa še Lily Novy, Saxser, Samhaber, An; ton Funtek in drugi. Nekateri prevodi bodo v nemškem jeziku objavljeni sploh prvikrat, saj so doslej obstajali le v rokopisu. Tudi to je poleg promocije Prešerna, Slovenije in Kranja, ena od poti za slovenski jezik, da ga spoznajo tudi drugod po svetu," meni prof. Pibernik in dodaja, da bo najverjetneje tej prvi knjigi prevodov sledila knjiga s prevodi pesmi v italijanski jezik, verjetno pa bo dokaj hitro pripravljen tudi prevod za slovensko francosko izdajo. Najverjetneje že konec tega leta ali v začetku naslednjega. Zanimivost pri nastajanju nemško slovenske izdaje Prešernovih pesmi je založniško sodelovanje Mestne občine Kranj in Mohorjeve družbe iz Celovca. Koroški založnik bo seveda lažje knjigo ponudil tudi v nemško govoreči prostor. Knjigo tiskajo v Gorenjskem tisku Kranj. * Lea Mencinger Humanitarni in izredni, slavnostni koncert na Brezjah BASIST IVAN URBAS IN ORGANIST THOMAS DANIESL SCHLEE Brezje, 6. januarja • Na izrednem in slavnostnem koncertu sta v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah nastopila naš pevski solsit, basist Ivan urbas in avstrijski organist ter skladatelj dr. Thomas Daniel Schlee. Koncert pevsko-orgelskega dua Urbas - Schlee je sodil v sklop humanitarnih akcij Prisluhnite tišini, ki ga je organiziralo gorenjsko regijsko društvo gluhih in naglušnih AURlS-Omenjena umetnika že poznamo z naših glasbenih odrov, saj sta s podobnim sporedom nastopila pred slabima dvema letoma v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Tokrat sta pripravila spored samospevov za bas in orgle, ki so jj!1 napisali C. Monteverdi, L. v. Beethoven, F. Liszt, A. Dvoržak ji za edini dodatek še G. Verdi. Zvečine pa je tudi v teh primerih šlo za priredbe, kjer je spremljevalni klavir nadomeščen s kraljico glasbil, z orglami. To so bila dela, ki sta jih umetnika izvedla na koru brezjanske bazilike skupaj. Avstrijski organist ifl skladatelj Thomas Daniel Schlee pa je še sam zaigral dela F Couperina, Liszta, fragment iz svoje ustvarjalnosti in dela E-Reuchsla. Urbasov značilni polni operni basovski glas se j6 tokrat na brezjanskem koru še najbolje razpel v šestih Dvoržakovih Biblijskih pesmih, op. 99. Ves čas pa smo Š_e dodatno lahko občudovali pevčevo dikcijo številnih izvirnih i° tujih besedil. Lahko bi celo rekli, da je bil organistov delež tokrat celo večji od pevčevega, zlasti še, če ponovimo njegov ustvarjalo1 prispevek v njegovih lastnih delih z naslovom Sedem skladb, od katerih smo slišali le štiri z naslovi: Seefeldski preludij, Trio. Arabeske in Intrada. Lepo spoznanje pa smo doživeli s trem1 orgelskimi skladbami z naslovom Slike iz Provanse mal° znanega francoskega impresionista E. Reuchsla. • F. K. Radovljica - V četrtek je bila v Savnikovi hiši v Radovljici z naslovom Obrazi Slovenije in njenih ljudi odprta razstava trinajstih slikarskih del slovenskih in poljskih slikarjev, ki so nastala na likovni koloniji Društva slovensko - poljskega prijateljstva. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji g. Jan Tombinski, igralec Demeter Bitenc pa je predstavil poezijo poljske pesnice Wieslawe Szymborske, Nobelove nagrajenke. • I.K., foto: Tina Doki Tisoči ljudi na prireditvah in proslavi "Po stezah partizanske Jelovice" Dražgoše '98 ■ praznik spomina in rekreacije Pravo pomladno vreme je v nedeljo zvabilo v Dražgoše med pet in sedem tisoč ljudi. Veliko je bilo pohodnikov, na proslavi pa so z aplavzom pozdravili predsednika Republike Milan Kučana. Dražgoše, 11. januarja - Enain-štiridesetim prireditvam "Po stezah partizanske Jelovice" posvečenim 56. obletnici Draž-goške bitke je bilo vreme izredno naklonjeno, saj je toplo pomladansko sonce privabilo v Dražgoše prav izredno množico ljudi. Množična je bila udeležba na pohodih in množična tudi udeležba na osrednji spominski proslavi. Že kar nekajdnevno lepo vreme, ko je bila v višjih legah že prava pomlad, v dolinah pa mraz in megla, je zagotovo bil v nedeljo poglavitni vzrok za tako množično udeležbo ljudi na prireditvah v Dražgošah, saj se je večina odločila, da dan izkoristi za lep pomladanski izlet. Kot je že tradicija, je večina udeležencev v to gorsko vasico pod obronki Jelovice prišla peš iz vseh mogočih strani, poleg tega Pa je tudi Policija imela s prometom kar precej dela, saj je v Dražgoše okoli trideset avtobusov iz vse Slovenije pripeljalo tudi množico starejših udeležencev. Najbolj vztrajni so se tudi letos 00 polnoči podali na 40-kilo-metrski spominski pohod po Poteh Cankarjevega bataljona s Spremljala jih je polna luna Kot nam je dejal Jože Stanovnik, predsednik Planinskega društva Škofja Loka, ki je organizator spominskega pohoda s Pasje Ravni, je bila letos pot za 256 udeležencev izredno prijetna in pohod opravljen brez težav. Tistim, ki se pohoda večkrat udeležujejo, so seveda to potrdili v posebnih izkaznicah, trem, ki so bili na pohodu letos desetič: Stanetu Pintarju, Tonetu Bevku in Ivanu Tresketu, pa podelili tudi posebne plakete in diplome. Med udeleženci pa so bili tudi trije, ki so se udeležili vseh dosedanjih 19 pohodov, teh pa se bodo posebej spomnili na 20. jubilejnem pohodu prihodnje leto. Doslej največja udeležba je bila s 324 Pohodniki, najmanj pa jih je bilo, ko so bile razmere najtežje, 84. Jože Bizjak iz Trs t en i ka pri Kranju: "Na pohodi s Pasje Ravni sem bil letos dvanajstič in moram reči, da je bilo tokrat čudovito. Ob tako svetli noči baterij, razen v gozdu nismo '^^^smmsMmmmim rahmt pa tudi Pot je bila letos res lepa. V primerjavi Z lanskim pohodom, ki je bil res težak, je bilo letos pravo uživanje. Prihodnje leto spet pridem, če bo le zdravje dopuščalo. Pri 60. smo vendarle še mladi!" Martin in Uroš Bizjak iz Sv. Duha Pri Skofji Loki: "Na pohodu sem po približno desetih letih, ko sem se ga udeležil še kot gorski reševalec, tretjič, letos torej čisto "civilno" v rekreativne namene. Skoraj vso pot nas je spremljala luna, ko pa je zašla za Ratitovcem, smo kmalu dočakali prelep sončni vzhod. Sonce nas je pogrelo in nam dvignilo moralo še za zadnji vzpon v Dražgoše.Kako je hodil oče, sicer ne vem, ker je bil bolj zadaj, rečem pa lahko, da je bil pohod čudovit, in da ga bom še velikokrat ponovil!" Milena Smole iz Britof a pri Kranju: "Na prigovarjanje prijateljev sem se pohoda udeležila prvič in moram reči, da sem navdušena. Res nam je bilo naklonjeno vreme, saj si težko predstavljam, kako težko je to pot opraviti v snegu. Bila je polna luna in to je vsekakor imelo svoj vpliv. Še bom prišla!" Vit Primožič, dolgoletni župan občine Sovo dnj e ob Soči: "Naša skupina iz zamejstva je letos 14-članska in je iz občine Sovodnje ob Soči, ki je pobrateno z občina Škofja Loka, ter iz občine Števerjan. Prišli smo preko Baške grape in deset naših članov se je nato odpravilo na pohod iz Selc v Dražgoše. Poleg pozdravov iz občin Sovodnje in Števerjan prinašam tudi pozdrave predsednika Goriške pokrajine Georgija Brandollina, ki bo prebrano na proslavi ob spomeniku, ter pozdrave zveze italijanskih borcev in Garibaldincev." Predsednik Republike Milan Kučan je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal: "Odpor v zasedenih evropskih deželah je bil torej bistvena sestavina vojaških možnosti Britanije, te, kot se je zdelo, zadnje branilke evropske demokracije. Odpor torej, zaradi sebe in skupnih evropskih vrednost, in ne čakanja in še manj kolaboracija je bil tisto, kar nas je Slovence že na samem začetku tega velikega spopada uvrstilo med sile demokratičnih zaveznikov in bistveno prispevalo k veliki zmagi maja 1945, Slovenske odločitve za odpor so zato še danes visoko cenjene v vsem demokratičnem svetu, zgrajenem prav na vrednotah, ki so se branile v spopadu s fašizmom in nacizmom. To dejstvo je vgrajeno v temelje naše slovenske države, v njen sedanji mednarodni ugled in veljavo. Kajti ni nastala ne s čakanjem, ne s kolaboracijo, ampak z gibanjem za demokracijo, z aktivnimi dejanji, odporom in bojem zoper nasilno dušenje narodove pravice do samoodločbe." Pasje ravni, ki je bil letos že 19. zapored, in tudi tu so s skupno 256 udeleženci zabeležili enega množičnejših obiskov. Noč je bila zaradi lune tako svetla, da razen v iglastih gozdovih niso potrebovali luči, v Dražgoše pa so dobro razpoloženi udeleženci prišli že okoli devete ure. Tako se je na dvorišču ob šoli v Dražgošah začela zbirati nepregledna množica ljudi, pohodniki so se lahko okrepčali, slavnostno pa so podelili tudi priznanja za deseto udeležbo na spominskem pohodu, in razglasili zmagovalce v prav tako tradicionalnih kegljaških tekmovanjih. Srečanje borcev je bilo na Zalem Logu Vsakoletni sestavni del prireditev "Po stezah partizanske Jelovice" je tudi srečanje preživelih borcev Cankarjevega bataljona, ki so bili bitko v Dražgošah. Tokrat so se srečali v četrtek v gostišču Pri Slavcu v Zalem Logu. Kot nam je povedal predsednik organizacijskega komiteja Zdravko Krvina, se je srečanja s predsednikom ZZB in udeležencev NOB Slovenije Ivanom Bolničarjem udeležilo šest dražgoških borcev, poleg tega pa Še trije drugi borci Cankarjevega bataljona, in dva udeleženca Poljanske vstaje. Srečanje je bilo zelo prijetno. Kot vsako leto pa se je množica točno ob 12. uri zbrala na osrednji proslavi ob spomeniku na legendarno Dražgoško bitko in 60 ustreljenih in v NOB padlih Dražgošanov. Med udeleženci so prisotni z aplavzom pozdravili prihod Predsednika Republike Milana Kučana, ki je sicer stalni udeleženec te proslave, letos pa tudi slavnosti govornik, prisotni so bili tudi minister za obrambo Tit Turnšek, poslanca državnega zbora Borut Pahor in Zmago Jelinčič, precej pozornosti pa je vzbudila tudi udeležba župana mestne občine Kranj Vitomirja Grosa. Najprej je prisotne pozdravil župan občine Železniki Alojz Čufar, ki je menil, da je velika udeležba na spominski prireditvi še eno priznanje edinstvenemu pravičnemu uporu, ki je že našel, kljub poskusom razvrednotenja, svoje mesto v slovenski zgodovini. Največ pozornosti in večkratnega spontanega aplavza pa je bil deležen govor Milana Kučana, v kulturnem programu pa so sodelovali recitatorji, Ribniški oktet in Godba na pihala Alplcs iz Železnikov. Poleg številnih praporščakov, ki so bili tokrat na samem spomeniku, je slovestnost počastila tudi častna četa Slovenske vojske. • Š. Žargi 27. odprto prvenstvo Slovenske vojske v patruljnem teku S smučmi in puško do zmage Ampak ne kakšne bojne, temveč športne. Letos so se na pokljuških strminah že sedemindvajsetič zapored pomerili vojaki in policisti, da o tujih soldatih niti ne govorimo. Pokljuka, 10. januarja - Prvenstvo Slovenske vojske v patruljnem teku iz leta v leto dobiva večjo veljavo. To najbolje dokazuje število sodelujočih ekip, saj se njihovo število pridno povečuje iz leta v leto. Kljub uradnemu vojaškemu naslovu, pa se na dobrih deset kilometrov dolgi progi pomerijo tudi pripadniki Slovenske policije, vsako leto pa tekmovalne vrste ožlahtnijo tudi ekipe sosednjih vojska. Letos na pokljuških prostranstvih sicer ni bilo Italijanov, zato pa je bilo toliko močnejše avstrijsko zastopstvo s štirimi ekipami in nemško z dvema. Tekmovanje se je v zadnjih nekaj letih bolj malo spreminjalo. Tekmovalci se pomerijo na dobrih deset kilometrov dolgi progi, med potjo jih čaka strelski preizkus, pa plazenje pod ovirami, del proge morajo prehoditi brez smuči, na enem odseku pa jih čaka tudi preizkus-terenskega smučanja. Preizkus je dokaj zahteven, najboljši pa so praviloma najhitrejši in najboljši strelci, za kar pa je potreben celoletni trening. Tekmovanje je odprtega značaja, tokrat so sodelovale ekipe iz prav vseh območnih poveljstev, cilj tekme pa je, kot so zapisali organizatorji v bilten tekmovanja, preverjanje borbene pripravljenosti in vzdržljivosti Slovenske vojske v zimskih razmerah, poseben poudarek pa je namenjen obvladovanju smučarskih veščin ter strelski izurjenosti. Na startu letošnjega patruljnega teka je bilo letos 47 ekip, ki so jih organizatorji razdelili v šest skupin. Sedmo, zadnjo, so sestavljali veterani NOB, ki pa so premagovali dvokilo-metrsko razdaljo. Ekipe v prvih šestih kategorijah sestavljajo štirje tekmovalci, ki morajo biti oblečeni bodisi v maskirno obleko ali pa v bojno oziroma delovno obleko, obuti v turne ali terenske čevlje in opremljeni s turnimi ali terenskimi širokimi smučmi in avtomatsko puško. Pri rezultatu se poleg časa upošteva tudi strelski rezultat, boljši čas da ekipi manj časovnega pribitka. Sobotne skorajda idilične zimske razmere so najbolje izkoristili pripadniki specialne enote Ministrstva za notranje zadeve. Sedem sekund počasnejša je bila avstrijska koroška ekipa, ki pa se je slabše odrezala pri streljanju, saj je splošno znano, da Avstrijci pač ne streljajo vsak dan s kalašnikovom. Zelo dobri, četrti, so bili tudi predstavniki kranjske uprave za notranje zadeve, lanski prvaki, ekipa specialne brigade Moriš pa se je morala zadovoljiti s sedmim mestom. Domačinom, oziroma 32. brigadi Slovenske vojske prednost domačega terena ni kdo ve koliko koristila, najbolje, na deseto mesto se je uvrstila moška ekipa stalnega sestava Slovenske vojske, vendar pa ni zanemarljiv četrti strelski rezultat. Vojaški obvezniki so jo odnesli nekoliko slabše, vendar pa največji optimisti iz vrst tretjega pokrajinskega poveljstva napovedujejo gorenjsko zmago na Pokljuki ob koncu tisočletja oziroma najkasneje v začetku novega, v kar pa se bomo lahko prepričali ob letu osorej. • U.Š. ZA DOM IN DRUŽINO Moda Igra kontrastov Resni moški stil je zastopan v hlačnem kostimu, temno modrem s tankimi svetlimi črtami. Jakna se dvoredno zapenja, hlače so krojene ravno z zavihkom na hlačnicah in zalikano "črto". Zraven gre seveda bela srajčna bluza in belo-modro črtasta in pikasta kravata. Šarm romantike pa je rožasto krilo - v našem primeru je temno modro z vinsko rdečimi rožami - iz tanek svile na komplaktni podlagi. Tanko zgornjo krilo pade še posebno lepo, če je spodaj zarobljeno z ozkim cik-cak mi reverji na ovratniku. Za šivom. Jaknica pa je kratka, vsak okus torej: resen moški rahlo oprijeta, z zaokroženi in romantičen ženski tip. Domači zdravnik Z zeljem nad išias Nekaj listov svežega zelja pripravimo tako, da jim odstranimo rebra in jih zravnamo z valjarjem ali steklenico, potem pa jih posujemo z naribanim hrenom in svežo pekočo papriko (po 1 žličko). Boleča mesa namažemo z oljem in jih povijemo s pripravljeno oblogo, ki jo pustimo na koži po 1 uro zjutraj, opoldan in zvečer. Potem ko oblogo odstranimo, si umijemo kožo z mlačno vodo, namažemo z oljem in zavijemo s toplo tkanino. najbolj idealen mož Slovenije '98 Čeprav so nekatere stvari, ki jih v družini opravi le mati in tena, naš moški, mol, oče postaja vsak dan bolj nepogrešljiv. Dostikrat pa ostaja v senci. Današnjo družino je težko zamisliti brez pomoči moškega, pa ne samo v materialnem smislu. Ženska postaja vsak dan bolj samostojna, se uvaja v vse segmente družbenopolitičnega življenja in prevzema odgovorne vloge v gospodarstvu. Da bi to dosegla, je moral moški pogumno zapustiti svoje patriarhalne okvire. Če to hočemo priznati javno ali ne, brez pomoči naših moških, mož in očetov ne bi šlo. Oni postajajo drugi steber v družini. Zato je prišel čas, da ]im to javno priznamo; se jim zahvalimo, ker to pripravljeni enakopravno skrbeti za družino in pomagati svojim ženskam. Pravico do prijave imajo vsi moški, ki pošljejo pet praznih vrečk čistilne krpe "Micka" in ki so poročeni vsaj eno leto. Razen splošnih pogojev, morajo izpolnjevati še nekatere druge posebne pogoje, predvsem pa je pomembno, da sta jim nežnost, pozornost in ljubezen do žene močnejše strani Veliko pozitivnih točk si bodo pridobili možje, ki pomagajo Ženam pri opravljanju gospodinjskih del, kuhanju, nakupovanju, vzgoji otrok, pomoči do starejših in onemoglih sorodnikov, korektnega in kulturnega obnašanja doma in na javnem mestu, spoštovanju žene, njene osebnosti in njenega poklica, pomoči pri ustvarjanju ženine kariere, biti mora pozoren do vseh pomembnih družinskih datumov in večino svojega prostega časa posveti ženi in družini. So pa Še nekatere lastnosti, na osnovi katerih bomo izbirali najideal-nejšega moža, s katerimi pa bodo možje seznanjeni kasneje. Vse udeležence, ki bodo prišli v ožji izbor bomo nagradili s primernimi praktičnimi nagradami. Zmagovalec bo prejel za nagrado avtomobil DAEVVOO Tko, drugoplasirani prejme sedežno garnituro tretji pa turistično potovanje. Vsak mesec l>omo tudi izžrebali dobitnike malih gospodinjskih aparatov. Poskusimo še mi Pozimi si solat zaželimo še bolj. Čim več različnih sestavin bomo zamešali vanjo, izdatnejše in bolj nasitne bodo. Lahko nam nadomestijo kar cel obrok, navadno večerjo, tudi kosilo, če hočete. Možnosti je ogromno. Sočna riževa solata Za 4 osebe potrebujemo: 200 g riža, 200 g hrenovk, 150 g sira grojerja, 5 kislih kumaric, zelene olive, olje, sol, poper. Zavremo vodo in jo solimo. V soljeni vodi kuhamo riž 18 minut. Nato ga odcedimo in takoj oplaknemo z mrzlo vodo. Riž se potem ne zlepi, ampak ostane lepo zrnat. Skuhamo hrenovke, jih olupimo in narežemo na kolesca. Sir narežemo na kockice. Kumarice narežemo na kolesca. Olive razpolovimo in iz-koščičimo. V skledi zmešamo vse sestavine za solato. Premešamo, solimo po okusu, prelijemo z oljem, znova premešamo in pustimo stati najmanj 30 minut. Po želji solato okrasimo z majonezo. Namesto hrenovk lahko vzamemo tudi posebno salamo ali gnjat; narežemo jo na kockice. Kitajsko zelje v solati Za 4 osebe potrebujemo: 250 g šampinjonov, 4 žlice olja, 2 čebuli, 125 g prekajene mesnate slanine, 1/8 l mesne juhe iz kocke, 4 žlice kisa, 600 g kitajskega zelja, 4 rumenjake, 2 žlici gorčice, sol, poper, sladkor, drobnjak. Šampinjone operemo pod tekočo vodo. Če so veliki, jih narežemo na četrtine. Na vročem olju jih pražimo 5 minut. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Slanino narežemo na kockice. V ponvi popečemo slanino, nato dodamo čebulo in jo prepra-žimo, da postekleni. Zalijemo z juho in s kisom in dušimo v pokriti posodi 5 minut. Kitajsko zelje očistimo, liste narežemo na tanke rezance. Zmešamo zelje in šampinjone v solatni skledi. Rumenjake razmešamo z gorčico in z malo vroče juhe, zlijemo v juho, vendar naj juha potem ne zavre več. Omako solimo, popramo in sladkamo. Prelijemo Čez solato in premešamo. Pustimo stati 10 minut. Premešamo, potresemo z narezanim drobnjakom in ponudimo. Z enako omako lako pripravimo tudi regrat. Zeljna solata s sardelnimi fileti Za 4 osebe potrebujemo: srednje veliko zeljnato glavo, 8 sardelnih filetov, 1 strok česna, 1,5 žlice kisa, sol, poper, 4 žlice olivnega olja. Zeljne liste odluščimo od kocena. Debele žile izraze- Dobre izdatnejše solate MUSTANG NEMŠKA MOPNA PAlfcTA JEAMSA IN 0N.ACILIŠ& NOVE TRGOVINE IN POUTiaUEZAPROPAJO SVOJIH IZPEIKOV! EUROJEANSsp tel.:062 226 871 in 062 225 840 narezano korenje. Posebno salamo narežemo na rezine, nato na podolgasta pramena. Primešamo jo solati. Potresemo z nastrganim parmezanom in z na kocke narezanim sirom. Prelijemo z majonez-nim solatnim prelivom, okisa-mo z malo limoninega soka in začinimo po okusu. Predne solato ponudimo, jo okrasimo s svežimi solatnimi listi. mo. Zelje operemo in odcedimo. Nato ga narežemo na čim tanjše rezance. Sardelne filete odcedimo in sesekljamo. Zmešamo jih s strtim strokom česna, s soljo, poprom, kisom in oljem, da dobimo solatni preliv. S prelivom zabelimo narezano zelje, premešamo in pustimo stati najmanj 1 uro. Piščanec v solati Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 400 g kuhanega piščančjega mesa (brez kosti), 2 trdo kuhani jajci, 1 gomolj sladkega janeža (koromač), 1 gomolj zelene, limonin sok, sol, poper, 4 do 5 žlic olivnega olja, 5 do 6 žlic majoneznega solatnega preliva (ali navadne majoneze, ki jo razredčimo z malo jogurta), peteršilj. Zeleno in koromač narežemo na tanke paličice in na hitro prevremo v osoljeni vodi. Odcedimo in zmešamo z rezinami kuhanega piščančjega mesa. Solimo, popramo in zalijemo z oljem in z limoninim sokom. Rahlo premešamo. Ubijemo trdo kuhana jajca, jih olupimo in narežemo na osmine. Z jajčnimi rezinami okrasimo solato, prelijemo jo z majoneznim solatnim prelivom in okrasimo z vejicami peteršilj a. Krompirjeva solata s sardelnimi fileti Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 800 g krompirja, škatlo sardelnih filetov v olju, 2 mladi čebuli, 3 žlice sesekljanega peteršilja, sok 1 limone, sol, šopek drobnjaka, majonezni solatni preliv. Krompir skuhamo, olupimo in počakamo, da se ohladi. Nato ga narežemo na rezine. Sardelne filete odcedimo. Čebulo narežemo na tanke obročke. V plitvo skledo damo krompirjeve rezine, potresemo jih s čebulnimi obročki in s peteršiljem. Rahlo solimo. Na krompir damo narezane in odcejene sardelne filete. Po-kapljamo z oljem in z limoninim sokom, potresemo z drobnjakom in prelijemo z majoneznim solatnim prelivom. Makaronova solata Za 4 osebe potrebujemo: 400 g makaronov, 150 g kuhanega graha, 150 g kuhanega korenja, 300 g posebne salame, 60 g nastrganega parmezana, 70 g ementalca, olivno olje, sok ene limone, sol, poper, nekaj listov zelene za okras. Zavremo vodo, ko zavre, jo solimo. V vrelo vodo stresemo testenine, prilijemo malo olja in kuhamo, da se testenine zmehčajo. Kuhane makarone prelijemo z mrzlo vodo, nato jih odcedimo in stresemo v skledo. Zabelimo jih s 5 do 6 žlicami olja, premešamo in pustimo, da se ohlade. Med makarone zamešamo kuhani grah in kuhano, na kolesca O poti so rekli Tudi v najglobljih dolinah najdeš vodo in čez najvišje gore najdeš pot. Kurdski pregovor Cesta je vedno boljša od gostilne Cervantes Sladica za danes Jabolčne omlete Za 6 oseb potrebujemo: 1/2 l mleka, 2 kozarček ruma ali jabolčnega žganja, 250 g moke, 3 jajca, 1 žlico olja, ščepec soli, 3 jabolka, košček masla, s katerim namastlmo ponev. Iz mleka, moke rumenjakov, soli in jabolčnega žganja zmešamo gladko testo za palačinke. Testo naj stoji 20 minut, da se moka napne. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo zamešamo v testo za palačinke. Spet pustimo počivati nekaj časa. Jabolka olupimo, izrežemo jim peščišča. Jabolka narežemo na tanke rezine, zamešamo jih v testo za palačinke. V ponvi segrejemo malo masla. Iz zmesi speČemo drugo za drugo palačinke. Potresemo jih s sladkorjem in ponudimo, dokler so še vroče. Pel minul za lepši videz Kamilice za čisto kožo Ena od skrivnosti, kako dobiti in obdržati lepo kožo na obrazu, je nedvomno parna kopel s pomočjo kamilice. Naše stare mame so dobro poznale njeno delovanje. Poleg raznih čistilnih mask za nečisto kožo zelo priporočajo klasično kamilično parno kopel. Saj veste, kako gre: v posodo damo dobro pest kamilic, jih prelijemo z vrelo vodo, se nagnemo nad to soparo, se pokrijemo z brisačo, da nam sopara ne uhaja po prostoru in čim dlje zdržimo. Ne le, da sopari nastavimo kožo, tudi vdihavaj mo jo: dobro bo dela tudi dihalnim organom. Priporočljivo je, da si obraz najprej očistimo, s čistilom, s katerim si navadno pomagamo pri čiščenju mozoljev, aken, nato naredimo kamilično kopel v sopari, nazadnje pa si privoščimo še hranilno mas- ko za obraz. bMMMMMMIIfmiMSMMIIIHMMHt MN Prav |e, da vemo Artičoka je zdrava za jetra Artičoka je hranilna in krepčilna. Posebej blagodejno učinkuje na jetra, zato jo redno uživajmo, če se želimo izogniti težavam z jetri. Artičoka tudi spodbuja delovanje žolča, krepi srce in čisti kri. Ker je bogata z vitamini A, B in C, spodbuja presnavljanje hrane in uravnoveša živčni sistem. Le mamice, ki dojijo, naj se izogibajo artičokam, ker zmanjšujejo mlečenje. Artičoke kuhamo po možnosti v pari, majhne, mlade artičoke pa lahko jemo tid surove. Za jetra je zelo koristen tudi čaj iz artičokinih listov, seveda le, Če lahko dobimo liste biološko vzgojenih rastlin. V vodo damo po 2 velika lista na skodelico, pustimo 10 minut vreti in pijemo pred vsakim obedom, posebej še v prehodnih letnih obdobjih. ORGANIZATOR: ZGC LUX0R, Mrtvice pri Kočevju tel,; f ax: 061/85 17 98; 85 23 83 DRSALKE - KOLESA Oprema za hokej, brušenje drsalk Novi modeli koles, ostali po znižani ceni Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 3. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snowboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's. SMUČARSKI SKOKI Na tekmah svetovnega pokala so med našimi minuli teden navdušile predvsem smučarke V ENEM TEDNU ŠPELA DVAKRAT TRETJA Konec tedna so "zimski" športniki zvečine preživeli delovno, saj so nastopali na različnih rangih tekmovanj v vseh športih - Olimpijske norme "žujijo" prevsem triatlonce, skakalce in tekače - Dve tretji mesti Blejke Špela Pretnar, eno Naklanke Polone Zupan Kranj, 13.januarja - Konec tedna so smučarji, tako alpinci, kot skakalci, tekači, kombinatom in biatlonci nastopali na različnih bližjih in oddaljenejših tekmovališčih. Tudi deskarji so nadaljevali s tekmovanji, poleg uspeha Polone Zupan v svetovni seriji v Obersdorfu, ko je v dvoboju osvojila tretje mesto, pa je zmago na tekmi svetovnega pokala FIS osvojil Kranjskogorec Dejan Košir. Naše alpske smučarke, ki so nadaljevale z nastopi v italijanskem Bormiu (namesto odpovedane Zlate lisice v Mariboru) so minuli teden najbolj navdušile. Zlasti to velja za Blejko Špelo Pretnar, ki je bila tretja že na Ponedeljkovi slalomski tekmi v "Ormiu, odlično formo pa je Potrdila še na nedeljskem slalomu, ko je spet stala na stopničkah za zmagovalce. Špela je zelo solidno smučala tudi na sobotnem veleslalomu, ko je osvojila deset mesto in bila najboljša med našimi. Nove točke sta konec tedna osvojili še dve Gorenjki, Bokalova v veleslalomu za 26. mesto in Dovžanova v slalomu za 27. mesto. Žal je Škofjeločanka Nataša Bokal v nedeljski slalomski tekmi po najboljšem vmesnem času odstopila. Dekleta v tehničnih disciplinah bodo imela sedaj dober teden počitka, s tekmami pa nadaljujejo "hitre" smučarke. V Schladmingu so konec tedna tekmovali alpski smučarji. Naša dva, Andrej Miklavc in Jure Košir, sta se spet odrezala zelo solidno, saj je bil Andrej v nočnem slalomu šesti, z osmim mestom pa si je nove točke in status prvokategornika spet priboril Mojstrančan Jure Košir. Manj točk so si naši priborili v superveleslalomu, saj je bil le v nedeljo Jeseničan Jernej Ko-blar devetindvajseti. Smučarji skakalci so v nedeljo tekmovali na tekmi svetovnega pokala v Ramsauu. Naši, ki so natopili brez Primoža Peterke, so skakali slabo, izjema je bil le mladi Domžalčan Miha Rihtar, ki je s 30. mestom osvojil novo točko. Skakalci bodo v soboto in nedeljo nastopili v Zakopanih. Biatlonci in biatlonke so od četrtka do nedelje tekmovali v Ruhpoldingu. Naši so nastopili zelo povprečno, še najbližje olimpijski normi pa je bil na tekmi v šprintu Sašo Grajf, ki je zasedel 18. mesto. Solidno sta se odrezala še Jože Poklukar s 25. in Tomaž Globočnik z 28. mestom. Naši fantje so bili tudi 10. v štafetnem teku. Več težav je bilo v ženski ekipi, saj je zbolela prva dama našega bia- tlona, Andreja Grašič. Kljub bolezni je nastopila v šprintu in bila odlična enajsta. V daljši disciplini je bila od naših najboljša, 29. Tadeja Brankovič. Biatlonci pa so včeraj že odpotovali na novo prizorišče tekem svetovnega pokala - v italijanski Antholz. • V. Stanovnik TEKAČEM GRE BOLJE Smučarski nordijski center Ramsau na avstrijskem Štajerskem, ki bo naslednje leto prireditelj svetovnega prvenstva nordijskih smučarjev, je od četrtka do nedelje kot generalko pripravil kar šest tekem smučarskih tekačev in tekačic. V prestavljenem sporedu iz češkega Novega mesta je nastopil le Logatčan Vasja Rupnik, ki je osvojil 64. mesto na 15 km v klasičnem slogu. Na 30 km v prostem slogu Slovenija in Slovenci niso bili povsem ob robu dogajanj. Slovenska zastava se je ob reklami SENZA CONFINI - olimpijske igre treh dežel, bleščala na prsih vseh tekačev, Peter Petriček je bil tehnični delegat FIS, v smučini pa sta Jožka, Petkovšek in Kavalar tokrat odtekla najbolje v tej sezoni, 56. in 60. mesto. V teku štafet pa so Italijani, po zaslugi Silvia Faunerja, ki slovi kot mojster zaključkov, ugnali Švede, za katere je v zadnji predaji tekel veteran Mogren in domačine, Avstrijce z VValcherjem. Naši četverci v štafeti kljub spodbudnemu sobotnemu nastopu ni šlo po načrtih. Že v prvi predaji se je Jožko Petkovšek zapletel, padel m izgubil stik s tekmeci, zaostanka pa ni uspelo nadoknaditi niti Vasji Rupniku v drugi, niti Kavalariu v tretji. Od četrtega tekača, novinca med elito 18-letnega Vrhničana Miha Plahutnika pa čudežev nihče ni pričakoval, tako so osvojili 14. mesto. Na 5 km v klasični tehniki je bila najhitrejša Norvežanka Bente Martinsen, med 78 tekmovalkami sta bili v smučini tudi Slovenki. Andreja Mali, ki je v zelo izenačeni konkurenci, od 10. do 50. mesta so tekmovalke razvrščene v 36 sekundah, je osvojila 49. mesto z zaostankom minute in 14,6 sekunde. Kljub temu zaosanek kamničanke pomeril 54,7 fis točk, kar je najbolje letos v klaiski. Korošica Nataša Lačen pa je zaostala še 12 sekund več in pristala petnajst mest nižje (64). V zasledovalnem teku pa je Kamničanka, zaradi želodčnih težav odstopila, Nataša Lačen pa je napredovala senzacionalnih 25 mest, na 39. mesto, kar pa kljub 30. času le nedeljske preizkušnje ni bilo dovolj za točke. • M. Močnik Konec tedna se je strokovno vodstvo naše nordijske reprezentance "razšlo" z Romanom Perkom BREZ MEDSEBOJNEGA ZAUPANJA NI VEČ ŠLO NAPREJ Po neuspelih nastopih na tekmah svetovnega pokala v tej sezoni je lani naš najboljši kombinatorec Roman Perko krivdo Pripisoval spremljevalni ekipi in težavam s smučmi, vodja naše reprezentance in glavni trener Peter Jošt pa se s tem ne strinja ^"žič, 13. januarja - Za vse, ki spremljajo dosežke naše nordijske reprezentance, je bila sobotna vest dneva, da je IVžičan Roman r«rko na tekmi v Ramsau po slabem skakanju zapustil Prizorišče in pred tekaško preizkušnjo odpotoval domov. Vzrok na| bi bil, poleg slabega nastopa, tudi nesporazum z vodstvom nase reprezentance, trenerjema Matjažem Zupanom in Petrom Jostom, ki pa traja že dlje časa, saj je Roman v novoletnih Pogovorih večkrat poudarjal, da misli, da njegova oprema za l^krnovanja n> pripravljena, kot bi bil nedeljo ne ■ bilo treba. Ker Romana v eijo ni bilo moč dobiti in ker so doma povedali, da trenutno , "aJe izjav o zapletu, saj je spor treba najprej razčistiti z »tvom nordijskih reprezentanc, smo za pojasnilo prosili S čim pa se Roman ni strinjal, zakaj vam ni več zaupal? "Težave so bile že nekaj mesecev, seveda pa se je vse zaostrilo zaradi neuspehov na tekmah. Za neuspeli so bili namreč vedno krivi trenerji, če ne oni pa smuči, kljub temu da je letos dobil kar štiri pare novih,.... če ni bilo težav s smučmi, je bila kriva maža, če ni bila še maža, paje bil tisti, ki ega trenerja in vodj'a reprezentanc v nordijski kombinaciji etra Jošta iz Dupelj. Kakšen je bil razlog, da sta se P° prejšnjih uspešnih sezonah n»esec dni pred olimpijskimi 'grami razšla z večletnim varovancem Perkom? . "Glavni razlog za nesoglasja je bilo Romanovo nezaupanje v naš program dela in njegovo nestnnjanje z delom strokovnega vodstva v nordijski kombi-naciji. Strokovno vodstvo ekipe v nordijski kombinaciji pa sestavljava skupaj Z Matjažem fnpanom, poleg tega pa je tehnični koordinator Luka Ko-Pnvšek. Zaradi nakopičenih težav, nestrinjanj in nesporazu-m°v, sva skupaj z Matjažem Predlaga da se z Romanom razidemo in da naj do konca sezone dela v matičnem klubu, fac v Tržiču, kjer je član. ^rektorju nordijskih reprezentanc Ljubu Jasniču sem predlaga1- naj prouči nastale razmere u predlaga rešitev. Jaz in Matjaž pa bova naprej delala s Perspektivno ekipo mladih fantov. «---••• - Peter Jošt večna napetost večji tudi zaradi "lovljenja" olimpijske norme? "Skupaj s trenerjem Zupanom se zato nisva obremenjevala, morda pa se je Roman. je smuči namazal. Tako se je vse Prva nestrpnost se je začela na vrtelo v začaranem krogu, ki pa novembrskih in decembrskih ga je bilo treba prekiniti. Zato tekmah, ko sam sicer dober sem se odločil in predlagal, da gre Roman nazaj v klub in tam poskuša s svojim managamen-tom, ki ga lahko ustvari, delati drugače. In naj se pač znova dokaže ali če hoče, naj pač mesec nisem delal z Romanom, saj sem bil v Skandinaviji, z njim pa je bil Zupan. Ves čas pa smo se pogovarjali in Roman je zatrjeval, da ima težave s smučmi, saj naj bi v E a' Jaf./e-m in?f ,P°ln0 klanec do°™ tekel, navd'zol pa glavo različnih obtožb, za so ga tekmeci prehiteli. Živel katere nima smisla, da jih sem v dobri verfda je to re in naštevam zato sem predlaga! na dirko v Obcrvviesenthal smo fciSČSSS Sš^ms s^&ii nem prvensr™ » c mi -x t, izgovori "slepil" samega sebe, So b.la pričakovanja in zato saj je tekel katastrofalno slabo svetov in to tudi vzpone, kjer je največ izgubljal. Če bi namreč tekel normalno, bi tam zlahka dosegel normo, z malo boljšim tekom pa še kaj več. Če bi takoj povedal, da ima pač težave s tekom, bi mu skušali čimprej s prilagojenim treningom pomagati, tako pa se je nezaupanje še poglobilo in minuli četrtek sem sklenil, da je treba temu narediti konec. V Ramsau sem sicer ta teden še šel, vendar bolj kot šofer in ne trener." Mislite, da je Roman v pripravah na sezono premalo treniral? "Ne morem reči, da ni dosti treniral, vendarle pa je za vrhunski rezultat treba res garati, brez tega ne gre. On pa je imel poleg treniranja še veliko drugih misli, vendar je to pač njegova stvar, o tem jaz ne nameravam razpravljati." Bo Roman odpotoval na nove tekme svetovnega pokala? "To je sedaj stvar njegovega kluba in direktorja nordijskih reprezentanc, da se odločijo. Jaz sem se od tega "odklopil". Moram pa reči, da nihče ne mara konfliktov, saj je naša panoga, nordijska kombinacija pri nas tako "majhna", da si nihče ne želi nepotrebnih sporov. Tudi Roman ima za dobre rezultate še veliko časa, kombi-natorci so v zrelih letih med 25. in 33. letom in vmes bodo še dobre in tudi slabše sezone. Vendar pa se bo za rezultate moral potruditi predvsem sam." • V. Stanovnik, foto: T. Doki TOMAZIN DRŽAVNI PRVAK Krvavec, januarja - SK Triglav iz Kranja je v skakalnem centru na Krvavcu organiziral tekmovanje v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 15 let, ki je obenem štelo za državno prvenstvo za sezono 96/97. Tekmovanja se je udeležilo 49 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov. Zasluženo je osvojil naslov prvaka Jan Tomazin iz Tržiča pred peterico Kranjčanov. V tekih pa je pokalni zmagovalec Anze Brankovič, IViglav. Rezultati: 1. Jan Tomazin (Trifix Tržič), 2. Gašper Cavlovič, 3. Primož Zupan Urh, 4. Jure Bogataj, 5. Matic Zelnik, 6. Grega Bernik (vsi Triglav). Kombinacija: 1. Anže Brankovič, 2. Blaž Jelene (oba Triglav), 3. Vid Gostenčnik (Mislinja), 6. Tomaž Kos (Trifix Tržič). V pokalu Slovenije po petih tekmovanjih premočno vodi Triglav z 1218 točkami, 2. Ilirija Center 747 točk, 3. Trifix Tržič 719 točk, v absolutnem pokalu Slovenije pa vodi Triglav z še večjo prednostjo. Zbrali so 2703 točk, 2. Ilirija Center 1090 točk. 3. Trifix Tržič 805 točk, 4. Velenje 348 točk, 5. Alpina Žiri 233 točk. • J. Bešter USPEŠNI KRANJČANI St. Moritz, 10. januarja - V tem zimsko športnem središču Švice je bila druga tekma alpskega pokala v skokih in norijski kombinaciji za mladince do 18 let in do 20 let. Tekmovanju je nastopilo 145 tekmovalcev iz šestih srednjeevropskih držav in gostje iz Češke, rezultati teh pa se ne upoštevajo v rezultatni listi. Obe ekipi sta Slovenijo odlično zastopali, kar daje dober obet pred bližajočim se mladinskim svetovnim prvenstvom, ki bo v tem kraju čez 10 dni. Izbrance za prvenstvo sedaj čaka trening v Ramsauu in še ena tekma alpskega pokala v Nemčiji. Rezultati: skoki mladinci do 18 let: 1. Markus Eieentler (Avstrija), 2. Robert Kranjec in Tadej Lenič, 4. Milan Živic, 5. Bine Norčič, 6. Grega Lang. 8. Primož Delavec, 12. Blaž Vrhovnik (vsi Slovenija). Nordijska kombinacija, do 18 let: 1. Jure Kosmač, 5. Marko Šimic, 10 Aljoša Zelnik (vsi Slovenija). Do 20 let: 1. Jens Gajser (Nemčija), 3. Igor Cuznar, 4. Gorazd Robnik, 13. David Adamič (vsi Slovenija). • J. B. SMUČARSKI TIK MLADI ZA ŽITO POKAL V soboto, 10. januarja, je tekaško smučarski klub Bled organiziral drugo tekmo mladih smučarjev tekačev za ŽITO pokal. Poleg 12 domačih klubov so se tekme udeležili tudi 4 klubi iz Hrvaške. V skupnem seštevku točk je zmagal TSK Valkarton Logatec, pred TSK Bled in TSK Olimpijo. Najštevilnejša udeležba mladih tekačev je bila v kategoriji mlajši dečki, kar 43 se jih je pomerilo na 3 km dolgi progi. Najhitrejši med njimi je bil Klemen Bauer (TSK IHA), 2. Matej Čebašek (TSK Bled), 3. Matiia Bočko (OLI), 4. Nejc Rituper (BLE), 5. Matej Brvar (OLI). Med mlajšimi deklicami sta si prvo mesto delili Karin Ivančič iz Logatca in Marina Kovačec iz zagrebškega kluba Šestine. Na tretjem mestu je bila Ana Mamuzič (BUD), 4. Tinka PetrovČič (VRH), 5. Maja Rimahazi (BLE). Na zahtevni 5 km dolgi progi pa so se pomerili starejši dečki in starejše deklice. Pri dečkih so vsa prva tri mesta šla v Logatec, razdelili pa so si jih takole: 1. Jernej Meze, 2. Nejc Premru, 3. Miha Preveč (vsi LOG), 4. Nejc Plešec, 5. Anže Bočko (oba OLI). Pri starejših deklicah je bila najhitrejša Logatčanka Lea Pergovnik, 2. Mateja Mole (VRH), 3. Tanja Krvina (LOG), 4. Katja Višnar (BLE), 5. Vesna Fabjan (KRA). • B. V. PISKANJE NA SNIO TEKMOVALI SO ZA SLOVENSKI POKAL Soriška planina, 11. januarja • Minulo nedeljo so se deskarji iz Slovenije, Avstrije in Češke pomerili iia prvi letošnji tekmi v dvoboju letošnjega slovenskega pokala v alpskih disciplinah Ballantine's Snovvboard Grand Pnx. Tekmovanje je bilo na Soriški planini, pri moških pa je bil razplet precej nepričakovan. Že v četrtfinalu sta padla Voros ( Stop/Ballantine's) in Šušteršič (Bled/Big Bang), zmagal pa je Celovčan Dabringer. V ženski konkurenci je zmagal Ljubljančanka Katja Gornik (Champion/Škoda, Goltes), pred Uršo Jurančič (Champion/Fun Sports). Pri mladincih sta zmagala Rok Flander in Martina Egger. • V.S. ALPSKO SMUČANJI ZANIMIVO NA KRVAVCU Cicibani z gorenjske in primorske regije so imeli na Krvavcu tekmo v VSL. Nastopilo je kar 123 mladih smučarjev in smučark iz 15 klubov in sicer 72 cicibanov in 51 cicibank. Vsi nastopajoči so pohvalili organizacijo tekme. Pohvale tako zaslužijo ASK Triglav iz Kranja in RTC Krvavec, ki je odlično pripravil progo. Sama tekma pa je bila končana v dobri uri. Trenutno imajo v zahodni regiji primat Gorenjci, saj je med desetimi najboljšimi v obeh kategorijah le po en smučar iz Primorske. Rezultati: Cicibanke: 1. Katja Jazbec (Tržič), 2. Tanja Srečnik (Bled), 3. Maruša Ferk (Blejska Dobrava). Cicibani: 1. Miha Trojan (Bled), 2. Jernej Skok (Kanin), 3. Luka Pintar (TRG). • M. D. PREPOVEDANO ZA ODRASLE Kaj (še) počnejo naši oenovnošolcl Petra vod košem Za svojih komaj dvanajst let je šestošolka Petra Jelov-čan s svojimi 174 centimetri izjemno visoka punca. Upa, da bo še rasla, saj je v igri pod košem poleg spretnosti pomembna tudi velikost. Njeni cilji so namreč še višji kot ona sama: priti v državno reprez-tantanco in nato v enega od boljših evropskih klubov. Petra Jelovčan Petra, ki jo šport na sploh zelo zanima, se je za košarko odločila pred dvema letoma, ko je začela igrati v košarkarski šoli Marka Milica v Kranju, in to med starejšimi od sebe. Letos so dekleta že v srednjih šolah, prišle so mlajše in Petra je spoznala, da v družbi z njimi ne bo mogla napredovati tako kot bi želela. Iskala je drugo, bolj "profesionalno" ekipo in jo našla v klubu Odeja Marmor v Škofji Loki. Trenira med mlajšimi pionirkami, ki imajo treninge v telovadnici osnovne šole Cvetka Golarja na Trati ob ponedeljkih, sredah in petkih. "V ekipi so leto, dve starejša dekleta, ki trenirajo že dalj časa. Na tekmah v državnem prvenstvu igrajo v glavnem osmošolke. So med boljšimi. Gašper je dober trener in upam, da bom morda prihodnje leto tudi sama lahko že tekmovala. Žal imam zadnje čase težave z gležnjem, ki sem si ga zvila v šoli. Upam, da se bom čimprej lahko vrnila na treninge." Petra ima tudi doma čisto pravi koš. Rada meče nanj, pod njim tekmujeta z očkom, ki nerad prizna poraz. Petra tudi ne skriva svojih ambicij, visokih ciljev, ki jih hoče doseči v košarki: priti v državno reprezentanco in nato v katerega od boljših evropskih klubov. Pravi namreč, da pri nas ženska košarka še daleč zaostaja za ameriško, kjer se že zelo dobro igra, nekaj dobrih klubov pa je tudi že v Evropi. • H. J. Da ptički pozimi ne bi stradali Iščemo najlepše ptičje hišice Saj veste, da zima pticam, ki se ne selijo v toplejše kraje, ni naklonjena, kajne? Dobri ljudje v teh mrzlih in s hrano skopih mesecih že od nekdaj pticam radi pomagajo. V svoje vrtove ali na balkone stanovanj jeseni namestijo ptičje hišice in vanje natresejo zrn, ptice pa jim dobroto vračajo s petjem. Morda imate ptičjo hišico tudi pri vas doma? Če je odgovor pritrdilen, nam pošljite njeno fotografijo oziroma nam pišite (Zoisova 1, 4000 Kranj). Konec februarja bomo izbrali najlepšo, najbolj domiselno ptičjo hišico, njen lastnik pa bo šel za nagrado z nami na izlet. Če hišice nimate, je Še vedno čas, da jo izdelate. Poprosite za pomoč očka ali dedka. Vaša šolska glasila Dežela skritih pravljic Dežela skritih pravljic je pravzaprav razredno glasilo, ki so ga pred koncem leta izdali v 5. a razredu osnovne šole Žiri. Učenci, ki jih je vodila učiteljica Barbara Peternel, so ustvarjali - kot pove že naslov - pravljice. Pravljice imajo svoje posebnosti, med katerimi morda najbolj izstopa njihova svobod-nost, je v uvod zapisala učiteljica. In dodala: uživali smo, ko smo se pogovarjali o znanih pravljicah in spoznavali nove. Želimo, da so vam tudi naše pravljice všeč, čeprav so včasih kar nenavadne. Prebrali smo jih, všeč so nam. Za bralce smo izbrali pravljico Čarobna verižica, ki jo je napisala Špela Mik-lavčič. Takole gre: Mož in žena sta na tekmovanju zadela verižico. Bila sta je vesela. Nista pa vedela, da je čarobna. Prinesla jima je veliko lepega in bogatega. Mož je verižico zapel ženi okoli vratu. Nenadoma sta se znašla na prečudovitem otoku. Na tem otoku je bilo polno palm in kristalno čisto morje. V morju so plavale same zlate ribice in morske deklice. Mož in žena sta bila presrečna. Ker nista lovila zlatih ribic, so jima ribice izpolnile vsako željo. Sedaj sta mož in žena imela vsega na pretek. Ostala sta na otoku. Skrbela sta za ribice in za morske deklice. Imela sta čudovito verižico, ki jima je pomagala prebroditi vse težave. Ker sta imela to verižico, sta ostala večno mlada in srečna. Kdo si ne bi želel take verižice? LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Eva Vidmar, učenci iz Sorice, Tina Jeglič, Petra BenedičiČ, Manca Zupan, Klavdija Arnež, Sara PavloviČ, Tadeja Kožuh, Miha Oblak, Andreja Pavlin. Z izletom Gorenjskega glasa tokrat nagrajujemo pesmico četrtosolke Eve štefe. Soška postrv Med prvo svetovno vojuno so vojaki z ročnimi bombami pobili veliko soških postrvi. Ko je bilo vojne konec, je bila reka opustošena. Desetletja bi trajalo, da bi se soške postrvi spet razmnožile. Zato so v ribiči v reko prinašali potočne postrvi. Ogrožena marmorata, kakor se je tudi imenovala soška postrv, je vedno bolj izginjala, kajti iz iker so nastajali križanci. Prava soška postrv je lahko velika 120 centimetrov in tehta celo 20 kilogramov. Po prelepem marmoriranem vzorcu se razlikuje od potočne postrvi. Ko se postrvi parijo, se samci spopadajo za samico. Samica si izbere samca in v prod odloži del tisočih iker, samec pa odloži seme. Ko se parita, zadaj čakajo samci, ki so potočne postrvi. V tistem trenutku, ko samec odloži seme, samica pa ikre, se vmes zapodi samec potočne postrvi in odloži svoje seme. Tako nastanejo križanci. In zaradi križancev je soška postrv vedno bolj ogrožena. • Jure Puš, 4. b r. OŠ Kranjska Gora Tara Moja psička je prava črna lepotička. Z repkom miga sem ter tja, vsako jutro mi poljubček da. Torte, čokolade in piškoti Tarini najljubši so obroki. Kadar se valjava po tleh, je v hiši veselje in smeh. • Eva Štefe, 4. r. OŠ Voklo Sreča Marka je nekoč zelo zanimalo, kaj je sreča. O tem je šel povprašat mamo. "Uh, saj vidiš, da nimam časa. Raje pojdi povprašat deda." Ko je prišel k njemu, ga je vprašal: "Deda, kaj je to sreča?" Deda se je zasmejal, potem pa posadil vnučka v naročje in mu šepnil: "Marko, sreča je življenje.." Komaj je dokončal, že je Marko ves srečen stekel k mami. "Mami, ugotovil sem, kaj je sreča!" Mama ga je vprašala: "No, kaj?" In Marko je s ponosom izjavil: "Mami, sreča je življenje." • Gašper Pire, 5. c r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Vremenska napoved za sneženega moža na travniku: Danes bo sončno. Pazi, da se ne stopiš! A na severni strani hiše je prijetna senca, kamor se lahko umakneš. V petek, ko bo zapadel sneg, si boš opomogel in zredil. • Tina Jeglič, 3. r. OŠ Ovsiše v Če bi bil(a) jaz predsednik države... ... bi prepričala ljudi, da bi obdelovali zemljo, ... bi prepovedala cigarete, alkohol, mamila, ... bi prepričala ljudi, naj se vozijo s kolesi, ... velike tovarne bi zaprl, zgradil kmetije, ... šola bi bila brezplačna, ... prepovedala bi tepsti otroke, ... staršem bi dala visoke plače, ... vse orožje bi prodala, ... v vsaki vasi bi zgradila bazen in igrišče, ... v parlament bi dala ženske in otroke, ... mamice bi bile doma in bi dobivale plačo. • Učenci 3. in 4. r. OŠ Sorica NA VRTILJAKU Z ROMANO =?ADiO 91.3 Ffl Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Vsi veselo pojemo Danes bo šlo pa spet zares. Osvežimo spomin na tri naj pevčice: Anjo Zupančič iz Komende, ki je prelepo zapela Sveto noč, Matejo Maček iz Škofje Loke in njeno Sivo kučmo ter Matejo škofic iz Kranja, ki nas je prepričala, da se ne boji zobarja. Odločitev bo težka, izbrati moramo pevko, ki nam bo zapela na mega prireditvi Radia Kranj konec šolskega leta. Pripravite telefone, zavrtite 22 22 22 in glasujte! • Romana radJO triglav V nedeljo ob 8. uri: 1P96 MHz mm VRTILJAK V nedeljo ob 10.30: 1 KLEPETALNICA T R Z I C Na seznam izletnikov smo dopisali Darjo Gregorinčič iz Tržiča. V nedeljo pa se bomo igrali. Povedali nam boste, katere so vaše priljubljene igrače. Mogoče je to prav tama-goči, Barbika ali pa lego kocke. Prijeten in uspešen teden vam želijo • radijske klepetulje. V ponedeljek ob 18. uri: BRBOTAVČEK 2 —'- če ste tudi vi komu njegova desna roka, S _ SS Je to dobro, če pa ste v družini jabolko RADIO SORA spora, je to slabo. Še huje je, če vam rečejo črna ovca. Tako, da boste vedeli. Ker pa so poslušalci naša desna roka, je bilo v zadnjem Brbotavčku vse tako kot je treba. Uroš Cadež s Hotavelj je v strašni dilemi. Enkrat je že bil izžreban, sedaj pa se je odločil, da bo sedež odstopil enemu svojih prijateljev. Zato, dragi prijatelji, kdo se bo v resnici popeljal na naš izlet, ne vemo. Sicer pa malo skrivnosti nikoli ne škodi, mar ne? Lep pozdrav od vaših • Brbotavčkov. NOVINARSKI KOTIČEK Andreja Pavlin iz novinarskega krožka osnovne šole Naklo nam je opisala dan odprtih šolskih vrat, ki je bil 18. decembra. To pomeni, piše, da so šolo od vrha do tal okrasili z okraski, verigami, smreko, učenci pa so pokazali vse svoje sposobnosti. Vse to z namenom, da bi babice, dedke, strice, tete in starše prepričali, da gradnja naklanske šole ni bil udarec v prazno. Seveda so bili tam tudi novinarji Kapljic, ki so kukali v učilnice. Ker smo pokukali tudi mi od Gorenjskega glasa in ta pomembni dogodek že zabeležili, bomo Andrejino poročilo rahlo skrajšali. Pravzaprav ga bomo kar končali z njenim zadnjim odstavkom. Novinarji našega krožka smo ves čas skrbno opazovali dogajanje in anketirali obiskovalce. Vsi - brez izjeme - so bili navdušeni nad tako predstavitvijo šole, zato naj velja povabilo: vidimo se na naslednjem dnevu odprtih vrat! NAJ ST NJU ST NAJST GORENJSKI GLAS Z11? t jo I Tudi na naših straneh, namenjenih NAJSTnikom, smo z novim letom naredili inventuro in uvedli nekaj sprememb. Najopaznejša je ta, da se bomo odslej srečevali ob torkih, ne več ob petkih, prinašamo pa tudi nekaj vsebinskih sprememb. Naše že utečene rubrike, ki so med vami tudi najbolj odmevne, smo ohranili, dodali pa nekaj novosti, o katerih boste, upajmo, kmalu povedali svoje mnenje. Po vaših klicih in pismih sodeč si želite med drugim vedeti, kako vam kaj kažejo Hujšanje v Studiu Rafaela •V • 1 ■¥ ■ zvezde. Zato smo na vašo željo začeli z novo rubriko, horoskopom, ki ga je za vse leto sestavila naša nova sodelavka vedeževalka EDITA, v prihodnje pa bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Še naprej vam bomo ponujali sodelovanje v nagradnih igrah, vam dajali NAJST nasvete, z naših strani boste zvedeli tudi kaj o oblačenju in frizirah, da o siceršnjem vzdrževanju zunanjega imidža niti ne govorimo. Da ne bomo izgubljali besed: berite nas in uživajte!! Ko se lotimo hujšanja, moramo vedeti, da ne bo šlo zlahka. Čudežev ni, razen tistih, ki jih delamo sami, ko z obložene mize vzamemo le tisto, kar naše telo potrebuje. Spomnimo se 20-letne študentke Anite, ki se je odločila shujšati v Studiu Rafaela. Pisali smo že o prvih desetih izgubljenih kilogramih v mesecu dni, v drugemn mesecu jih je bilo še Studio RAFAELA Reševa 9, Kranj telefon: 326-683 pon., sreda, čet. : od 13. do 19. ure torek in petek od 9. do 14. ure Ob 20 izgubljenih kilogramih je v pasu 21 centimetrov, v bokih pa 26 centimetrov manj. NAJST nasveti nekaj manj, sedaj pa se že uspešno bliža svojemu cilju. Čemu se ima zahvaliti, da ji je uspelo v razmeroma kratkem času? V Studiu Rafaela pripisujejo uspeh pravilnemu odnosu do življenja, spremembi prehrambenih navad in rednim obiskom v studiu, kjer posameznikova prizadevanja za izgubo kilogramov dopolnjujejo še s sodobnimi, vendar naravnimi prijemi nege in oblikovanja telesa. Hujšajmo zdravo, hujšajmo naravno, hujšajmo pod zdravniškim nadzorom, pravijo v Studiu Rafaela. Prepričani so, da ni treba stradati, da bi izgubili odvečno težo, saj moramo biti v vsakdanjem življenju vendarle dovolj pri močeh, da lahko delamo, se šolamo, rekreiramo.... V Studiu Rafaela pomagajo pri oblikovanju telesa z vrso naravnih metod. Hujšanje skrbno nadzorujejo strokovnjaki: ne nadzorajo le izgube kilogramov, temveč tudi zdravstveno stanje človeka, ki se odloči za hujšanje, njegovo telesno in duševno počutje. Teža se zmanjšuje pri popolnem zdravju! Anita bo svoj cilj dosegla predvidoma čez mesec dni. Tedaj bomo zapisali kaj o njenih izkušnjah, da tudi druge spodbudimo k zdravemu in naravnemu hujšanju. Nagradna igra Živijo, hojla, haj, čao, saos..* Že po naslovu ste bržkone spoznali, da gre za našo zadnjo nagradno igro, v kateri smo iskali slengovske pozdravne besede. Tokrat ste se odzvali v manjšem Številu kot ponavadi, a smo kljub temu zvedeli nekaj novega. Živijo, živjo, živ, so že znane in najpogosteje rabljene pozdravne besede, s katerimi se pozdravljamo NAJST nikL Uporabljamo pa tudi takšne: hojla, ojta, oj, aloha, halo, helov, hi, hak, čao, čav, baj, uživi, mej se, čav se vidmo, se vidjamo, adjo, šibi, serbtis, hoj, helo, saos, zdravo.... Največ nam jih je naštela MELITA SKUMAVEC, Cesta v Rovte 19, Jesenice, zato ji pripada naša prva nagrada. Lahko bo izbirala med izleti, ki jih Gorenjski glas pripravlja v naslednjih mesecih. Druga nagrada pa gre Matjažu Klavsu, Planina 32, Kranj, kije na kratko naštel pozdravne besede, ki jih uporabljajo on in njegovi prijatelji To so: haj, kua j'zdej in "o"!. Za nagrado mu bomo poslali majico Gorenjskega glasa, čestitamo! V prihodnji številki pa že o novi nagradni igri! Škoda, ker ima dan le 24 ur Tako včasih potarnamo, ker bi radi počeli tisoč stvari, pa nam zmanjka časa celo za najbolj nujne. Kako prevzameš nadzor nad svojim časom? Imaš kdaj občutek, da ti zmanjkuje časa? Neštetokrat, kajne, sPremlja pa ga občutek slabe vesti, da kakšne stvari nisi naredil(a) in da ti je dan (teden, mesec) kar tako stekel mimo. Nauči se obvladovati svoje življenje tudi po tej plati. Ni nemogoče, če stvari resno vzameš v roke. Prihrani energijo Spoznaj svoj bioritem in delaj zahtevnejše stvari tedaj, ko je tvoja energija na najvišji ravni. Takrat opravi važnejše stvari, denimo uČenje in naloge. Na ta način porabiš manj časa ln ostane ti ga več za prijetnejše stvari. 2. Prva stvar Ha prvo mesto Temu rečemo prioritete. Naredi si "spisek" (lahko tudi samo v glavi) najpomembnejših stvari. Nekatere moraš nujno opraviti, saj te k temu silijo okoliščine (denimo zamudnina, če ne vrneš pravočasno knjig v knjižnico), m?rebitne posledice (obisk zobozdravnika) a,i določeni roki (seminarska naloga, ki jo m°raš oddati do določenega datuma). Nato se odloči, katero od teh nalog lahko odložiš, Katera pa je tako nujna, da jo moraš opraviti takoj. Tudi na tiste dejavnosti, ki jih odložiš, ne smeš kar pozabiti, temveč jim določi "drugo Prioriteto". 3» iS olje izkoristi dan Nekatere stvari ti vzamejo veliko časa, celo Preveč. Da se to ne bi dogajalo, se domisli več načinov, kako bi te stvari lažje rešil(a). Poskusi n°vo rešitev in Če je enostavnejša, lažja in ti y*arne manj časa, se je drži. Tako se naučiš nitreje obračati", kot rade rečejo naše mame. 4. Prevzemi nadzor Pogosto zapravimo preveč časa za telefon, veliko ga izgubimo, ker smo neorganizirani, ker ne znamo reči ne ali ker si nakopljemo preveč obveznosti. Če se odločimo prevzeti nadzor nad svojim časom, nam bo lažje. Namesto da bi življenje upravljalo z nami, bomo mi sami upravljali z življenjem. Namesto da bi te med delom neprestano prekinjal telefon, prosi mamo ali koga drugega, naj namesto tebe prevzame sporočilo. Če pa imaš telefonsko tajnico, toliko bolje. V tem primeru lahko narediš selekcijo, koga boš pozneje poklical(a). Če sodiš med neorganizirane ljudi, se vzemi v roke. V beležnico ali rokovnik si piši svoje obveznosti za naslednji dan. Ko jih opraviš, jih "odkljukaj". Nauči se reči ne, kadar gre za stvari, ki jih ne želiš delati in ki se ti ne zdijo posebno pomembne. Zavedaj se tudi svojih možnosti: vsega ne moreš opraviti, zato se nauči razlikovati med pomembnim in nepomembnim. Sam(a) pri sebi oceni, ali je za neko stvar vredno izgubljati svoj čas. Če je odgovor ne, tega nikar ne naredi ali pa daj na dno svojega spiska prioritet. ZJi v Cj^z^UIlCt>ooo 000000000000 0 0 Vedeževalka Edita vam napoveduje Verjamete v usodo? Se držite napovedi, zapisane v horoskopih? Vam je že kdo bral iz kavne usedline, dlani ali ciganskih kart in ste to vzeli smrtno resno? Ali pa vas vedeževanje le sprošča in zabava? Enim in drugim bomo ustregli z novo rubriko, ki jo bo za nas pripravljala vedeževalka Edita. "Zadnje čase se vse več ljudi zateka k vedeževanju, kar jih pomirja, ker želijo neko gotovost," pravi gospa Edita. Prepričana je, da je treba dobre stvari ljudem povedati, na slabe pa jih raje previdno opozori, da si jih zapomnijo in so nanje pripravljeni. "Vedeževanje je sposobnost, ki ti jo podeli mati narava. To sposobnost preprosto čutim v sebi. Ljudje se name obračajo po nasvete glede zdravja, ljubezni, službe, šole, ravnanja, ko so postavljeni pred usodne odločitve. Zadovoljni z mojimi napovedmi se pogosteje vračajo po nasvet." Sicer pa dodaja, da so se ljudje z vedeževanjem ukvarjali že od nekdaj. Pri tem so uporabljali razne pripomočke (kipce, kamne, palice), ki so predstavljali skrivno vez med vedeževal-cem in sporočilom usode. Nekoč so bili prepričani, da je iz dobljenih znakov ali vzorcev pri uporabi teh ■;\':V->* pripomočkov upodobljena prihodnost. Danes veliko vedeževalcev za napovedovanje prihodnosti uporablja ciganske karte. V naslednjih nekaj tednih bomo objavljali letni horoskop, ki ga je pripravila za vsa nebesna znamenja. Objavljali pa bomo tudi odgovore na vaša vprašanja. Pošljete jih lahko na naše uredništvo: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (za vedeževalko Edito). Horoskop za leto 1998 OVEN (21. marec - 20. april) |^\ A\ Zdravje: I ^ m m Prevelike obremenitve pri II delu bi ti zelo škodovale, lf zlasti na začetku prvih ■ treh mesecev. Vzemi si čas ■ zase. Zdravje je odvisno od _,----wL—--J tvojega psihičnega počutja! Ljubezen: V letu 1993 ne boš izstopal(a), vendar boš pokrbel(a) za to, da te ne bodo pozabili. Veliko priložnosti bo za nova poznanstva. Poročeni pa naj bodo previdni, da se na novo ne zaljubijo, saj bo potem trpel zakon. Pose!: Poslovno boš imel(a) veliko sreče, uspeh v službi, nezaposlene pa čaka očetova dediščina. Denar. Veliko denarja boš dobii(a) februarja in marca, poravnal(a) boš dolgove in užival(a) na vseh ravneh. VATERPOLO NIC PRESENETLJIVEGA Kranj, 12. januarja • Vaterpolisti so v soboto odigrali že deveti krog prvega dela v državnem prvenstvu za sezono 1997-98. Prav presenetljivih rezultatov v tem krogu ni bilo. Še največje presenečenje je poraz Kokre v Mariboru z osmimi zadetki in zmaga Triglava v Ljubljani proti Tivoliju z manj kot desetimi zadetki. Tnglavani so v Ljubljani začeli zelo podjetno in že po prvi polovici srečanja naredili razliko sedmih zadetkov. V nadaljevanju nato niso igrali več tako "zagnano", sicer obe naslednji četrtini dobili z golom razlike, kar je na koncu zadostovalo za zmago z devetimi zadetki razlike Kokra se je v Mariboru dobro upirala Probanki Leasing in je po polovici srečanja za njo zaostajala le dva zadetka. V nadaljevanju pa je popustila koncentracija in obe četrtini sta se končali z razliko treh zadetkov. Na lestvici strelcev do sprememb na vrhu ni prišlo. Še vedno vodi igralec Triglava Žiga Balderman, a sta mu tesno za petami Gregor Avdič (Tivoli) in Matjaž Ul (Probanka Leasing), v igri pa je tudi kapetan Triglava Krištof Stromajer, ki za vodilnim zaostaja le tri zadetke. Rezultati: 9. krog: Probanka Leasing : Kokra 11:3 (3:2, 2:1, 3:0, 3:0), Tivoli : Triglav 6:15.(1:4, 1:5, 1:2, 3:4), Mogota Ljubljana : Koper 6:13 (1:2, 2:2, 1:6, 2:3). Vrstni red po 9. krogu: 1. Triglav 16, 2. Probanka Leasing 13, 3. Koper 12, 4. Tivoli 6, 5. Kokra 4, 6. Kamnik 2, 7. Mogota Ljubljana 1. Razpored za 10. krog, sreda, 14.1.: Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 18.00 Kamnik : Koper, Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 19.30 Kokra : Mogota Ljubljana, Kranj - pokriti olimpijski bazen o 21.00 Triglav : Probanka Leasing, prost Tivoli. • J. M. TUDI MLADI V BAZENU Kranj - Vaterpolisti pa so v nedeljo odigrali tudi redni krog v državnem prvenstvu za kategorijo do 13 in 17 let. Rezultati, ki so bili doseženi, so bili tudi pričakovani. V kategorji do 13 let Koper še nima pravega nasprotnika, čeprav je bil v tem krogu prost, kakor ne Triglav v kategoriji do 17 let. Zmaga Probanke Leasing v Ljubljani proti Tivoliju je malo presenečenje, kajti Tivoli je branitelj tega naslova. Rezultati do 13 let: Triglav : Kamnik 26:0 (9:0, 3:0,10:0, 4:0), Kokra : Triestina 1:7 (0:1, 0:2, 1:1, 0:3), Tivoli : Probanka Leasing 9:6 (1:1, 3:1, 3:2, 2:2), Edera : Žusterna 4:9 (1:4, 0:1, 3:1, 0:3). Vrstni red po 6. krogu: 1. Koper 10, 2. Triglav 8, 3. Mia Impianti Triestina 8, 4. Žusterna 6, 5. Tivoli 6, 6. Kokra 6, 7. Probanka Leasing 2, 8. Kamnik 2, 9. Edera Samer Shipping 0. Razpored za 7. krog - nedelja, 25.1.: Trst - bazen Bianchi 14.30 Triestina - Triglav, Maribor - bazen Pristan 12.00 Probanka Leasing - Kokra. Koper bazen Žusterna 10.00 Žusterna - Tivoli, Koper - bazen Žusterna 11.00 Koper - Edera, prost Kamnik. Prvenstvo do 17 let: Triglav : Kamnik 20:6 (4:0, 7:3, 3:1, 6:2), Kokra : Triestina 8:5 (1:0, 1:2, 3:0, 3:3), Tivoli : Probanka 6:11 (2:6, 2:2, 0:2, 2:1). Trenutni vrstni red: 1. Triglav 6, 2. Tivoli 6, 3. Probanka Leasing 4, 4. Kamnik 2, 5. Kokra 2, 6. Mia Impianti Triestina 0. Razpored za 4. krog: nedelja, 25. 1.: Trst - bazen Bianchi ob 15.30 Triestina : Triglav, Maribor - bazen Pristan ob 13.00 Probanka Leasing - Kokra. • J. Marinček KROG Rezultati žrebanja kroga ...Ifl« JL.. 1998. IZŽREBANE ŠTEVILKE 2 35 54 7 37 55 8112 3940 58 t>4 13 42 65 19 45 66 23 47 70 25 48 71 26 49 72 34 50 75 Urednost prodanih srečk Skupna urednost dobibkou: Dodatek neizplačanih dobithou: 16.713.300,00 SIT 8.356.650,00 SIT 502.554,00 SIT število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK PRENOS 4.165.778,00 SIT KROG DOBITEK I 1.253.880,00 SIT DOBITEK "DVE VRSTI" DOBITEK "ENE VRSTA" 9.372 365,00 517 Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: .JfMf.Mty. 1998. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: OSEBNA TEHTNICA ROČNA URA TELEVIZOR 8 6 2 6 6 2 2 7 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 14. 3. 1998 Žrebanje .3.0... kroga bo v soboto, 1998 ob .15». uri v prostorih POPTV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV. Informacije: 061 9736. Sklad za 28. krog bo povečan za 500.000.00 Sit Športna loterija d.d. HOKEJ GORENJSKI DERBI S "PRIJATELJSKIM" KONCEM Kranj, Bled, Jesenice, 13. januarja - Hokejisti so konec tedna odigrali dve redni koli državnega prvenstva, 12. v petek, 13. pa v nedeljo. V petkovih tekmah ni bilo presenečenj, saj so na vseh ledenih ploskvah slavili favoriti. Tako je ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora z 1:6 (1:2, 0:2, 0:2) premagala HK Bled, Olimpija Hertz je v Celju 1:11 (0:3, 0:4, 1:4) ugnala Impos, Acroni Jesenice so bile 0:9 (0:5, 0:1, 0:3) boljše od Protonavta, Triglav pa je v Zalogu 8:2 (4:1, 3:1, 1:1) izgubil s Slavijo Jato. Bolj razburljiv je bil nedeljski krog, ko je bil na Bledu gorenjski derbi med HK Bled in Acroni Jesenicami. Končni rezultat je bil, kljub ne preveč kakovostni igri, "prijateljski", saj se je tekma končala z izidom 2:2 (1:1, 0:1, 1:0). Slavija Jata je doma 12:2 (5:0, 6:0, 1:2) premagala HDK Bled, HIT Casino Kranjska Gora pa 7:3 (3:0, 1:1, 3:2) Impos. Triglav in Olimpija sta igrala včeraj zvečer. Po nepopolnem 13. krogu na lestvici vodi ekipa Acronija Jesenic z 20 točkami, sledijo pa HK Bled, Olimpija in Slavija Jata, ki so tudi najresnejši kandidati za prvo četverico pa prvem delu DP. Že danes je na sporedu 14. krog. HK Bled ob 19. uri doma gosti Slavijo Jato, na Gorenjskem pa bo danes tudi srečanje med Acroni Jesenicami in Triglavom. Tekma se bo začela ob 18. uri, na njej pa naj bi se prvič predstavil novi kanadski branilec Derek Gosselin, ki je z Nemčije konec tedna pripotoval v Podmežaklo. Jutri ob 19. uri bo na Bledu še tekma med ekipama HDK Bled in Impos Celjem. • V.S. KOŠARKA PRVA ZMAGA ZA LOČANKE Konec tedna so košarkarji v vseh ligah odigrali redne kroge. S tekmami nadaljujejo tudi košarkarice, ki so začela z igranjem drugega dela državega prvenstva. Za uvrstitev od 1. do 6. mesta v ženski SKL so bile tri tekme, ekipa Odeja Marmorja pa je v Škofji Loki gostila ADD Ilirijo in zmagala 71:53 (29:20). V soboto Ločanke gostujejo pri Imos Jezici mlade. Pomerile pa so se tudi košarkarice za uvrstitev od 7. do 12. mesta. V gorenjskem obračunu je ekipa Jesenic 46:67 (24:21) premagala Domžale. Jeseničanke v soboto gostijo BTC Terminal, Domžalčanke pa gostujejo v Šentvidu. V moški l.A SKL je po 18. krogu v vodstvu še vedno Union Olimpija, domžalski Helios pa je po zmagi v Idriji 66:68 (37:35) na petem mestu. V soboto Helios doma gosti ZM Maribor Ovni. V l.B moški košarkarji ligi so vse tri gorenjske ekipe zabeležile popoln izkupiček. Ekipa Triglava je v derbiju kroga doma po borbeni igri zanesljivo premagala Comet 77:54 (31:22). Košarkarji Loka kave so zabeležili novo zmago v gosteh, saj so GD Hrastnik premagali 84:87 (39:40), uspešni pa so bili tudi košarkarji Gradbinca Radovljice, ki so v gosteh po podaljšku premagali Radensko 82:84 (71:71, 39:35). Na lestvici še vedno vodi ekipa Loka kave, Triglav je tretji, Gradbinec Radovljica pa peta. V soboto bo v Radovljici gorenjski derbi med Gradbincem in Triglavom, Loka kava pa doma gosti Ilirijo. • V.S. ZAČETEK ZA REKREATIVCE Tržič, 12. januarja - Potem ko se je uspešno zaključila občinska rekreativna liga v odbojki, vabijo organizatorji. Športna zveza Tržič, ekipe iz Tržiča k sodelovanju v letošnji občinski rekreativni ligi v košarki. Liga se bo začela v sredo, 31. januarja 1998, ob 18. uri in bo potekala vsako sredo v telovadnici šole v Križah. Sistem tekmovanja in višina prijavnine bosta odvisna od števila prijavljenih ekip, organizatorji pa pričakujejo prijavo ekip do 19. januarja 1998 do 18. ure na naslovu Športna zveza Tržič, Balos 4, tel/fax. 53-084, sekretar Janez Brzin, ko bo žrebanje in dogovor o izvedbi tekmovanja. V tekmovanju smejo nastopati le občani Tržiča, vsaka ekipa mora prijaviti od 6 do 12 igralcev, vska igralec pa v teku lige sme nastopati samo za eno ekipo. Za najboljše so pripravljeni pokali. • J. Kikel GORENJCI PO NAPOVEDIH Do začetka spomladanskega dela prvenstva v l.B rokometni ligi je še mesec dni. Trije gorenjski ligaši pa so prvi del prvenstva končali po napovedih. Varovanci trenerja Petra Karpova so prvi del končali na tretjem mestu, a z enakim številom točk (17) kot prvi Rudar in druge Radeče papir. Ločani so tokrat igrali samo z doma vzgojenimi igralci in še naprej krojijo vrh lestvice. Napak jeseni niso delali. Morda bi lahko osvojili drugo točko v obračunu s Preddvorčani, vendar so lokalni derbiji svojevrsten spektakel, zato zmagovalec ni vedno boljši tekmec. Spomladi imajo Ločani ugoden razpored. V Škofjo Loko prideta tako Rudar kot Radeče, zato pa jih čakajo tri neugodna gostovanja v V. Nedelji, Ribnici in Hrastniku. Kakšno bo nadaljevanje bo znano že po prvih dveh krogih, ko bodo v Loki igrali Preddvorčani in Besnica. Trener Karpov pa pravi, da bo do odločitev prišlo med 6. in 8. krogom nadaljevanja. Morda so nekoliko razočarali rokometaši CHIO Besnica. Lani so bili v vrhu, letos pa so v drugi polovici lestvice. K temu so veliko prispevale poškodbe in odsotnost trenerja, ki ga je doletela kazen in jo bo odslužil ta mesec. V klubu se zavedajo, da je treba nekaj ukreniti, zato je pričakovati nekaj novosti. O njih pa kdaj drugič. V prvem krogu v Kranj prihaja zadnja Drava in morebitna zmaga bi bila dobra spodbuda za nadaljevanje. Kljub vsem težavam pa se za obstanek ni bati. Preddvoračni so letos v ligi novinci. Tako kot sosedje iz Besnice so vso jesen imeli težave s poškodbami, saj niti ene tekme niso odigrali v popolni postavi. Začeli so s točko proti Ločanom, nato pa nadaljevali slabše. Pobrali so se v zadnjih tekmah in po točkah ujeli CHIO Besnico ter jo prehiteli za mesto. Tudi za Gradbince velja, da obstanek ni vprašljiv, kje bodo pristali na koncu, pa bo odvisno od pripravljenosti ekipe. Značilnost 1. B lige je predvsem v tem, da so boljše tiste ekipe, ki so dobro fizično pripravljene in nimajo težav s poškodbami. Ligo letos krasi tudi izenačenost ekip, zato se obeta zanimivo nadaljevanje, gorenjske ljubitelje pa Že v prvem krogu nadaljevanja (7/8. 2. 98) čaka obračun Ločanov in Preddvorčanov v Škofji Loki. • M. Dolanc ODBOJKA PRIČAKOVAN PORAZ BLEJCEV Bled, januarja - Odbojkarji Bleda so drugo tekmo nadaljevanja 1A. DOL v dogovoru s Fužinarjem odigali kar na Ravnah. Po pričakovanju so bili letošnji Pokalni prvaki SLO z Raven le mnogo boljši nasprotnik in niso dovolili, da bi se Blejci posebej razigrali. Blejski odbojkarji so se najbolj odrezali v drugem nizu, vendar proti ekipi, ki jo sestavljajo skoraj sami reprezentanti, niso uspeli osvojiti več kot 10 točk. Fužinar : Bled 3:0 (6, 10, 3). Ponovno pa so potrdile svojo premoč odbojkarice Špecerije Bled v 1B. DOL. V blejski telovadnici so odlično začele in hitro dobile prva dva niza, v tretjem pajim je popustila koncentracija in gostje so uspele osvojiti 12 točk. Specerija Bled : P. Prevalje 3:0 (, 3, 12). Pravo katastrofo pa so na svojem prvem gostovanju v drugem delu doživeli odbojkarji Termo Lubnika. Že v petek so odigrali srečanje v SI. Bistrici in uspeli osvojiti le 6 točk. Očitno se bodo Škofjeločani v drugem delu prvenstva le stežka zoperstavili nasprotnikom. Granit : Termo Lubnik 3:0 (1, 0, 5). V soboto ob 17. uri bodo v ŠD Poden odbojkarji v tekmi z Ljutomerom poiskušali osvojiti svoj prvi par točk v nadaljevanju prvenstva. Obe blejski ekipi gostujeta - fantje v Kočevju, dekleta pa v Ljubljani. • B. M. TEKMOVANJA MLADIH S tekmovanjem nadaljujejo tudi odbojkarji v mlajših kategorijah. Blejski kadeti, ki so se kot edino gorenjsko moštvo uvrstili v "A" ligo osmih najboljših slovenskih ekip, tudi po petih krogih niso uspeli zmagati. Po polovici odigranih tekem v "B" ligi kadetinj je zanesljivo v vodstvu ekipa Bleda, pred Kamnikom in ŠD Mladi Jesenice. V "B" ligi kadetov pa Termo Lubnik še vedno "čaka" na prvo zmago. S kvalifikacijskimi turnirji pa so zaključile tudi ekipe dečkov in deklic. V kategoriji dečkov je presenetljivo izpadla ekipa Bleda, ki je za Bohinjem in Astec Triglavom osvojila šele tretje mesto v skupini. V "A" ligo zahod (16 najboljših ekip, razdeljenih na vzhod in zahod) so se poleg Bohinja in Astec Triglava uvrstile Še ekipe - Kamnik, Simonov zaliv Izola, Salonit Anhovo, Žužemberk, Črnuče in Mokronog. V kategoriji deklic sta bili letos dokaj suvereni ekipi Bleda in Mehanizmov Kropa. Večino tekem v kvalifikacijski skupini sta ekipi gladko dobili, medsebojno srečanje pa je dobila ekipa Bleda z 2:1 (-11, 6, 13). Obe ekipe sta se tako uvrstili med šestanjst najboljših ekip in se bosta v A-ligi zahod, ki se začne 1. februarja pomerili še z TPV Novo mesto, ŠD Tabor, OD Krim, Kemiplasom Koper, HIT Nova Gorica in Solkanom. • B. M. KLUB TRŽIŠKIH ŠTUDENTOV PRVI Tržič - Občinska rekreativna odbojkarska liga za leto 1997, ki t'o je uspešno organizirala Športna zveza Tržič, se je tik pred tozičem uspešno končala. V finalnem obračunu je zmagala ekipa Kluba tržiških študentov, ki je bila boljša od ekipe PRO ŠPORT - MICO. Zmagovalna ekipa Kluba tržiških študentov - tržiški pravaki v odbojki za leto 1997. Nekajmesečne rekreativne lige, ki je v Tržiču zelo priljubljena že vrsto let, se je tokrat udeleževalo 10 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvem delu so ekipe znotraj skupin igrale vsaka t vsako po enkrat, v drugem delu pa so se najboljše tri iz vsake skupine uvrstile v kvalitetnejšo skupino A, ostale pa v skupino B. kjer so spet igrale medsebojna srečanja, ki še niso bila odigrana v prvem delu. Da bi se na koncu s pokalom za najboljšega lahko ponašala res le najbojša ekipa, pa so se najbojše štiri ekipe pomerile še v dodatnih dvobojih, tako imenovanem play-offu, kje' pa so v finalu zelo tesno, a zasluženo, prvo mesto osvojili član1 ekipe Kluba tržiških študentov, ki so z 2:1 (13:15, 15:11, 16:14) gremagali ekipo Pro šport Mico. V boju za tretje mesto pa je ekip3 ;arantancev prav tako z 2:1 premagala Podljubelj in osvojil3 tretje mesto. Na peto mesto se je v A skupini uvrstila ekipa Ka*> na šesto pa Dream team - Monika šport. Zanimivo in do konca negotovo je bilo tudi v B skupini, kjer je prvo mesto z zmago 2:1 osvojila ekipa Športnega društva Loka« premagali so Bistro Školjka, Gladiatorji pa so v boju za tretje mesto odpravili Peko - CNC prav tako z 2:1. Občinska rekreativna liga v odbojki se je tako uspešno končala v zadovoljstvo tako organizatorjev, kot tekmovalcev. • J. Kikel PLAVANJI LEP USPEH ZA DVOJICO TRIGLAVANOV Na svetovnem prvenstvu v plavanju v avstralskem Perthu s° slovenski predstavniki dosegli lepe uspehe. Na daljinske111 plavanju na 25 kilometrov so se naši dobro odrezali, saj s? ekipno dosegli peto mesto. Prva tri mesta so sicer pobrali Italijan1' Avstralci in plavalci ZDA. Naš najboljši je bil Igor Majcen, ki se r v maratonski disciplini uvrstil na 9. mesto, odlična pa sta bila tu'11 plavalca kranjskega Triglava Maša Jamnik z osvojenim trinajsti^1 in Nace Majcen s štirinajstim mestom. Rojakom, ki so smel? premagali ne le tekmece, temveč so se zagrizeno borili tudi prfltl muhastemu morju, tudi naše prisrčne čestitke. • D.Ž. 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Še ne 17-letni Miha Rihtar iz Domžal je letošnje najprijetnejše "presenečenje" v naši skakalni ekipi V KRANJU JE DOBRO POSKRBLJENO ZA TRENINGE IN ŠOLO HKRATI Tako pravi mladi up slovenskega skakanja, ki se je pred tremi leti v želji po napredku iz ihanskega skakalnega kluba "prepisal" v kranjski Triglav in pred dnevi že osvojil svoje prve točke na tekmah za svetovni pokal - Najraje se spominja lanske ekipne zmage na mladinskem svetovnem prvenstvu Kranj, 12 .januarja • Kranjski skakalni Klub Triglav vsako leto v reprezentance vseh selekcij prispeva kar nekaj svojih članov. Najbolj popularen in najboljši med njimi je seveda Primož peterka, kot kaže pa se bo v družbi svetovne elite dobro znašel «wU še ne 17-letni Miha Rihtar, Domžalčan, ki je pred tremi leti prišel v kranjski klub in je na zadnji tekmi novoletne turneje v Bischofshofenu že osvojil svoje prve točke v svetovnem pokalu, jedini med našimi je bil v finalu tudi na nedeljskci tekmi v Karnsauu. O tem, kako je postal skakalec in kakšne načrte ima, Pa sva se pogovarjala pred rednim treningom na Gorenji Savi. Se spomniš svojega prvega skoka s smučmi? "Moram priznati, da ne. Vem »e to, da smo se v naši ulici na viru pri Domžalah fantje sku-Paj igrali, nato pa so tisti, ki so bili kakšno leto ali dve starejši začeli hoditi na treninge ali skakat. Meni je bilo dolgčas in ko sem nekoč potarnal, če že spet grejo na trening, so rekli, naJ grem z njimi. In ker nisem Vedel, kaj bi počel, sem res šel najprej gledat, nato pa tudi skakat, najprej z alpskimi smučki, saj sem že znal smučati. Takrat sem bil star kakšnih šest *t. Nato so me starši vpisali v »nanski skakalni klub." So tvoji domači tudi navdušeni za šport? "Oči je, ko je bil še mlajši, pri Domžalah igral nogomet, pa ludi sedaj ga še igra, vendar le *e za rekreacijo. Sicer pa dela v domžalskem Heliosu. Mami, ki !e Po poklicu medicinska sestra in je zaposlena v zdravstvem domu v Domžalah, pa mislim, ja se ni nikoli ukvarjala s sportom, čeprav rada spremlja različna tekmovanja. Imam tudi J} 'eta starejšo sestro Marjano, Kl Pa ima rada različne športe." Do pred treh let si treniral v Ihanu, nato si se odločil, da prideš v Kranj, k Triglavu. Zakaj? "V domačem klubu so se trenerji stalno menjavali. Pogoji za trening niso bili najboljši in s starši smo se odloČili, da je pač treba ^kaj narediti. Da sem se odločil za Triglav, je bilo več vzrokov. Pomemben je °H prav gotovo ta, da sem vedel, da je v Kranju dobro Poskrbljeno za šolo in treniranje hkrati. Starši, ki so se seveda srečevali na različnih tekmah, so se pogovarjali kaj storiti, kje Je delo v klubu najbolje organizirano in starši Uroša in Primoža Peterke so Pohvalili dobro delo in Minerje kranjskega kluba. Tako smo se tudi mi odlogi, da je najbolje, če se vpišem k Triglavu." xn?n, kakšne spremembe so te ^kale v Kranju? Zelo velike. Dobil sem no-Pr^H trenerJa> Janija Grilca, v edvsem pa je bil povsem nov tJ?.Cln dela. Lahko rečem, da so le metode dela povsem dru- Srn kot Pred v Ihanu> kJer c.n° predvsem trenirali kondi-3°- V Kranju pa se je poudaril Jja tehniki, na občutku, ki ti ciia" tako lmenovana "imita-uja •, z eno besedo, vse je v no «nju veliko DolJ profesional- tud*al<0 kot za Petkove pa je sol' 2ate vsakodnevna vožnja v toj*' na treninge in tekme, ^udno opravilo? Dj A3- z avtobusnim prevozom 2Ve .res težave, saj direktne •p ,2e iz Domžal v Kranj ni. pr£° navadno v Kranj zjutraj rn.o> broševi oziroma Pri-avtr * starši» sedaj, ko ima tU(J0 ze tudi Primož, pa večkrat Pcm °n Sam' ^a Prevoz nazaj pa ^navadi poskr5i;0 moji starši za tr,ani pa rečl> "a imajo starši ja m?l Šport veliko razumevan-' nikoli ni bilo problema za prevoze na tekme, na treninge, kamorkoli." Sedaj obiskuješ drugi letnik Srednje ekonomske šole v Kranju. Je z učenjem kaj težav? "Moram povedati, da imamo športniki v tej šoli res srečo, ker nas profesorji razumejo, ker nam pomagajo, ker imamo zelo skrbno ravnateljico, ki ji ni vseeno za nas. Sicer pa sem imel lani še nekaj težav pri angleščini, letos pa gre že bolje in upam, da težav ne bo več." Dobri rezultati na tekmah so tisto, kar večini športnikov daje moč, da vzdržijo na treningih. Kdaj so se pri tebi začeli prvi uspehi? "To je bilo že prav kmalu, že ko smo skakali na majhnih skakalnicah. Vendar bi se napredek zame gotovo končal, če se ne bi odločil in prišel v Kranj. V Ihanu enostavno ni bilo več pogojev za napredovanje, ko pa sem prišel v Kranj in ko sta me dobila v roke Jani Grilc in Bogdan Norčič, pa so se mi odprle povsem nove možnosti in kmalu so se začeli dobri rezultati in tudi uspehi. Sedaj mi poleg teh dveh klubskih trenerjev program sestavlja tudi naš glavni trener v mladinski ekipi Sandi Čimžar." Katero tekmovanje ti je do sedaj najbolj ostalo v spominu? "Doma imam že kar dosti pokalov in medalj z domačih in mednarodnih tekmovanj, tako da prav težko naštejem, kje vse sem že tekmoval in kakšne naslove rezultate imam že. Zagotovo pa sem si od vsega do sedaj najbolj zapomnil svetovno mladinsko prvenstvo lani v Kanadi, ko je naša ekipa zmagala in osvojila zlato medaljo. " Zakaj misliš, da se je glavni trener Jelko Gros pred novoletno turnejo odločil in te poklical v člansko ekipo za tekme svetovnega pokala? "To sem si zaslužil, ker sem izpolnil "normo". Dobro mi je namreč šlo na tekmah evropskega pokala, saj sem bil napri-mer v Chamonixu drugi." Kakšna pa je razlika skakati na tekmah nižjega ranga v primerjavi s tekmami svetovnega pokala? "Zame je bil ta prehod kar težak, je le čisto drugačna konkurenca, zavedaš se, sa skačeš v družbi najboljših na svetu. Vendar pa je bolje, da o tem ne premišljuješ, treba se je skoncentrirati na tekmo, na skok in pač narediti najboljše, kar si v tistem trenutku sposoben. Sicer pa je organizacija tekem zelo različna, to je bilo moč videti že na letošnji novoletni skakalni turneji, ko so se nekateri prireditelji veliko bolj potrudili za dobro vzdušje in počutje nas tekmovalcev kot drugi. Sicer pa mislim, da je bilo za nas skakalce kot goste najbolj poskrbljeno lani v Kanadi, ko smo imeli v Calgarvju res odličen hotel, kjer je bilo vsega na pretek. Vendar pa je bila ravno tam organizacija tekme med najslabšimi. Spomnim se, da smo naprimer kar pol ure čakali rezultate, da ob tekmovališču skoraj ni bilo gledalcev. Kanada je pač država hokeja. Ko smo šli zvečer na hokejsko tekmo NHL, je bilo 18 tisoč gledalcev, na naši pa jih je bilo morda deset.... Ko smo ATLETIKA DVOJNA ZMAGA ČARMANOVE Kranj - S sobotnim mitingom v Ljubljani se je začela zimska (dvoranska) atletska sezona. Atletinje in atleti kranjskega Triglava so že na prvi tekmi dosegli nekaj dobrih rezultatov in uvrstitev. Tina Čarman, ki je tokrat prvič nastopila v članski konkurenci, je zmagala v teku na 60 metrov z ovirami (9,15) in v skoku v daljino (5,69). Matjaž Polak je bil v teku na 60 metrov z ovirami tretji (8,36), v teku na 60 metrov (7,06) in v skoku v višino (1,90) pa četrti. Starejši mladinec Ljubo Rizoski je bil med člani peti v skoku v daljino (6,27) in deveti v teku na 60 metrov (7,30). Tina Murn je med pionirkami osvojila drugo mesto v teku na 60 metrov z odličnim časom 8,05 sekunde, Špela Voršič je bila druga v teku na 60 metrov z ovirami (9,77) in osma v skoku v daljino (4,76), Eva Sedcj druga v skoku v daljino (4,96) in Maja Kalan, ki bo še drugo leto pionirka, osma v teku na 60 metrov (8,46). • CZ. Miha Rihtar, že dvakrat med finalisti svetovnega pokala. bili sedaj na novoletni turneji, pa je bilo gledalcev na tekmah najmanj po dvajset tisoč. " Imaš ti na tekmah rad navijače ali se bolj sprostiš, če je mir? "Na vsak način dajo na tekmi pravo vzdušje navijači in pravo navijaško vzdušje res znajo napraviti Avstrijci. Meni pa zelo veliko pomeni, če med gledalci vidim Slovence, naše zastave." Tudi sam kot navijač hodiš na športne prireditve? "Veliko časa za to ni, če pa je, pa najraje grem na hokej v Ljubljano. Navijam za Olimpi-jo." Kaj pa najraje delaš v prostem času, v odmoni med tekmami in doma? "Ko smo na tekmah, v hotelih, navadno kartamo, igramo igrice, ko pa sem doma, se najraje družim z bivšimi sošolci." Kaj pa punce. Imaš že kakšno resno? "Ne, punce pa še nimam. Saj je še dosti časa!" Zdi se mi, da imaš za skakalca kar prave mere. Ali kaj paziš na prehrano? "Trenutno merim v višino 164 centimetrov in imam 54 kilogramov. Vendar pa še rastem. Imam res kar dobre mere za skakalca, tako da trenerji na to nimajo pripomb, pa tudi pri hrani prav nič ne pazim. Rad jem vse, najraje pa "dunajca" in pomfri. K sreči to hrano skoraj povsod po svetu poznajo, vendar pa pravega dunajskega zrezka nihče drug ne naredi tako dobro kot moja mama. Ona namreč kuha tudi za našo družino, saj stanujemo v isti hiši. Če sem doma, je tako dunajski zrezek na mizi vsaj enkrat, raje pa še večkrat na teden. Rad pa imam tudi govejo juho." Si bil že kdaj poškodovan? "Ne, kaj hujšega še ni bilo. Zaenkrat imam s tem srečo in razen enkrat, ko sem imel po padcu oporo na vratu, ni bilo nič omembne vrednega. " Star si dobrih šestnajst let in gotovo imaš še veliko tekmovalnih načrtov? "Kakšnih posebnih načrtov si nikoli ne delam. Seveda pa si želim vedno čimbolje skakati, želim si, da bi imel pravo formo ob pravem času. Za letošnjo sezono bi rad čimbolje tekmoval na mladinskem svetovnem prvenstvu v St. Morizu, kjer si želim, da bi ponovili ekipni uspeh iz lanskega prvenstva ali vsaj osvojili kolajno." Na zadnji tekmi novoletne turneje v Bischofshofnu si z 22. mestom osvojil tudi svoje prve točke na tekmah svetovnega pokala in se približal normi za nastop na olimpijskih igrah. Si želiš nastopiti na olimpiadi? "S tem se zaenkrat še ne obremenjujem, tudi ne vem, kako se bo sestavila ekipa za te nastope. Želim si pač čimbolje skakati in mislim, da imam za največja tekmovanja še kar nekaj časa." V. Stanovnik, foto: G. Šink KEGLJANJE ŠTRUKELJ IN FLEISCHMANOVA V Tržiču in na Jesenicah je potekalo finale Gorenjskega prvenstva za posameznike. Prvo mesto, ki ga je imel že po predtekmovanju, je z zanesljivo igro zadržal Štrukelj Z. in zasluženo z lepo prednostjo postal prvak Gorenjske. Na državno prvenstvo se je po pričakovanju uvrstilo največ igralcev KK Iskraemeca (7), svoje predstavnike pa imajo tudi drugoligaši KK EP Commerce Jesenice (3), KK Log Steinel (2) in KK Ljubelj (2). Rezultati: 1. Štrukelj Z. (Iskraemeco) 928, 2. Oman V. (Iskraemeco) 927, 3. Založnik T. (Iskraemeco) 988, 4. Hafnar D. (Log Steinel) 923. Finale žensk je potekalo v Tržiču in prvo mesto je z odlično igro osvojila Fleischman S., sicer vodeča že po prvem delu tekmovanja. Prav tako sta si drugo in tretje mesto zanesljivo prikegljali Bohte M. in Belcijan S., preostalo mesto, ki še vodi na državno prvenstvo pa je zasedla Bunič J. Rezultati: 1. Fleischman S. (Triglav) 846, 2. Bohte M. (Ljubelj) 830, 3. Belcijan S. (Triglav) 834, 4. Bunič J. (Triglav) 824. • Jože Pogačnik MLADINCI TRIGLAVA DRUGI Celje - V nedeljo se je v Celju končalo ekipno državno prvenstvo za mladince v kegljanju. Ekipa kranjskega Triglava v postavi Primož in Matija Dežman, Tomaž Žvanut in Gorazd Kavčič je s skupnolO.305 podrtimi keglji osvojila 2. mesto ter zaostala za prvaki Brest Cerknico, katere kegljavci so podrli 10.532 kegljev. Tretje mesto je osvojila ekipa Konstruktorja iz Maribora s 10.276 podrtimi keglji, druga ekipa Triglava pa je s 9665 podrtimi keglji zasedla 11. mesto. V marcu bodo mladinci Triglava nastopili na DP v dvojicah. • Gorazd Kavčič ŠAH DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V soboto, 10. januarja, se je na Bledu začelo mladinsko prvenstvo Slovenije do 18 in do 20 let. Pri fantih igra v konkurenci do 18 let sedem igralcev, v konkurenci do 20 let pa 16. Pri dekletih pa igrajo v obeh konkurencah po 4 igralke. Prvo in drugo uvrščeni imajo pravico nastopa na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu. Pri dekletih do 20 let po 2. kolu Maja Šorh iz ŠS Tomo Zupan Kranj prepričljivo vodi in ima lepe možnosti za prvo mesto in s tem pravico nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Indiji. Pri deleith do 18 let imata Jana Krivec iz ŠD Nova Gorica in Darja Kapš iz LŠK Iskra Ljubljana še vse možne točke, tako da bosta v jutrišnjem medsebojnem dvoboju odločili, katera bo prvakinja. Pri fantih do 20 let najboljši opravičujejo vlogo favorita, zares prave derbije pa pričakujemo že v naslednjem krogu. Pri fantih do 18 let vodi Uroš Kavčič iz ŠS Tomo Zupan, vendar so mu nasprotniki močno za petami. B.K. »MERKUR M Šport Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 267 448 ZNIŽA!«6 bunde, hlače, kombinezoni, rokavice, tekaški kompleti RAI-SKI -20 % otroške bunde, kombinezoni in kompleti RAI-SKI, bunde in termovelurji THINK PINK, puhovke MONT, zimske hlače NIKE in MIZUNO, kape BULA in NIKE, trenirke LOTTO in RAI-SKI Obiščite nas med tednom od 9. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 1 2. ure. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KRONIKA Torek, 13. decembra 1997 KRIMINAL Nočni obisk v štirih hišah Kranj • V noči z 10. na 11. januar je neznanec vlomil v štiri stanovanjske hiše na Primskovem. V hiše je prišel tako, da je zlomil vložke cilindričnih ključavnic. V treh hišah je našel "zanimiv" plen (potne liste, kartice activa, radiokasetofon, nekaj čekov) ter ga odnesel. S tem je lastnike oškodoval za skupaj približno 150.000 tolarjev. Tarče njegovih nočnih podvigov so bile hiše na Klancu, v ulici Draga Brezarja in na Kurirski poti. Policisti imajo dokaj natančen opis vlomilca, tako da je samo vprašanje časa, kdaj ga bodo prijeli. Pojasnjena vloma Kranj, Radovljica - Kranjski policisti so razvozljali vlom v stanovanjsko hišo na Juleta Gabrovška 19 v Kranju, ki je bil 15. decembra. Tedaj neznani vlomilec je iz hise odnesel televizor nokia, vreden 50.000 tolarjev. Policisti so 7. januarja prijeli osumljenca. Gre za 24-Ietnega brezposelnega Kranjčana S. A., povratnika na področju premoženjskih deliktov. Uspešni so bili tudi radovljiški policisti, ki so raziskali vlom v trgovino Sreča na Linhartovem trgu 24. decembra. Osumljenca sta domačina, oba še mladoletna, in sicer 16-letni dijak A. M. ter dve leti mlajši osnovnošolec G. M. Iz trgovine sta odnesla večjo količino cigaret. Kar jih še nista spravila v promet, so jih policisti zasegli. Izsledili tretjega strelca Jesenice - 23. novembra ob pol enih zjutraj BO jeseniški policisti v lokalu hotela Pošta prijeli dva storilca, kriva streljanja, tretji, z nadimkom Bekima, pa jim je z audijem pobegnil proti Ljubljani. Bekima naj bi bil človek podzemlja, v Sloveniji naj bi živel neprijavljen. Kriminalisti so se povezali z ljubljanskimi kolegi in mu prišli na sled. 7. januarja zjutraj so vstopili v eno od stanovanj v Ljubljani, kjer je bilo več neprijavljenih ljudi, med njimi tudi Bekima. Le-ta se je izkazal z makedonskim potnim listom ter imenom Haliti Kuitim. Pripeljali so ga v prostore kranjske UNZ, kjer je stekla preiskava, tudi o ozadjih jeseniškega streljanja. Ugotovili so, da je Haliti Kuitim imel v potnem listu vstavljeno drugo fotografijo in tako naslednjega dne ni bil več Haliti Kuitim, pač pa Bekim Ferati, makedonski državljan. 48-urni policijski pripor je prekratek Čas, da bi kriminalisti v drugi državi (še zlasti v državah nekdanje Jugoslavije) ugotovili identiteto prijetega osumljenca. Zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti so ga skupaj z ovadbo pospremili k preiskovalnemu sodniku. Ovadili so tudi 31-letnega S. G. iz Prijedora, bosanskega državljana, ki začasno prebiva v Ljubljani. Oba sta s streljanjem v jeseniškem lokalu povzročila za okrog 400.000 tolarjev škode, Bekim Ferati pa je lastniku lokalapovzročil tudi lažjo telesno poškodbo. Z orožjem ga je udaril po glavi. Bekima Feratija so kriminalisti ovadili tudi zaradi ponarejanja listin, saj je imel v času strelskega obračuna na Jesenicah v potnem listu vtisnjen žig mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, kakršnega uporablja samo komandir mejnega prehoda. Kriminalistični tehniki so ugotovili, da je Žig ponarejen. Preiskovalni sodnik je osumljenca po zaslišanju izpustil na prostost, kriminalisti pa so ga nato s predlogom poslali sodniku za prekrške v Kranju. Ta je tujcu Bekimu Feratiju določil kazen izgona iz Slovenije za šest let ter denarno kazen v znesku 60.000 tolarjev. Zdaj je v prehodnem domu za tujce, od koder bo izgnan iz Slovenije. Tatovi s tamčkom ( se niče - Varnostniki kranjske delniške družbe Varnost so v oboto ob pol petih popoldne v prostorih firme Meting v eseniški železarni pri poskusu tatvine barvnih kovin zalotili rojico nepridipravov. 52-letni H. H., 16-letni R. H. in 32-letni B. L., vsi bosanski državljani, ki stanujejo v Ljubljani, so se na krajo pripeljali kar s poltovornim vozilom tam. Varnostnik jih je zadržal in izročil policistom. • H. J. Teden brez hujših trkov Kranj, 13. januarja - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah enajst prometnih nesreč, v katerih je bito lažje ranjenih šestnajst ljudi. Prometni inšpektor UNZ Kranj Simon Vindiš je zato omenil le trk, ki je bil 7. januarja ob pot šestih zvečer v križišču Kidričeve in Finžgarjeve ceste na Jesenicah, povzročitelj pa je po njem pobegnil. Neznani voznik Z jugo, verjetno temno modre barve (lahko tudi črne) je pripeljal od Hruške proti Koroški Beli. Pred križiščem je nenadoma zavil levo na nasprotni pas, prehitel vozilo, v križišču pa sunkovito zavil desno na svoj pas. Pri tem je bočno oplazil avto Marjana J. kije stal na prometnem pasu za levo zavijanje. Posledica trka je gmotna škoda, policisti pa vabijo povzročitelja oziroma priče, da se oglasijo na Številko 113. • H. J. S SODIŠČ A Brezar, Golija in Smuk perejo svojo Čast s tožbo proti Pivku Pivk: "Temu, kar so počeli, se od nekdaj reče kraja" Užaljeni "Grosovi" liberalci je bil naslov pisma, pod katerega se je podpisal Janez Pivk s Kokrice, objavljen pa je bil 22. decembra 1995 v Gorenjskem glasu. Kranj, 13. januarja - Viktor Brezar, Franc Golija in Peter Smuk v zasebni tožbi avtorju očitajo kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Marca lani začeta obravnava na okrožnem sodišču v Kranju je bila preložena za nedoločen čas. Ta je napočil v petek ob pol poldne, ko je pred tričlanski senat okrožnega sodišča stopil Janez Pivk s pooblaščenim odvetnikom Jožetom Kristanom, prišli pa so tudi vsi trije tožniki. V svojih tožbah Brezar, Golija in Smuk trdijo, da je Pivk v svojem pismu zapisal neresnična in žaljiva dejstva, ki škodijo njihovi časti in dobremu imenu. Zahtevajo kazen po zakonu, Smuk pa tudi deset milijonov tolarjev odškodnine. Pivkov pooblaščenec Jože Kristan je zavrnil obtožbe, ki merijo na prepoved, da Pivk javno izrazi svoje politično stališče, ki je lahko tudi negativno, do česar mu daje pravico 39. člen ustave. Tožbe zato v bistvu napadajo ustavo. V uvodu svojega obširnega zagovora je Janez Pivk uvodoma dejal, da ne morejo biti žalitve, kar je napisal. Tožniki so si s tem, kar so storili, temu pa se od nekdaj reče kraja, sami vzeli čast in dobra imena, in to že pred njegovim člankom v Gorenjskem glasu. Gre za "krajo" Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju, za direktorske posle Viktorja Brezarja v skladu za razvoj malega gospodarstva v Ljubljani in predsedovanje Franca Golije upravnemu odboru tega sklada, za posojilo Goliji v znesku 6,116.519 mark, kar je subvencioniral sklad, za najmanj 150.00 mark skladovih nepovratnih sredstev Goliji, za povezanost občine Tržič s Slovensko hranilnico in posojilnico v času, ko je bil tržiški župan Peter Smuk ter za zasebno firmo v prostorih kranjskega društva obrtnikov, ustanovljeno brez vednosti društva. Janez Pivk je kot upokojeni obrtnik razložil, kaj ga je pravzaprav navedlo na očitajoče pisanje v časopisu. "Ko so obrtniki začeli ustanavljati svojo stranko, so kolegi prišli k meni in me prepričali, da sem se včlanil, ker da bo to stanovska stranka, ki se bo borila za pravice obrtnikov in delavcev. Bil sem med soustanovitelji stranke, na volitvah smo dobili tri poslanska mesta v parlamentu. Zanja smo izvolili Vitomirja Gro-sa, Viktorja Brezarja in Franca Golijo. Takrat teh ljudi nisem dobro poznal. Kar so kasneje naredili, me je zelo razočaralo. Gros je ostal v parlamentu, Brezar je postal direktor sklada za razvoj malega gospodarstva, Golija pa predsednik upravnega odbora sklada." V tistem času je 66 obrtnikov v Kranju ustanovilo SHP, po enem letu pa so zvedeli, da niso več solastniki SHP, ampak samo "varčevalci". Kot je dejal Pivk, so bili razočarani nad stranko oziroma njenimi vodilnimi. "Nenehno sem poslušal njihove očitke. Kot član zbora krajevnih skupnosti takratne skupščine občine Kranj sem prisostvoval sejam stranke. Ko sem vodilnim v stranki očital, zakaj so ljudem ukradli banko ter zahteval, da se to pošteno uredi, mi je Gros dejal, naj dam mir in počakam, da bodo mimo prve demokratične volitve. Pojasnil mi je, da so s SHP tako naredili zato, ker so banko hoteli ukrasti "ta črni". Prve volitve so že zdavnaj mimo, zadeva pa še danes ni razčiščena," je dejal Janez Pivk in spomnil, da so trije od štirih solastnikov hranilnice Smuk, Golija in Brezarjeva žena. "Povedal sem, da lumpar-ij ne mislim nikjer podpirati, še najmanj v svoji stranki. Izstopil sem iz nje. SHP in sklad za razvoj malega gospodarstva sem začel povezovati in kot se je pokazalo, sem razmišljal prav. Kot delegat v kranjski skupščini sem zahteval poročilo o poslovanju sklada za razvoj malega gospodarstva in ga tudi dobil. Videl sem, da ne dela pošteno, kar je kasneje potrdilo tudi revizijsko poročilo Agencije RS za plačni promet, nadziranje in informiranje za leto 1993 in 1994. Očitno nekateri lahko kradejo, drugi pa tega ne smemo niti reci!" je bil pred sodnim senatom vidno zgrožen obtoženi Pivk. Ker odgovorni liberalci za nečastna početja niso nikjer odgovarjali oziroma se nihče ni hotel bosti z njimi, je Pivk začel sam pisati o tem v Dnevnik in Gorenjski glas. O poslovanju sklada, njegovi izgubi, razrešitvi upravnega odbora, ki ni hotel odstopiti, so poročali tudi mediji. Janez Pivk je gradil nadaljnji zagovor na ugotovitvah agencijskega revizijskega poročila o poslovanju sklada ter na reviziji poslovanja v občini Tržič, ko ji je županoval Peter Smuk. Obravnava proti Pivku se na kranjskem okrožnem sodišču nadaljuje. H. Jelovčan Pes prvič in zadnjič ušel od doma Predsedniku je lovec ustrelil psa Predsedniku občinskega sveta Kranjska Gora Jožetu Zupančiču je kmet in lovec v Srednjem vrhu hladnokrvno ustrelil psa, k' se je sploh prvič potepal v Srednjem vrhu. "Alergičen sem na pse, saj so mi pokončali že 28 ovac..." pravi lovec in gospodar* Gozd Martuljek, 12. januarja • Jože Zupančič iz Gozd Martuljka je letos 6. januarja doživel zanj in za njegovo družino zelo bolečo izgubo, ki jo bodo pač razumeli vsi tisti ljubitelji in lastniki psov, ki imajo svoje štirinožne prijatelje radi. Malo manj ali pa nič pa ne bodo razumeli tisti, ki psov nimajo, jih ne marajo in se zato neprizadeto sklicujejo na veljavne lovske zakone. Lovec in domačin mu je v Srednjem vrhu ustrelil psa, pet let starega majhnega kuža. Takole pripoveduje Jože Zupančič, ki ga v kranjskogorski občini vsi poznajo Poziv očividcem prometne nesreče Včeraj, dne 12. 1. 1998, ob 8.35 uri se je na avtomobilski cesti Št. OA 1-1, na relaciji Lipce - Hrušica, izven naselja Jesenice, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen osebni avtomobil znamke IMV, tip R 4 GTL, svetlo modre barve. V nesreči je bila voznica huje telesno poškodovana. Zaradi razjasnitve dejstev in okoliščin prometne nesreče, pozivamo vse, ki bi karkoli vedeli o tem, da se zglasijo na Postaji prometne policije Kranj ali pokličejo št. 113. kot predsednika občinskega sveta občine Kranjska Gora: "Pes je bil meni in moji družini dolga leta kot član družine. Ni bil noben čistokrvni pes, bil je najdenček, ki sem ga pred petimi leti rešil kot mladička in ga vzredil. Morda mi je bil zato še posebej ljub... Pes se ni nikdar potepal, kaj šele preganjal divjad - to vedo vsi moji sosedje in to ve tudi lovec iz Srednjega vrha, ki ga je v okolici domačije zanesljivo videl prvič in kljub temu takoj vzdignil nanj lovsko puško in ga hladnokrvno ustrelil. Moje mnenje je namreč naslednje: korektno bi bilo, da bi me najprej opozoril, da bo psa ustrelil, če ga še enkrat vidi na svoji njivi, ne pa da ga je takoj ustrelil, ko ga je zagledal. Pes je namreč odšel od doma ob 11. uri dopoldne, ob 15. uri popoldne pa je že obležal. Sam sem psa dolgo peš iskal po vasi in po okolici, naslednji dan pa sem se le odpravil tudi v Srednji vrh -sicer skoraj prepričan, da ga tam ni, saj še nikdar ni pobegnil tako daleč od doma. Nazadnje sem le izve- del, da je bil v Srednjem vrhu prvič in zadnjič skupaj s še enim psom, ki pa je prišel živ domov, medtem ko je mojega ustrelil. Kako naj vendarle grenko ne pomislim tudi na to - vedel je, čigav je pes, saj ga je večkrat videl ob obisku pri mojih sosedih - da je morebiti po sredi tudi kakšna zamera, saj sem predsednik občinskega sveta. Prepričan sem tudi, da sta se psa igrala in nista preganjala nobene divjadi..Bila sta na njivi, ko pa sem lovca in domačina vprašal, zakaj mi je psa ustrelil, je dejal, da je "alergičen na pse". Poklicali smo tudi lovca v Srednji vrh, ki je ustrelil Zupančičevega psa. Dejal je, da psov okoli domačije ne more več trpeti, tudi zato ne, ker so mu ravno potepuški psi v sedmih letih poklali že 28 ovac, štiri pa medved. Dejal je tudi, da predsednik občinskega sveta mora poznati odlok, ki ga je sam podpisal in ki pravi, da se psi ne smejo potepati ne po gozdu in ne po kmetijskih zemljiščih. Njegov pes je bil več kot 100 metrov nad hišo, na polju, zato ga je ustrelil in za kar se ne čuti prav nič krivega. In kaj o primeru pravi Lovska zveza za Gorenjsko-"Zakon o lovstvu pravi, da lovec lahko ustreli psa, kj preganja divjad in je pes vec kot 50 metrov od gospodarja in 200 metrov od hiše. Prip0: minjamo pa, da večkrat & korektno, da naši lovci ustrelijo potepuškega psa, ki ne-posredno ne ogroža divjadi i«1 pri tem ne gre izključno za varovanje divjadi. Bolj sm° za to, da se lastnika, če je l6 mogoče, prej opozori, da b° pes ustreljen, če se bo pote pal." Mi bomo pa sami še nekaj pripomnili, kar ob tem zako; nu velja v praksi in kar lovd predobro vedo: noben pote puški pes ne ujame nobeni divjadi, če je zdrava. Če jo, j6 bolna in godna za odstrel! Kakorkoli že - Zupančiče vega psa ni več. Zato ne, kef so drugi psi kmetu v Sredfl' jem Vrhu poklali že prevez ovac. V Zupančičevi druži«11 nedvomno ostaja grena* priokus, da vendarle ne ® bilo treba ustreliti njihove^ kuža, ki se je sploh prvi* potepel od doma... • D.SedcJ Leto tigra Branko Grims, zunanji sodelavec PREJELI SMO Kitajski horoskop je precej drugačen od evropskega. Sestavlja ga dvanajst znamenj (znakov Hvali). Celo leto poteka v enem znamenju, zato se isto znamenje ponovi Sele vsakih dvanajst let. Letošnje leto bo potekalo v znamenju tigra, ki je dobro znamenje, saj naj bi ga odlikovale modrost, strast, borbenost in moč. Te odlike po kitajskem verovanju za vse življenje zaznamujejo ljudi, ki so rojeni v znamenju tigra (v letih 1998, 1986, 1974, 1962, 1950,...), lastnosti tigra pa bodo vplivale tudi na dogodke v letošnjem letu. Po kitajskem horoskopu se leto {igra začne silovito. Na področju svetovne politike F- prvi teden novega leta zaznamovala predvsem huda finančna kriza daljnovzhodnih držav, katerih hiter razvoj se je očitno za nekaj časa ustavil. Dejstvo, da so te države (vsaj zaenkrat) zavrnile zahteve mednarodnih finančnih institucij, da bi reševale svoje težave z močnim zategovanjem Pasu - na račun življenjskega standarda svojih državljanov, je Povzročilo krizo na vseh pomembnejših svetovnih borzah. Čeprav sta Koreja in Indonezija na videz zelo daleč, je v Sloveniji Položaj precej podoben. Najpomembnejši ponovoletni dogodek za nadaljnji razvoj Slovenije je bila namreč objava ocene Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je prvič po osamosvojitvi gospodarsko in finančno stanje v Sloveniji - ter s tem Posredno tudi delo slovenske vlade - ocenil zelo negativno. Mednarodni denarni sklad je najbolj ugledna in najbolj vplivna mednarodna finančna institu-Clla in svojih stališč ne oblikuje na hitro. Tako je lansko jesen Poslal v Slovenijo posebno dele-Sacijo, ki je proučila stanje v naši državi in pripravila posebno Poročilo. Na ta način se Mednarodni denarni sklad izogne pasti, da bi na temelju informacij neodvisnih" medijev v postko-munističnih državah sprejemal Preveč optimistične ocene. Mednarodni denarni sklad v sPrejetem poročilu o Sloveniji ni Zapisal nič takega, o čemer ne bi brali tudi pri nas: preveč požreš-n°_ in zapravljiva država; neusk-laJena vlada, ki postaja prava c°kla razvoju; nujnih reform Pokojninskega in socialnega sistema vlada ne izvaja; stranpoti Privatizacije; prenapihnjen pro- račun; finančna nedisciplina; neprilagojenost zahodnim standardom, tako v poslovanju kot tudi sicer; pravna država ne deluje; namesto poslovne morale se bohoti korupcija... Razlika med pisanjem slovenskih medijev in poročilom IMF se pokaže šele v interpretaciji naštetih dejstev. Mendarodni finančni sklad nedvoumno ugotavlja, da bo brez velikih sprememb vladne politike (in vlade?) Slovenija zelo hitro izgubila status gospodarsko najbolj razvite države v tranizciji. Prehitele jo bodo države, ki so bile ob osamosvojitvi Slovenije - pred samo nekaj leti! - daleč, daleč zadaj in smo si na njihov račun pripovedovali šale. Sporočilo Mednarodnega denarnega sklada je nedvoumno - v Sloveniji imamo tako neuskl-jajeno in zato nesposobno vlado, da se nam sedaj lahko smejejo drugi. Poročilo Mednarodnega denarnega sklada je bilo sprejeto prav na dan, ko je imel ob prvi obletnici svoje izvolitve tiskovno konferenco predsednik vlade. Njegovo mnenje je bilo zanimivo predvsem zato, ker je bilo povsem nasprotno od poročila Mednarodnega denarnega sklada. Drnovšek je (seveda) zagovarjal sedanjo koalicijo, ki da je prinesla politično stabilnost. Po njegovem mnenju politična nestabilnost v drugih državah v tranziciji zavira gospodarski razvoj. O tem, kako je vlada v novem letu državljane "razveselila" s podražitvami osnovnih živil in elektrike ter s prvimi ukrepi iz tako imenovanega "varčevalnega" paketa, je predsednik vlade - uganili ste -modro molčal. Na tiskovni konferenci ob prvi obletnici svoje izvolitve predstavljeno "zgodbo o uspehu" predsednika vlade isti dan objavljeno poročilo Mednarodnega denarnega sklada postavlja v -blago rečeno - kaj čudno luč. Sicer pa Murphyjev zakon pravi, da kar se dobro začne, se ponavadi slabo konča; kar pa se že začne slabo, se konča še slabše. Roko na srce: kar se je začelo s puckizmom (to je od lani slovenski izraz za očitno politično korupcijo) se res ni moglo dobro končati. Žal bomo račune za politično korupcijo kot vse kaže znova plačali državljani. Razen, če v resnici ne drži kitajski koledar: leto tigra naj bi bil namreč čas sprememb. (Branko Grims je član SDS) Po železni cesti v decembru y97 Nekaj let pred sredino preteklega, torej 19. stoletja, ko se je s severovzhodne smeri osrčju slovenske dežele korakoma približevala železnica, je pesnik, najbrž v radostnem pričakovanju, zapisal: "Bliža se železna cesta, nje se, ljubca, veselim, da po njej v tuja mesta kakor ptiček poletim..." Odtlej je po rečnih koritih odteklo veliko vode, lokomotive, takšne in drugačne so prepeljale nepregledno število takšnih in drugačnih vlakov, takšnih in drugačnih potnikov in tovorov. Parnih lokomotiv se v rednem prometu spomni le še redkokdo, na minula desetletja sem in tja opozori še kak muzejski vlak ali pa kakšen pripetljaj, ki bi ga lahko pripisali le otroškim ali pa komaj še mladeniškim letom razvoja železnic. Eden takih, morda le ne prepogostih zapletov je namen in jedro tegale pisanja. V novembru, sedaj že lanskega leta, sta bila Janez in Micka povabljena na božiči obisk k prijateljem v najbolj gorato srednjeevropsko državo. To se ni zgodilo prvič. Prvivč pa se je primerilo, da sta se odločila potovati z vlakom in ne z avtom, saj pozimi grozi potnikom na cesti kar nekaj nevšečnosti od poledice, sneženja, megle pa še predpraznična gneča z zastoji, tudi daljšimi je več kot verjetna. Zato torej na vlak, saj pogosto slišimo in beremo, da je vlak vedno bolj sodoben, udoben, potnikom prijazen, razmeroma poceni, pa še kakšna ugodnost bi se našla. Že omenjena povabljenca seveda nista meščana slovenske metropole, zato sta se po informacije o možnostih potovanja z vlakom podala v Kompasovo poslovalnico domačega mesta. Resnično prijazen uslužbenec je pri priči telefoniral na upravo železnic in radovednežema posredoval tisto, kar so mu povedali na oni strannai žice, telefonske seveda: najugodnejša varianta je vlak, ki pripelje iz Zagreba, nadaljuje pot iz Ljubljane ob 20. uri in 50 minut in prispe v švicarski Buchs naslednje jutro ob 7. uri. Možna je izbira spalnika, pa prvega in drugega razreda. Rezervacija sede- žev je možna dan pred potovanjem. Po premisleku in nasvetu znanca se Janez in Micka odločita za sedež v vagonu drugega razreda. Več kot mesec dni pred datumom želenega potovanju, pri istem, prijaznem Kompasovem uslužbencu dvigneta povratno vozovnico za dve osebi z res zmerno ceno 30.216.- SIT, pri sorodstvu si zagotovita prevoz do Ljubljane, z rezervacijo pa bo treba počakati na dan pred odhodom. Teden ali nekaj več dni pred začetkom potovanja pa se je v Sloveniji in še marsikje voznikom postavila po robu zoprna in kar trdovratna poledica nekajkrat zapored, zato sta v soboto, 20. decembra, na škofjeloški železniški postaji povprašala za možnost vožnje v Ljubljano z vlakom, spotoma pa sta se prav tam še enkrat pozanimala o možnosti rezervacije sedežev k že prejeti vozovnici. Dobila sta telefonsko številko Slovenskih železnic in nasvet, naj zahtevata rezervacijski center. Do tukaj vse lepo in prav, od tod dalje, oziroma od klica na dobljeno telefonsko številko pa se je začela vleči veriga neprijetnosti in zapletov. Najprej je telefon po odzivu nekaj minut tiho, sledi nekaj "škrtanja" in končno pojasnilo: "Danes naš rezervacijski center ne dela!", dodana pa trditev, da je vozovnica tudi že rezervacija. Janez Z olajšanjem vpraša: "Torej imava z Micko do cilja potovanja že zagotovljena sedeža?" Sledi odgovor, da temu ni tako. Po kar obsežnem pojasnjevanju, da ne več ravno rosno mlada popotnika ne želita tvegati 10 ur trajajočega potovanja stoje, je bilo z one strani telefonske Žice zagotovljeno, da bo rezervacija zagotovljena in čez nekako pol ure tudi telefonsko potrjena. Tako je tudi bilo, z dodatnim pojasnilom, da je po rezervaciji treba v Ljubljano, vendar ne šele pol ure pred odhodom vlaka. Nadaljevanje pogovora je prineslo rezultat, da je rezervacijo mogoče plačati in prejeti dan pred odhodom v bližnjem Kranju, saj so se na železnici močno, močno potrudili in želeno rezervacijo zagotovili s pomočjo rezervacijskega centra v Mariboru. Dogovorjenega dne ob dogovorjeni uri je prizadeti plačal in dvignil rezervacijo v Kranju, spotoma pa zvedel, da vlak stoji med Ljubljano in Jesenicami tudi v Kranju in Lescah, kar je bilo za skorajšnja popotnika čista novost glede na poprejšnje informacije. Končno naj bi bilo torej vse urejeno in kolikor toliko udobno potovanje zagotovljeno. Vendar... Ob vstopu na vlak v Ljubljani je bilo takoj jasno, da na sedežih 51 in 52 vagona 303 že sedita dva člana štiričlanske družine s prav tako veljavno rezervacijo do iste izstopne postaje. Sprevodnik je nato, ob kar odločni Janezovi zahtevi, vendarle našel dva sedeža v sosednjem kupe-ju, saj tudi varianta, da bi po doplačilu Janez in Micka prestopila v prvi razred ni bila izvedljiva, ta vlak sedežev prvega razreda namreč sploh nima. Po vseh opisanih zapletih sta božična povabljenca le prispela v švicarski Buchs, ki ga slovenski železničarji na vagonu napišejo Buch/SG. Tu sta pri prvi blagajni plačala in dvignila rezervacijo za povratno pot 29. decembra, ki je brez zapletov veljala vso pot do Kranja. Opisano dogajanje, ki najbrž bolj spominja na za-četniška leta delovanja železnice, kot pa se spodobi za dobo cvetočega računalništva, internetov in Še česa, bi Janez in Micka najbrž ohranila zase ali kvečjemu pripovedovala prijateljem kot zanimivost iztekajočega se 20. stoletja, če ne bi bilo na TV Slovenija 4. 1. 98 v Dnevniku prispevka avtorja Vilija Gučka, ki je bil namenjen Slovenskim železnicam in njihovim nameram o reorganizaciji. Avtor prispevka je navedel zanimiv podatek, da se Švicar v letu dni 40-krat poda na pot z železnico, slovenska Janez in Micka pa le dvakrat. Janez in Micka, ki sta preživela opisane pripetljaje pa skoraj zagotovo niti enkrat več. Janez Eržen, Škofja Loka Gospod minister - boste držali besedo? Vsak trenutek trpljenja je dolg celo večnost. To velja tudi za živali, ki od nas pričakujejo varnost in pomoč. Ker pa se v Sloveniji vse doslej nihče ni niti spomnil, še manj pa odločil, da je treba živali pred mučenjem 211 Povsem običajna zgodba . Življenje nas zna včasih zelo presenetiti. Leta ln leta živimo tako, kot da nam nihče nič ne more. Na tihem se včasih posmehnemo tistim, ki Se iz dneva v dan spopadajo s težavami, nato Kremo mimo in pogledamo stran, ker se nas pač usoda drugih popolnoma nič ne tiče. Toda potem Se nenadoma, povsem nepričakovano, začnejo vrstiti dogodki, ki dobesedno porušijo naš dosedanji ritem in nas prisilijo, da začnemo Sraditi življenje znova in povsem na drugačen način. Približno tako se je slišalo pripovedovanje Jožeta, T jaše in Mirjane. Mamila, ki so Mirjano skoraj pahnila v smrt, so vsem trem odprle oči, da so videli drug drugega in ugotovili, da so do tistega trenutka marsikaj izgubljali, ker so živeli drugače, kot je bilo prav. . "Jože je bil otrok dežele. Njegova starša sta Slcer imela šest otrok, toda najbolj sta bila navezana nanj, ker je bil najmlajši. Doma so ln}cli le par krav, nič drugega, toda to ga je °°vezovalo, da se ni mogel odtrgati od doma, da bl Živeli kot družina. Sama delam v neki zasebni J'rrni in ni bilo misliti, da bi se preselila k njemu, SaJ zaslužimo za današnje razmere nadpovprečno dobro, pa še Mirjana je lahko obiskovala kvalitetno glasbeno šolo," je začela nizati vzroke 'jaša. Zrasla je v družini, kjer je izobrazba nekaj P°»nenila. Pa ne samo to. Starši so jo navadili, da USODE Piše: Milena Miklavčič zavarovati tudi po črki zakona (s sankcijami!), smo se varstveniki živali že od 1963 dalje trudili in tudi sestavili enega najboljših zakonov te vrste v Evropi. Naš osnutek je ovrednotila tudi Svetovna zveza za varstvo živali (WSPA London v prepričanju, da ga bo slovenski parlament kar hitro sprejel, saj vendar v demokratični družbi ne more imeti kakšnih pomislekov, kot ga je imel nekdanji enopartijski sistem l. 1978, ki ga je zavrnil. Vendar žal, zakon še vedno ni sprejet pa tudi noben poslanec državnega zbora se javno ne zavzame za njegov sprejem, kar je vsega zgražanja in obsodbe vredno. V nedeljo, 4. januarja 1998, pa se je ponudila izredna priložnost. V radijski oddaji okrog poldneva je slovenskim kmetovalcem spregovoril slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Ciril Smrkolj. Oddaja je potekala v živo, od komentatorja pa je bilo zažel eno, da se v eter oglasijo tudi poslušalci s svojimi vprašanji. Seveda se je razprava vrtela zgolj o dobičkonosnosti živinoreje, vinske trte, podražitvi mleka itd. S težavo sem prodrla v oddajo ter ministra povprašala, kako to, da že četrto leto ne da iz rok našega osnutka zakona proti mučenju živali državnemu zboru v novo branje. Njegovo ministrstvo je od DZ dobilo nalogo dopolnitve osnutka do spomladi 1995. O tem je bila obveščena tudi Vlada dr. Drnovška, ki pa navzlic ur-gencam in javnemu pozivu v medijih ostaja konspirativen in brez odgovora! Zato sem gospoda ministra v živo vprašala, ali mu ni neprijetno, ko njegovi sodelavci hodijo v Brussel na dogovarjanje za sprejem v EU ter se tam srečujejo s predstavniki držav, ki že vse imamo zakone o varstvu živali pred mučenjem, Slovenija pa NE. Upam, da predsednika Vlade dr. Drnovška in ministra dr. Smrkolja ne povezuje strankarska pripadnost, da se tako izogibata vrniti parlamentu predvideni zakon! Nisem imela več priložnosti, da se g. ministru zahvalim za tolažil-no izjavo, da bo še januarja letos osnutek poslan državnemu zboru, sem si pa zadala, da bom njegovo obljubo javno objavila. Lea Eva Muller, svetovalna direktorica v svetovni zvezi za varstvo živali London človek potrebuje tudi "duševno hrano" od gledališča, razstav do knjig. Na deželi, tam, kjer je živel Jote, vsega tega ni bilo. "Ko sva spoznala, da se nama bo rodil otrok, sva bila vsa panična. Čutil sem, da Tjaša na noben način ne bo zapustila udobja, ki so ga ji nudili doma (takrat pri nas še nismo imeli niti kopalnice, niti centralne), zato sem nekako pristal, da počakava toliko časa, da otrok malo zraste, potem pa.." je dodal še Jože. Tjaša je z roko pokazala na njegove sive lase. Mimogrede me je opozorila, da jih je vse, do zadnjega dobil v zadnjem letu. Zaradi skrbi. V nadaljevanju našega pogovora sem izvedela, da sta se počasi oba sprijaznila z dejstvom, da živita narazen. Tjašini starši so varovali malo Mirjano, pri Jožetu doma pa so bili na neki način tudi zadovoljni, da se je Jože posvečal delu in ne čemu drugemu. "In življenje je teklo naprej. Jože je prihajal ob vikendih, včasih pa še to ne, če so imeli doma preveč dela. Če danes pogledam nazaj, na tista leta, ne morem razumeti, kako to, da sem se lahko tako zlahka sprijaznila z njegovo odsotnostjo. Vmes je toliko če-jev: če ne bi bili moji starši tako zlati, če ne bi imela dobre službe, če bi bil Jože bolj agresiven in bi vztrajal, da smo skupaj. Zgleda, da sva bila preveč lena, da bi karkoli naredila v svojo korist," je postajala kritična do sebe in do moža Tjaša. "Največkrat sem si očital, da me ni bilo zraven, ko je Mirjana shodila, ko je dobila prve zobke, ko je šla prvič na kahlico, v malo šolo, v pravo šolo. Zmeraj sem prišel POTEM: ko je bilo le vse ustaljeno, navajeno in mi ponujeno na križniku. Bolj malo ali pa celo nič nisem vedel o neprespanih nočeh, o tem, kako je znala biti sitna, kadar so jo bolela ušesa in kako ni marala risati. Tjašini starši so jo že kmalu po mojem prihodu ponavadi vzeli k sebi v spodnje nadstropje, da sva imela midva s TjaŠo lahko "mir". Ja, tako je bilo...!" Na videz so se krasno razumeli: ker sta se Tjaša in Jože videvala le nekajkrat tedensko, med njima ni prihajalo do prepirov in ju je pravzaprav vezalo veliko lepih in prijetnih trenutkov. Takrat ko sta bila skupaj, tudi nista utegnila drug drugemu pokazati svojega drugega obraza. Zakaj pa, ko pa sta imela zmeraj premalo časa še za lepe stvari... Tudi poročila se nista. Nobenega povoda nista imela. Življenje je tudi brez tega žegna teklo naprej, prijazno in udobno. "Le enkrat, se mi zdi, je prišlo med nama s Tjašo do nesporazuma. Ko smo začeli doma pipravljati hišo in sem jo vprašal, ali se ji zdi prav, da dodamo še prizidek." "Ja, res je," se je vmešala Tjaša. "Bila sem tako šokirana ob misli, da bi se morala preseliti v tiste riče, da sem ga dokaj osorno zavrnila, češ da me kaj takega popolnoma nič ne briga. Vse pri tisti hiši mi je šlo na tihem na živce: včasih tudi njegovi starši. Preveč jasno sta mi zmeraj pokazala, da sem vsiljivka, ki jima hoče speljati sina stran od doma (no, no, saj ni bilo tako hudo, je zamrmral Jože...) Toda Jože je naredil po svoje. Hvala bogu, da se ni oziral na moje predsodke... Mala Mirjana pa je rasla. Bila je edinka, svoje otroštvo in mladost pa je v večini preživljala v družbi starih staršev in mamice. Pri šestih letih je znala igrati na klavir, lahko se je pogovarjala po angleško in z mamico sta obiskali že večino evropskih držav. Brati je znala že kakšno leto prej in na to je bil tudi Jože zelo ponosen. "V šoli pa ni bilo tako prijazno kot doma," je začela razkrivati svojo plat Mirjana. "Rekli so mi scrkljanka, mi govorili, da sem piflarka (vseskozi je bila odličnjakinja), pozneje pa, da nisem normalna, ker sem imela malo drugačne ideale kot moje najboljše prijateljice." Mirjana je v sebi sovražila svojo drugačnost. Preveč jo je ločevala od drugih. "Tudi odrasli ne znajo biti tako zlobni, kot smo lahko bili otroci, "je rekla Mirjana. Potem je počasi naštela, kaj vse so ji sošolci ušpičili. Nekaterim dogodkom sta še starša presenečena prisluhnila. "Hotela sem jim biti enaka in zato sem se skupaj z njimi prvič preizkusila v kajenu. Bilo je na koncu sedmega razreda. Od doma sem tudi prinašala denar, saj sem se jim na ta način prikupila. Že doma sem bila ves čas sama, osamljena. Saj sem imela rada deda in babi, toda onadva sa bila stara in kar naprej sta me komandirala..." Tjaša je prijela Jožetovo roko in videlo se ji je, da ji je mučno, ko je priznala, da lega ni vedela. Da se ji Mirjana ni nikoli toliko zaupala. Če bi le slutila, bi bilo, morda, vse drugače... (konec prihodnjič) GORENJSKI GLAS • 26. STRAN GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS, PODLISTEK Torek, 13. januarja 1998 ARION ODGOVARJA Najprej vas lepo pozdravljam, redko kdaj pišem v časopis, toda zdaj je bila radovednost tista, ki je pripomogla, da sem se tako odločila. Pravzaprav ne vem, če ste vedeževalka ali vedeževalec. Ker pa sem videla, da imate na kuponu napisano SARA, imam mogoče prav, ker sem vas tako ogovorila. Pravzaprav nimam takšnih težav, ki jih sama ne bi mogla rešiti, prosila bi vas samo, če bi hoteli pogledati v vaše karte, ali imam prihodnost v umetnosti. Po horoskopu sem riba, z umetnostjo pa se ukvarjam skoraj osem let. Zanima me, ali bom kdaj našla svoj prostor v literaturi. Hvala za odgovor, želim vam še veliko uspeha. ARION: Spoštovana gospa, hvala vam za lepe želje. Revija SARA EKTRA je tako prijazna, da vam omogoča brezplačen odgovor na vaše vprašanje, saj vedno želi ustreči bralcem: odgovore za vas pa pripravljata astrologinji in prerokovalki Gordana in Dolores iz podjetja ARION. Toliko o tem, zdaj pa k vašemu vprašanju. V preteklih dveh letih ste bili najbolj obremenjeni z lastno osebnostjo in s tem, kako naprej. Iz vaše karte je razvidno, da ste osebnost, ki so jo v preteklosti globoko zaznamovale nenehne preizkušnje v smislu družinskega življenja. Veliko ste se omejevali, prednost ste dajali izboljšavam družinskega udobja, vsakdanje delo pa lahko dobro opravljate le vzelo prijateljskem vzdušju. Sicer so prijateljstva izredno pomembna za vas, lahko se z njihovo pomočjo izredno potrjujete in napredujete ter tudi uspete. Zelo ste razdvojeni med svojimi ambicijami in vztrajnostjo, to dvoje pri vas ves čas nasprotuje eno drugemu. Imate zelo veliko potrebo po neodvisnosti, veliko željo po raziskovanju in odrkivanju, ste domiselna, ustvarjalna in intuitivna. Zaradi svoje precejšnje tolerance ste sposobna združiti tudi najbolj nasprotujoče si nazore. Vaš ideal, da se samozatajujete, tudi žrtvujete, za vas ni več smiseln, saj ste začela prevzemati veliko večjo odgovornost zase in za svoja dejanja. Želja, da hočete postati nekdo in da do sebe postajate neliko bolj realna, vas vodi po najboljši poti do uspeha. > KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:.............................. Kraj rojstva:................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENEM MESECA pripravlja Andrej Žalar Najlepše so Slovenke No, marsikdo ali pa marsikatera bi se najbrž strinjal(a), da je takšna trditev kar pravšnja in pravilna. Vendar tokrat ne gre za lepotno tekmovanje in mednarodni izbor najlepše. Tokrat je to naslov skladbe, ki je bila sprejeta na natečaj "polka valček", avtorja Ivana Prešerna Žana, besedilo pa je prispeval prof. Ivan Sivec. Ansambel, ki se bo predstavil s to skladbo in bo zagotovo izšla tudi na drugi zgoščenki in kaseti, pa je Kraški kvintet z Bracom Korenom. Kraški kvintet in Braco Koren ali Braco Koren in Kraški kvintet. Kaj je zdaj bolj prav. Pravzaprav, nam je zaupal Braco med nedavnim obiskom, je čisto vseeno. "Res pa je, da smo se na razglednicah, ki so že pošle, predstavljali pod naslovom Kraški kvintet & Braco Koren, zdaj na novih pa se predstavljamo v obratnem redu, torej Braco Koren in Kraški kvintet." To še vedno potrjuje tudi razmerje, da ansambel s pevcem Bracom Korenom pravzaprav nima posebnega vodje. Vsi delajo za to, da so v korak z drugimi na glasbeni sceni. Naj vam ih tokrat še predstavimo. Trobento gra Miran Kante, klarinet in sakso- fon Diego ivančič, za harmoniko oziroma klaviature skrbi Janez Beličič, kitarist pa je Goran Koc-man. Bariton in bas kitaro igra Martin Andolšek, pevec pa je Braco Koren. Ansambel nadaljuje nekdanji žanr Alpskega kvinteta, ko je bil v njem še Ivan Prešeren Žan, ki zdaj tudi piše skladbe za Kraški kvintet. Sestav in skladbe so tako tudi tisto, kar daje ansamblu priljubnjenost in "težo", kot bi lahko rekli, saj so poznani doma in še posebej v Italiji in Avstriji. Nazadnje je ansambel Kraški kvintet z Bracom Korenom v novoletnih dneh nastopil v Kranjski Gori. GLASBENIKI MESECA - KUPON Mojo vprašanje za BRACA KORENA & KRAŠKI KVINTET Ime in priimek................................................................................. Naslov..................................................................Pošta..................... Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 4001 Kranj AKCIJA GORENJSKIH TELEVIZIJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM Presenetiti želim: Ime in priimek:___, Naslov:__ Naslov:_____ Predlagatelj: Ime in priimek: Kontaktni telefon: Opis presenečenja:____________ Kupone pošljite na naslova Drago Papler, Benedičičeva pot 8,4000 Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1,4000 Kranj s pripisom PRESENEČENJA KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič • vsak torek v Gorenjskem glasu Lep pozdrav. Poslušate nas lahko na frekvencah: 88.9 in 95.00 vsako nedeljo ob 14.30 uri. Tako kot vsako nedeljo, je bil tudi tokrat z nami najbojši časopis na Gorenjskem: Gorenjski glas. Predstavili smo vam na kratko "Letopis Gorenjske". Kaj nam predstavlja in kakšne ugodnosti imajo naročniki tega priljubljenega časopisa. Vabimo pa vas tudi k sodelovanju. Napišite nam, kateri ansambel želite, da vam predstavimo v oddaji "Kolovrat domačih". Tudi danes vam postavljamo nagradno vprašanje, ki se glasi: Kakšne so ugodnosti za naročnike Gorenjskega glasa (napišite vsaj 3!). Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, "za Kolovrat domačih." KUPON Odgovor: Naslov: nrara Nagrado gostilne in pizzerije "Zeleni šum", pa prejme: Roža Lukman, Predoslje. čestitamo! Srečno in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko TUDI DRUGJE JE LEPO g - četrtek ob 16.50 na 88,9 MHz. 95.0 MHz naaoa - torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok In družina Vsak četrtek ob 16.50 spoznavamo, komentiramo, odkrivamo... nagradna vprašanja, predvsem pa spoznavamo domače (znane in neznane) slovenske kraje. Tako je bilo tudi v oddaji Tudi drugje je lepo 8. 1. Ugotovili smo... Vsak kraj Ima svojo zanimivost. V Tržiču je to "NOVO ODPRTI" Kava bar KEKEC na PARTIZANSKI ULICI 6 (po domače v tržiški gasi). Vabi Vas v svoje prenovljene prostore. Preživite urice oddiha ob klepetu, branju časopisa, poslušanju glasbe ali gledanju televizije (športnih zanimivih programov). Vse to boste doživeli ob prijazni postrežbi toplih napitkov In različnih pijač (po zanimivih cenah), v kava baru Kekec lahko pripravite družabno srečanje, sestanek ali praznovanje... Kava Bar-Kekec prepoznate zunaj po gorenjskem junaku Kekcu, ki ga je izdelal akademski slikar Marko Tušek iz Kranja. Odprto Imajo vsak dan od 8. do 22. ure. V nedeljo zaprto. VABLJENI V KAVA BAR KEKEC. Partizanska ul. 6 v Tržiču Zaključek je preprost v oddaji 8. 1. so prejeli nagrado: Janez Smolej iz Bistrice prt Tržiču (nagrado - pokrovitelja Kava bara - Kekec), vrednostni bon, Jožica Grivec iz Radovljice (darilno vrečko presenečenja). Irena Skrjanec Iz Radovljice (revijo Otrok In družina). Nagrajencem čestitamo! Vendar to še ni vse, nagrade vas čakajo tudi v četrtek, 15. 1. Zato le pogum, pišite nam. kaj želite spoznati (katere kraje), poslušajte oddajo In sodelujte z nami. Pokličite 53-530 ali 53-383. Nikoli ne veste, kako boste presenečeni vi ali mi! Ob 16.30 na VALOVIH RADIA TRŽIČ. Nagradno vprašanje: Koliko Kekftevih podob krasi zunanjost "kava bara Kekec" na Partizanski ulici 6 v Tržiču? Odgovore pošljite do četrtka. 15.1. 1998, (Radio Tržič, Tudi drugje je lepo. Balos 4, Tržič) - BESEDA ŽLEFA POMENI - STARO LESENO VOZILO Z VPREŽENIMI ŽIVALMI Vse to je Slovenija - narava - prijatelji... Janja Budič in Dušan Dollnar TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC Tudi zadnjo soboto smo gostili sama "imena" po vašem okusu in "kapo dol" pred vašim poznavanjem najrazličnejših avtorjev in naslovov slovensko zabavne glasbe. Za vse glasbene utrinke, najlepša hvala. Zlasti Evgenu Pavšerju iz Cerkelj in Cvetki Bergant iz Tržiča, ki sta tokrat naša nagrajenca že 85. oddaje Ta dobr'h 10 na frekvencah 88,9 in 95 MHz. Že to soboto ob pol treh ste z nami lahko tudi vi. Pišite nam do 17. januarja na naslov: Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič. Pa obilo dobre volje in glasbe v tem tednu Vam želimo Tomaž, Dušan in Mojca. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič: 1. Erazem - Zabava (2) 2. Viktorija - Nisi pravi ti za me (2) 3. Iztok Mlakar - Pepi Žbaradonija (2) 4. Vili Resnik - Ne bodi žalostna (3) 5. Gimme 5 - Ti (3) 6. SELEKCIJA - Bela golobica (novost) 7. PELE - Dolga je noč (novost) 8. DARJA ŠVAJGER - Pravljica (novost) 9. KARMEN PLAZAR - Reši me, sobota (novost) 10. SOUND ATTACK - Prepozno je (novost) KUPON Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-1542 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 19. 1. 1998 Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. HVALA TI MATI MARIJA MARJAN ZGONC Popevke: 1. LATINO - JAN PLESTENJAK 2. TVOJ POLJUB - MAJA PUR 3. SLOVENSKI ZVON - OTO PESTNER 2 Nz - viže: 1. ČE BO ŠLO PO SREČI - ans. ZASAVC1 2. NA ČRNOVRŠKI PLANOTI - ans. JAVORNfK 3. SMO KAR SMO - ans. ZARJA SANJE NOVEGA LETA BORIS KOPITAR VAŠA PESEM ^GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: P i Š e : Tanja P i r š Pouk samo še za sedem učencev Končno ostanemo sami z Marjeto. Učiteljica slovenskega pouka v Malmoju je bila dolga, dolga leta. Zdaj je že v pokoju, vendar so jo v slovenskem društvu prosili, naj poučuje vsaj tistih nekaj otrok, katerih starši bi še želeli, da njihovi potomci ne pozabijo jezika svojih staršev. Pravi, da je kar malo žalostna, ker je takih staršev vedno manj. Tako poučuje trenutno samo še sedem otrok in kar nekako se mi zdi, da bo počasi pouk materinščine tonil v pozabo. Otroci se bodo med seboj in najbrž tudi s svojimi starši pogovarjali v šveaščini. Lahko si mislim, kako hudo je Marjeti, ki je na Švedskem pridobila kvalifikacije in se je došolala za pedagoški poklic in je tako rada imela poučevanje materinščine med našimi otroki v Malmoju in okolici. Pred leti so Isaevski živeli v Lundu, univerzitetnem mestecu, kjer je oče Boro poučeval na tamkajšnji univerzi, potem pa so se vsi skupaj preselili v Malmo, kjer so si kupili hišo in kjer jim je zelo všeč. "Včasih se mi zdi ta naša hiša kar prevelika za naju dva," je rekla Marjeta. "Sinova sta se odselila. Starejši Žarko ima družino, dva sinova in ta dva sta nam v največje veselje. Mlajši Vladimir se je tudi odselil, stanuje v bloku nedaleč od nas. Velikokrat pridejo k nam in z možem sva teh obiskov najbolj vesela. Lepo je, da starejši vnuk Simon razume slovensko, govoriti pa ga bova tudi naučila!" Marjeta mi to sicer razloži med smehom, 1 ampak kakor poznam njo in njenega moža, I vem, da to niso bile le prazne besede. Pri I Isaevskih je bilo vedno zelo pomembno, da Poletna potepanja in obiski na Švedskem govorijo doma samo slovensko. Saj ne, da bi Marjeta to glasno zahtevala, ampak vsi trije njeni moški so presneto dobro vedeli, da bo le tako prav. In če se ni upiral oče Boro, ki je po rodu Makedonec, študiral je v Mariboru, kjer sta se z Marjeto spoznala in ves čas prav imenitno govori slovensko, potem Žarko in Vladimir seveda nista imela niti najmanjše možnosti, da bi doma lahko govorila švedsko. Isaevski vsa leta ne samo enkrat, včasih tudi trikrat letno potujejo v Slovenijo. Pravijo, da je to zanje edini pravi dopust. Tudi na morje so veliko hodili, vsi so komaj čakali, da se odpeljejo proti jugu, kot so pravili. Fanta sta si seveda že pred leti "izborila" pravico, da sta ostajala sama na Švedskem ali pa sta šla kasneje k sorodnikom sama, ampak Boro in Marjeta še Zdaj vsako leto obvezno potujeta v Slovenijo. ■ Pogled s trajekta je vedno zanimiv. Pri Isaevskih v Malmoju so se vedno vrstili obiski iz domovine. Kadarkoli so prišle na Švedsko kakšne delegacije, skupine, novinarji, obiski šolskih skupin, so bili vsi brez izjeme pri njih toplo sprejeti. Tako sem jih pred precej leti spoznala tudi jaz in že na prvem obisku smo stkali prijateljske vezi, ki so se ohranile do zdaj in nekako ne vidim nobenih ovir, da ne bi trajale še v prihodnje. Zdaj, ko sta Žarko in Vladimir odšla na svoje, se pri njih najverjetneje še pogosteje vrste obiski. Tisti dan, ko sva bili z Edo pri njih "na kavi", je Boro odpeljal na kratek izlet svojega nečaka in njegovo ženo iz Maribora. Prvič sta bila na Švedskem in bila sta navdušena. "Lepo je, če naju obiščejo naši ljudje," je rekla Marjeta in že smo začeli obnavljati kronologijo vseh naših srečanj. Veliko jih je bilo. Otroci so medtem zrasli, se izšolali, imajo svoje družine, zaposleni so. "Srečna sva, ker sta oba fanta dobila državni službi. Tudi na Švedskem pomeni to največjo možno socialno varnost. Žarko je končal študij pedagogike za delo s predšolskimi otroki in zelo srečen in zadovoljen je v svojem poklicu. Vladimir pa je zaposlen na carini. Tudi on ima zanimivo delo in povem vam, da za starše ni lepšega, kot to, da vidi, da so si njegovi otroci lepo uredili življenje," je razmišljal Boro in s tem se najbrž strinjamo vsi starši, pač ni razlike ali na Švedskem ali v Sloveniji. Na vrtu hiše Isaevskih v Malmoju je bilo prijetno hlado, lepo je bilo klepetati, primerjati, se spominjati, a kaj, ko sva bili že dogovorjeni za naslednji obisk. In tudi tega sem se veselila.- Se nadaljuje! 96 © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Narolilo io objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan prod iildom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije B & B KRANJ - tel. 22-55-22, CPP 19.1.98 B & B RADOVLJICA - tel. 714-960, CPP 19. 1. 22-55-22 B & B jesenICE - tel. 86-33-00, CPP 20.1. 98 NAKUPOVALNI Palmanova 28.1., Trst 3.2., Madžarska - Lenti 7.2., posezonske razprodaje v Munchenu 26.1. IZLETI Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 NOVO - NOVO VIUEM TURIST 451-542 Nakupovalni izlet Munchen - razprodaja 7. 2., Lenti 31.1, GSM: 041/660-658 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom pnporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 VIUEM TURIST, s.p. Tel: 451-542 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 Nakupi: Munchen, Rosenheim vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo Palmanova, Portoquaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 30.1. razprodaja v Munchenu. REK R F A CI J SKO BLED: od pon. do pet. od 10.00 do 11.30 sob., ned., od 18.00 do 19.30. če je v nedeljo na sporedu tekma rekreacijsko drsanje nj?caxiip odpade. Vstopnina otroci do 10 let 300 SIT, odrasli 500 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenja drsalk 200 SIT. JESENICE ut\aJ\ imj £, Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana • hala Tivoli tor., pet od 20.30 do 22., Stu, čet., sob. od 20. do 21.30, sob., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30, prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob, ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 -17.00, ned. 15.30 • 17.00 in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. teta 300 SIT, ostali 550 SIT. TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ H O KO - kombi prevozi oseb in stvari tel. 53-876/57-757 Nakupovanje v Munchnu 26., 1., 30.1., 7.2. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet. in sob. CELOVEC pon. in pet., TRST, PALMANOVA, UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Smer voženj prilagodimo vašim potrebam in željam. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. BORZA ZNANJA IŠČEMO: - poznavalce tehnologije izdelovanja materialov Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. * poliestra PONUJAMO: - zanje orientalskih plesnih • (061) 13 22-178 tehnik, predvsem trebušnih plesov. Ne pozabite, nase p m„» t • /a -i „£j»_ J informacije so brezplačne! Obiščete nas lahko v Delavski e-maih borza. znanja®spika, umstar.st knjjžnjci ^ Tjvo|skJ £ 3Q y Ljubljanj( JR sjcer vsak dan med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. AVTOBUSNI PREVOZI MARKUN IVAN s.p. Nakupovalni izlet v Muenchen 24.1 Tel.: 064-421-016 in 041-670-528. 1998. Trgovina ŠTORKLJA Tavčarjeva 16, Kranj M: 211-050 PETROL. dd. HOTEL SPIK, Jezerci 21 4282 Gozd Martuljek REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI CENTER RADOVLJICA M: 714-403 Sprejem v komisijsko prodajo rabljene otroške opreme vsako soboto, količine omejene. Sprejem ob 8. uri, odvoz ob 12. uri. Posezonska razprodaja zimske obutve in zimskih oblačil - ZNIŽANJE - 25 % od 12. 1. - 24. 1. 1998. Ljubitelje rekreacije vabimo v HOTEL ŠPIK: TENIS, FITNESS, SAVNA (turška in finska), SOLARIJ. Dobrodošli! Tel.: 064 880 120 Še vedno se lahko vključite v program dokvalifikacije VOZNIK, TRGOVSKI POSLOVODJA; program prekvalifikacije PRODAJALEC, v PRIPRAVE na strokovni izpit za TRGOVINSKE POSLOVODJE, Prijave in informacije vsak dan med 9. in 14. uro. GLASOV KAŽIPOT iS Koncerti Wf | Izleti m . Kokrica pri Kranju - V petek, 16. |an'Jarja, se bo ob 19. uri na Kokrici koncert, na katerem bodo 'as1opili: Skor, ena najboljših Ijubl-wnskih hard core skupin, kranjski P[°gresivni metalci God Scard, blejs-^ Posthardovci Mokre Sanje in 'ne'alci Last Tvvilight. ljubljanski rpssroatsz ter obetavni punkovci iz Ipfa Krivi za vse. °abewatch .Jtonj - Klub študentov kranj vabi j* Koncert Babewatch, ki bo v ki,,u • 15- januarja, ob 22. uri v Klubu Ragtime. Na Valvazorjev dom Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi svoje člane na planinski pohod na Valvazorjev dom, ki bo v četrtek, 15. januarja, z zborom pohodnikov na železniški postaji ob 6.30 uri. Pravočasno si priskrbite povratne karte Kranj -Živonica - Kranj. Vodnika priporočata smučarske palice ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Skupne hoje bo 4 do 5 ur. Stahovica - Sv. Primož - Velika planina Kranj - Planinska sekcija podjetij ISKRA iz Kranja vabi na organiziran planinski izlet na Veliko Planino. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 17. januarja, ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Skupne hoje bo za predvidoma 7 do 8 ur. Vodnika priporočata zimsko opremo za visokogorje: primerno obutev, zaščito proti snegu, vetru in padavinam, topla in rezervna oblačila in pohodne palice ter primerno količino hrane in napitkov v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemata: ga. Jasna Soklič iz tajništva Iskra - ERO, tel.: 221-321 int. 28 22 in g. Matija Grandovec v podjetju Iskratel, tel.: 27 30 93. Število prijav je zaradi že rezerviranega avtobusa omejeno, zato pohitite s prijavami. Pohod na Koprsko in v slovensko Istro Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 22. januarja, pohod na Primorsko. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri zjutraj izpred Kina Center. Hoja ne bo prezahtevna, Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. A. P. Čehov: STRIČEK VANJA sreda, 14. 1., ob 19.30 za abonma RUMENI, IZVEN in konto četrtek, 15. 1 , ob 19.00 za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto petek, 16. 1., ob 19.30 za abonma PETEK 1, IZVEN in konto sobota, 17. 1., ob 19.30 za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto 0. VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST četrtek, 29. 1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto j Koledar za mesec januar je bil objavljen v torek, 6.1.1998! J hodili boste 3 ure. Priporočajo po-hodniško obutev ter malico v nahrbtniku, če bo dež, pa še dežnike ali dežne plašče. Prireditve M Ure pravljic škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic z Marijo Lebar. Jesenice - O dveh občutljivkah je naslov tokratne pravljice, ki jo bodo v jeseniški knjižnici lahko poslušali otroci v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri. Pripoveduje o kozi, ki je živela v živalskem vrtu in je vedno mislila, da je reva samo ona, ter o veverici, ki je kar naprej jokala... Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri na sporedu pravljica z naslovom Volkec. Pripovedovali jo bosta Nina in Mojca Mavric, prostovoljki Centra za socialno delo. Bohinjska Bistrica - Pravljična ura za otroke, stare vsaj 4 leta, bo v Knjižnici A. T. Linhart, enota Bohinjska Bistrica, jutri, v sredo, ob 17. uri. Pravljico Beatrice Potter Peter Zajec bo pripravil Rudi Meden. Lutkovna igrica Radovljica - V četrtek, 15. januarja, bo v Knjižnici A. T. Linharta z lutkovno igrico Boana gostovalo lutkovno gledališče TRI. Igrica se bo začela ob 17. uri in je primerna za otroke, stare vsaj 3 leta. Blejski večer Bled - V Knjižnici A. T. Linharta, enota Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled bo v petek, 16. januarja, Blejski večer ob 260-letnici rojstva Blaža Kumerdeja. Ob žlahtni obletnici in izidu knjige se boste spomnili znamenitega Blejca Blaža Kumerdeja, človeka, ki je s svojim življenjem in delom zaznamoval svoj čas in sodobnike, nekaterere sadove njegovega dela pa uživamo še danes. O Kumerdejevem delu in osebosti, o njegovem redu in prednikih, o rojstvu, trpljenju in smrti njegove družine in njega samega bo predaval avtor Branko Slanovic. Predavanja S kolesom po Keniji Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri predavanje z diapozitivi S kolesom po Keniji. Predaval bo Matjaž Žiber-na. O fotografiranju Škofja Loka - V Centru kulturnih dejavnosti v Martinovi -hiši na Mestnem trgu 26 bo jutri, v sredo, ob 18. uri v organizaciji Fotokluba Anton Ažbe predavanje Aleksandra čufarja z naslovom Avtofokus ali manuelfo-kus, kaj izbrati? Kirgizija Radovljica - O kirgiziji, deželi v osrednji Aziji in o vzponu na Leninov vrh (Pik Lenin) bo danes, v torek, ob 19.30 v okviru Torkovih večerov v Knjižnici A. T. Linharta govoril Janez Pretnar. Prva svetovna vojna in Žirovničani Žirovnica - Kulturno prosvetna sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na predavanje: Prva svetovna vojna in Žirovničani, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo Jernej Mrak. Maroko Kranj - Klub študentov Kranj vabi jutri, v sredo, ob 20. uri v Modro dvorano gradu Khislstein, kjer bo potopisno predavanje Ivana Zupiča Maroko. Fotograf z začetka stoletja Škofja Loka - V četrtek bo ob 17. uri v Glasbeni šoli, ob 18.30 uri pa v galeriji Loškega muzeja odprtje razstave Avgust Berthold - fotograf zzačetka stoletja. Avgust Berthold je bil rojen 1.1880 v Puštalu, z umetniško fotografijo se je ukvarjal v Ljubljani, razstavlja! pa po raznih mestih po Evropi. Razstava karikatur Jesenice - Razstavni salon Dolik vabi v petek, 16. januarja, ob 18. uri na otvoritev in ogled razstave karikatur Jožeta Drakskoflerja, člana likovnega kluba Dolik. Razstavo bodo odprli s krajšim koncertom pevskega zbora Osnovne šole Prežihov Voranc, ogledate pa si jo lahko do vključno 4. februarja. Razstavni salon Dolik je odprt od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure. Efl LOŠKI ODER \S ŠKOFJA LOKA Petek, 16. 1., ob 19.30 uri VVerner Schvvab: PREDSEDNICE, režija: Bojan Jablanovec, gostuje SNG Drama Ljubljana, za abonma MODRI in IZVEN Sobota, 17. 1., ob 19.30 uri VVerner Schvvab: PREDSEDNICE, režija: Bojan Jablanovec, gostuje SNG Drama Ljubljana, za abonma RDEČI in IZVEN Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka, tel./fax: (064) 620 850 Obvestila 9f Rok prijave za Mali Lošinj do marca Kranj - Društvo upokojencev Kranj sporoča, da se rok prijav za letovanje na Malem Lošinju od 5. do 15. septembra 1998 podaljšuje do 13. marca 1998. Tako se možnosti letovanja povečujejo tudi za člane društev upokojencev iz nekdanje kranjske občine. Prijavite se lahko v društveni pisarni. Srečanje socialnih delavcev Kranj - Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, Gorenjska regija vabi vse socialne delavke in delavce RDSSTEREO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI MALI OGLASI m 223-444~ APARATI STROJI Plinski alarm - najcenejše varovanje vašega doma. Naročila na ©061/ 1263-400_ms Prodam termoakumulacijsko peč 3 KW, cena po dogovoru. ©723-210 467 Prodam 8 tonsko hidravlično STISKALNICO. 0691-466_470 Barvni televizor Blaupunkt, ekran 64, ugodno prodam. ©76-736 479 Prodam stružnico z možnostjo nastavitve rezkarja. Cena 3200 DEM. ©622-707_482 Prodam nov. nerabljen elek. čistilec za velika stekla, nudim predstavitev. ©330-530 489 Prodam nov ŠTEDILNIK kuppers-busch. ©431-462 497 Prodam VIDEOREKORDER Samsung. Cena 200 DEM. ©733-468 sos Prodam novo PEČ za CK FERO-TERM UF 30 B 30 KvV. ©634-924 512__ Prodam HLADILNO SKRINJO 500 I, lepo ohranjeno, brezhibno. ©312-320, po 15. url 519 Prodam zadnji traktorski nakladalnik Riko, na nogah. ©451-736 525 SILOREZNICO z nizkim dvižnim koritom z motorjem in odjemalec silaže za koritasti silos, prodam. ©061/375-168 526 MALO HIDROELEKTRARNO v obra-tovanju, 27 KW, solastniški del prodam. ©802-116 565 Prodam novo mizarsko delovno mizo. ©718-088 see Poceni prodam etažno PEČ za centralno kurjavo z pripadajočimi deli. ©224-275_575 Podarim barvni TV potrebnemu človeku, ki ima več otrok. ©803-164 Gorenjske ter študente socialnega dela z območja Gorenjske na srečanje, ki bo v četrtek, 15. januarja, ob 11. uri v sejni sobi št. 16 Mestne občine Kranj. Gostja bo Doris Erzar, prof., spec. supervizor, povabili pa so tudi Načeta Kovača, predsednika Društva socialnih delavcev Slovenije. Potujoča knjižnica Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja obvešča obiskovalce potujoče knjižnice, da jih bo ta prihodnji teden obiskala po naslednjem razpredu; v ponedeljek, 19. januarja, v Kovorju od 15.30 do 16. ure na obračališču pred Zeličevo hišo, v Zvirčah od 16. do 16.30 ure pred trgovino Mavric in v Podljubelju od 16.45 do 17.45 pred gasilskim domom; v torek, 20. 1., v Križah pred osnovno šolo od 15.30 do 16. ure, v Snakovem pred trgovino Pod slemenom od 16. do 16.30 ure, na Podvasci pred Gosarjevo hišo od 16.30 do 17. ure, v Pristavi pred bloki od 17. do 17.30 ure in v Lomu pred osnovno šolo od 18. do 19. ure; v sredo, 21. 1., v Lešah pred šolo od 16. do 16.30 ure, v Hudem Grabnu pred Smoleievo hišo od 17. do 17.30 in na Brezjah pred Domom družbenih organizacij od 17.30 do 18.30 ure; v četrtek, 22. 1., v Čadovljah pred Ankovo hišo od 16.30 ure, v Dolini pred šolo od 17. do 17.30 ure in v Jelendolo pred gasilskim domom od 18. do 19. ure; v petek, 23. 1., v Seničnem pred cerkvijo od 16. do 16.30 ure, v Seničnem v novem naselju od 16.30 do 17. ure, v Sebenjah pred trgovino od 17.30 do 18.30 in v Žiganji vasi pod lipo od 18. do 19. ure. Izposojevališče knjig v Bistrici v Domu Petra Uzarja je odprto vsak ponedeljek med 18. in 19. uro. Prodam ohranjeno hladilno zamrzovalno omaro Gorenje. ©633-095 588 Prodam malo rabljen gorilec za kurilno olje Calomat in črpalko za 15.000 SIT. ©631-320 592 Prodam MASAŽNO BLAZINO skoraj novo. Cena po dogovoru. ©0609/ 650-037 595 Prodam termoakumulacijsko PEČ 6 KVV, 3000 SIT. ©712-583 644 Prodam malo rabljeno centralno PEČ skupaj z avtomatiko. ©725-056 650 Prodam pletilni STROJ Singer na kartice in AMC posodo. ©76-741 653 10 % ceneje prodam ŠIVALNI STROJ ELNA OVERLOK 704 z iberdekom. ©50-729 662 Ugodno prodam barvni TV Goldstar, ekran 55, zvečer. ©55-354 669 Ugodno prodam HLADILNIK. ©22-80-66 ali 326-694 672 Prodam ŠIVALNI STROJ Singer in VRO Philips. ©326-741_689 Gorilec VViesman 80000 kalorij, garancija, 10.000 SIT, prodam. ©226-183, 224-621 690 Prodam električni KOTEL za ogrevanje vikendov. Garancija 30000 SIT. ©226-183, 224-621 691 Prodam TRAKTOR TV 18, letnik 1975. ©692-108 694 Prodam PEČ za centralno na trdo gorivo moč 75. Polovična cena. ©714-311 896 ČESTITKE VSEM MOJIM STRANKAM ŽELIM SREČNO 1998. Frizerski salon LENA 576 GR. MATERIAL Prodam smrekove ŠTANGE 5-10 m za oder. ©842-615, po 16. uri 475 Ugodno prodam kovinska dvižna GARAŽNA VRATA. ©461 -771 485 SNEGOLOVILCE ROSTFREI in barvaste ugodno prodam. ©332-097 504 SNEGOLOVILCI iz rostfrea 1.5 mm, ugodna cena, možna montaža in plačilo na obroke. ©725-319 534 LATE za kozole3c, PONTE prodam. Možna dostava na dom. ©688-063 536 Poceni oddam zunanje žaluzije široke 2 kom. 170 1 kom 130 cm. ©861-486 539 Prodam nove strešne stopnice 70x120 cm in macesnov parket. ©332-481 550 Prodam ŠPIROVCI 14x12x7 6 KOSOV ALI MENJAM ZA DRVA. ©311-049 573 Prodam DESKE macesen, hrast. ©061/842-119 683 IZOBRAŽEVANJE Ugodno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©411-070 487 OGIASI Instruiram matematiko in kemijo za OŠ in SŠ. Špela, 325-618 492 Ugodno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tina, 411- 070 561 Instruiram nemški jezik za Oš in SŠ. O310-745 594 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©311-908 871 KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino smreke, bora, macesna, bukve, javora, jesena, jelše, češnje, hruške, kostanja, bresta in oreha. ŽAGA ŠVELC, Sp. Veterno 58-825, 58-094, ŽAGA ŠVELC Kokrica 245-453, nabava 0609/637-100 Edo_88 Kupim starejši radijski sprejemnik. ©461-771 484 Kupim kiper prikolico za traktor 3 tone. ©681-086 547 Kupim sitarske statve, dokumente o sitarstvu, lokomobilo, gepelj. ©SUŠIŠ 646 Kupim pločevino 3 mm debelo za cisterno (5 plošč). ©715-371 659 Kupim SEKULAR za drva. ©311- 479 663 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. ©641-412 26461 LOKALI V Stražišču oddam 25 m2 lokala namembnost trgovina in 70 m2 stanovanja. ©241-526 110 Prodamo Lesce - POSLOVNI OBJEKT v dveh, treh etažah, površina 1000 m2, cena 450 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_463 Prodamo v Kranju - TRGOVSKI LOKAL, 33 m2, z opremo, za 95 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 464 iščemo PROSTOR za ročno avto-pralnico v Kranju. GSM 041/642-549 531 Oddam GOSTINSKI LOKAL 100 m2 v Tržiču. ©712-164 682 V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju s pokrito teraso, celotne uporabne površine cca. 106 m2, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 370.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Iščemo kupca za opremljeno MESNICO z manjšo živilsko trgovino v Kranju. Naprodaj je cela hiša, s stanovanjem v nadstropju. Cena: 850.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Begunj PRODAMO industrijsko halo, 450 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na HUJAH oddamo 3x60 m2 v novi poslovni stavbi, najemnina 12 DEM/ m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V BESNICI oddamo 88 m2 poslovnih prostorov za živilsko trgovino ali pisarne, najemnina 700 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC 1. SMER 21 - TRGOVINA FORTUNA, PTC Loka, Robova 6, Vrhnika, 0617754-875 Vprašanje: Napišite ime rimske boginje sreče? Nagrada: elegantna ženska bluza 2. Mercator - Modna hiša Maribor, PE MODIANA, Canter Interspar, Ljubljana - Vič, 061/123-28-72 Vprašanje: Naštejte vsaj tri znamke spodnjega perila, ki ga lahko dobite v Modiani? Nagrada: dve brisači z emblemom modne hiše & pesmarica Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 16. 1. 1998, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 21. 12. 1997 - LONČAR, s.p. Horjul: MATJAŽ JERALA, Mavčiče - AVTOTRADE, d.o.o., Sinja Gorica: Uroš Vidmar, Domžale Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri prokoviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz. Pokličite: 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preiskusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - šerif iz Oklahome -Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. f>0oD o D®7 rjMlD-Clzz: Logatec • TriaJka 148 • tcl.:0« 1/741 632 • f*x:0i 1/741 612 Prodamo KRANJ gostinski lokal za Industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nadstr. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstropju za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2, KRANJ Center, ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše cca 1000 DEM/m2. KRANJ Center v pritličju meščanske hiše prodamo NOV trgovski lokal, 70 m2. 1550 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123lo 84 KRANJ CENTER 22 m2/l, za mirno dejavnost, 500 m2 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes., poli. predplačilo, KRANJ Center gostinski lokal s kuhinjo, KRANJ Center manjšo trgovino z živili na dobri lokaciji, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, KRANJ Center delavnico 22 m2 ob cesti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 85 MEDVODE prodamo več poslovnih prostorov v izgradnji na dobri lokaciji, LJUBLJANA, Dunajska c, Celovška c, prodamo več poslovnih prostorov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_225 Kranj - okolica ODDAMO poslovne prostore, primerne za trgovino in mirno dejavnost, skupno 130 m2, tel., CK, parkirni prostori. MIKE & comp. 226-503 408 V Kranju oddam v najem vpeljan, opremljen FRIZERSKI SALON. ©401-420_422 Prodamo v Kranju nove PROIZVODNE PROSTORE, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 462 KOLESA Prodam MOTOR AVTOMATIK, letnik 1986 in ČELADO. ©461-098 474 OBLAČILA Poroka, obhajilo - prelepe svečane obleke, možnost izposoje vsak dan od 16-19 ure. ©472-737 481 Prodam novo moško OBLEKO tri plašče, 220 DEM. ©714-519 sae Ugodno prodam JAKNO iz semiša, rjave barve. ©66-351 670 Poceni prodam malo nošeno daljšo jakno iz nutrije. ©311-872 602 OTR. OPREMA Prodam pravokotno STAJICO in kombiniran VOZIČEK za 5000 SIT. ©686-259 468 Prodam večjo otroško STAJICO, avtosedeža in kombinirani voziček. ©634-865_471 Prodam otroški športni VOZIČEK. ©53-712_518 Ugodno prodam ohranjen otroški kombinirani VOZIČEK Hauck. ©633- 000 598 NAHRBTNIK za nošenje otroka, nad eno leto starosti, kupim. ©57-373 608 Prodam skoraj nov otroški STOLČEK, cena 6000 SIT. ©491-563 642 OSTALO Prodam klekljane čipke - primerno za darilo. ©061/740-084_591 Kupim starejše STRIPE - STRIP ALBUME. ©061/735-645 610 STROJNI TLAK liitro ixi poceni ^aj^sMi informacije: d V? Tel.:061/841-864, Mob.:0609/629-514 Prodam ČELADI za moped velikosti XL in M. ©422-563 651 Prodam AVBO za narodno nošo. ©423-230 688 PRIDELKI Prodam OVES. ©401-373 514 DOMAČO DALMATINSKO TRAVAR-ICO prodam. Cena 1000 SIT/I. ©84- 535 532 Ugodno prodam SENO. ©061/817- 480 620 POSESTI NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIG. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, ©22-33-00 74 ŠKOFJA LOKA Dolenja vas novo hišo na parceli cca 1200 m2,390.000 DEM, BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III gr. fazi z delavnico na parceli 500 m2. VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlič-no hišo z vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovnos tan. hišo v izgradnji, LJUBNO pri Podbrezju nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. BITNJE dvodružinsko hišo z vrtom na parceli 650 m2 + 2 garaži. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 79 KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, BLED enostanovanjsko na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 80 Na Krvavcu prodamo komplet opremljen apartma 60,50 m2 , visoko pritličje, z vsemi priključki, z balkonom, možnost prevzema takoj, cena 97.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Visoko pri Kranju prodamo novo nizkopritlično hišo v alpskem stilu, tloris hiše 11x14 m, na 538 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju - Kokrica prodamo cca. 20 let staro enodružinsko hišo z vsemi priključki na cca 780 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru, možnost dozidave, cena 300.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Škofja Loki na Spodnjem trgu prodamo večjo, starejšo hišo, v pritličju trgovina v obratovanju, v 1. nadstropju sta dve stanovanji 100 m2 in 75 m2, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Žirovnici prodamo hišo staro 12 let, veliko cca 100 m2, podkletena, lahko dvostanovanjska, zraven še starejša kmečka hiša, vse skupaj je na 1.200 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Drulovki prodamo vrstno-končno hišo dimenzije 11x 6,30 m, celotna podkletena, z vsemi priključki, z možnostjo odkupa zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici Kranja prodamo gospodarsko poslopje staro 8 let, tlorisne površine cca. 10 x 14 m, na 2000 m2 zemljišča, možnost poslovno stanovanjskega objekta, dostop z kamioni, cena 220.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na vašo željo vam uredimo stanje zemljiške knjige, sestavimo kupoprodajno pogodbo in svetujemo pri prodaji ali nakupu kakršnihkoli nepremičnin, informacije na tel. št. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V okolici KRANJA oddamo zgornjo etažo nove hiše, 150 m2, CK, TEL, najemnina 900 DEM/mes. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V KRANJU prodamo 1/2 hiše z vrtom, ločen vhod in ostali priključki, stara 23 let, za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na VISOKEM pri Kranju prodamo novo visokopritlično stanovanjsko hišo, 465 m2 uporabne površine, parcela 850 m2, CK. za 550.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PRISTAVI pri TRŽIČU prodamo STARO GRAŠČINO z načrtom za obnovo, tloris 202 m2, parcela 707 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. DUPLJE, poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, 570 m2 uporabne površine, parcela 877 m2, prodamo. CENA UGODNA. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V POLJČAH PRI BEGUNJAH prodamo obnovljeno, visokopritlično, dvostanovanjsko hišo, 126 m2, parcela 200 m2, možnost nakupa 1/2 hiše, cena 185.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRODAMO MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna vikend parcela, 50 DEM/m2, HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 81 _ KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno pacelo na lepi lokaciji, KRANJ in okoloica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 82 HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno a/adnjo, brez posrednika. ©228-088 KUPIMO KRANJ okolica gospodarsko poslopje ali delavnico. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 228 PARCELE PRODAMO Kranj okolica lepo sončno parcelo ob gozdu, 1200 m2 z gradbeno dokumentacijo, Britof cca 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, Kranj ob cesti cca 800 m2 za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 228 HIŠE PRODAMO LJUBLJANA Dobr-voa dvojček v izgradnji na parceli 660 m2, 2x160 m 2 biv. površine, MLAKA novejšo hišo na parceli 700 m2, DRULOVKA enodružinsko, vrstno končno hišo na manjši parceli, KRANJ Center na manjši parceli prodamo enodružinsko hišo primerno tudi za poslovno dejavnost, CERKLJE starejšo obnovljeno hišo na parceli 800 m2, 88.000 DEM, CERKLJE okolica starejšo pritlično hišo na manjši parceli 66000 DEM, KRANJ Primskovo pol hiše-PR. z garažo in vrtom. 160.000 DEM. DOM NEPREMIĆNIE, 22-33-00, 0609/650-123_229 PRODAJA in NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp., 226-503_406 Kranj - okolica prodamo hišo in gospodarsko poslopje, na večji parceli, možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & Comp., 226-503 407_ Prodamo v Kranju, na odlični prometni lokaciji STANOVANJSKO HIŠO na parceli 800 m2, primerna za poslovno dejavnost, 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_449 Prodamo Kranj - na mirni lokaciji starejšo HIŠO na parceli 1000 m2 za 160 000 DEM, BITNJE - novejšo HIŠO z ločenim gospodarskim poslopjem na parceli 1450 m2, za 360 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO nba parceli 789 m2 za 158 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 451 V LESCAH prodamo visokopritlično hišo, 300 m2 uporabne površine, na parceli 785 m2. za 480.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo ŽIROVNICA - stanovanjsko HIŠO s parcelo 1200 m2, za 390 000 DEM, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2 za 300 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 452 Prodamo CERKLJE - starejšo kmečko HIŠO, dvojček, na parceli 300 m2, za 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 453 Prodamo BOHINJSKA BISTRICA -40 let staro HIŠO z opremo, na parceli 800 m2, za 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fxa 221-785 454 Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2. Hiša stoji ob glavni cesti, cena 190 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 455 Prodamo vrstno HIŠO pri Tržiču, parcela 180 m2, za 200 000 DEM, 3 km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO za 130 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221785 456 Kupimo v okolici Kranja ZAZIDLJIVE PARCELE, 600 m2 ali večje. Mike & Co. d.o.o., ©226-503__«6 PRIREDITVE TRIO Svežina vam igra na zabavah, obletnicah in ohceti. ©58-795 S9Q DUO TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in v lokalih. ©431-497eoo POSLOVNI STIKI DELNICE skladov in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu. ©041/676-170,061/575-287 DELNICE Alpinium, Rožca, Špecer-ija, Arkada 1, Modra linija I in ostale. Gotovina takoj. Vsak dan od 9. do 21. ure. ©0609/65-10-30__ DELNICE: Telekom, Color, Gorenje, Merkur, Živila, Gorenjski tisk, Krka, Petrol, Union, odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. ©312-385 22825 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19 23812 Panasonic ISDN OD IDEJE DO IZVEDBE http://www.telefon-trade.si TELEFONSKE CENTRALE IN REŠITVE ZA PODJETJA KRANJ d.o.o. Tlftelefori trade ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS Prodamo v bližini Kranja staro HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 1300 m2, za 120 000 DEM, v bližini Kranja starejšo, obnovljeno HIŠO z ločenim gosp. poslopjem, parcela 1220 m2 in GOZDA 1500 m2 za 280 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 457 Prodamo Kranj - Čirče prodamo 20 let staro podkleteno HIŠO s samostojno garažo, parcela 795 m2, za 405 000 DEM, možna menjava za manjšo HIŠO. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_458 V bližini Kranja prodamo HIŠO v gradnji, velikost 12 x 10m, ločeno poslopje 18 x 11 m, primerno za delavnico, parcela 2900 m2, za 410 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 459 Prodamo na Bledu VISOKOPRITLIČNO HIŠO, v pritličju delavnica 120 m2, v nadstropju stanovanje 120 m2, centralna in trofazni tok, parcela 1750 m2, cena 210 000 DEM, na Bledu VISOKOPRITLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. GF, parcela 1200 m2, za 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460 Prodamo Kranj - v Stražišču POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO ob glavni cesti, v pritličju so proizvodni prostori, 230 m2, v mansardi stanovanje Iste velikosti, objekt Ima garažo, parcela 1100 m2, cena 350 000 DEM. K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785_465 V najem oddamo HIŠO (lepo urejeno), cena po dogovoru. ©620-942 569 POZNANSTVA Gospa Tončka iz Podlubnika prosim, da me pokličete. Rudi, ©226-243 491_'__ 28 letna Gorenjka in 29 letna štajerka želita spoznati primerna fanta. Bodi višje postave in neve* zan. Pokliči 090-43-01, 156 SIT/mln od 12. ure dalje ali piši Agencija STIK.p.p. 4210, 1001 Ljubljana s£ RAZNO PRODAM KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA GOZD BLED, z.o.o. Za žago 1 A, 4260 Bled razpisuje delovni mesti 1. VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: - ekonomist, - tri leta delovnih izkušenj na teh ali podobnih delih - praktično znanje uporabe računalnika 2. VODJA GOZNE PROIZVODNJE Pogoji: - gozdarski tehnik, - tri leta delovnih izkušenj na teh ali podobnih delih, - opravljen preizkus znanja za dela gozdne proizvodnje (sečnja, spravilo s traktoriji in žičnicami). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov do 20. 1. 1998, s pripisom "ZA RAZPIS". Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijavljeni bodo o razpisu obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Prodam JABOLKA voščenke, domače žganje, betonsko železo-©78-823_jfO Prodam suhe bukove BUTARE-©061/614-565 50« Prodam GAJBICE za krompir ali jabolka. ©67-002_M Avto-prtljažnik, moško kolo, peč na trdo gorivo, dve plastični zims*1 verigi, prodam. Poljane 23 545 Prodam suhe butare. Retljeva 1^ Kranj, 327-027 _ Prodam suha borova DRVA, razža' gana s prevozom. ©451-738 jjj Prodam BOJLER TIKI 50 I, mo$W gorsko kolo, kuppersbusch, smuo1, ©330-687__«J Prodam ŽAGANA BUKOVA DRV*' ©725-563_ STAN. OPREMA Prodam trosed in 2 enoseda j* črnega govejega usnja. Cena P° dogovoru. ©224-544 Prodam francisoko POSTE LJ0 200x170 cm, dobro ohranjeno, z* 15.000 SIT. ©246-527__j* Prodam novo DNEVNO SOBJ? nerabljeno, cena 110.000 S*'' ©422-614 Janez_ Prodam rabljeno sedežno garnituf0 z ležišči + 2 fotelja. ©242-534 J* Prodam sedežno garnituro, sta''' eno leto, zelo dobro ohranjen0: Cena 45000 SIT. ©472-768, 76-5°J 517__^ Prodam kopalniško OGLEDA1^ 80x50 cm z električno razsvetljav0, ©801-414_ Prodam trodeino omaro za pred«0' bo. ©331-540__ Prodam brezhiben KUHINJSKI KOj1 rjave barve, za simbolično ceo0 ©58-704 S ŠPORT Prodam TEKAŠKE SMUČI, do#f 205 cm, cena 5000 SIT. ©312-5°* DEKLIŠKE DRSALKE št. 32 'n moške DRSALKE št. 42, prodaj ©84-535 633 Prodam VALJE za kolo ugodno W trening v prostoru). ©58-149 * STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in ©738-333 ali 0609/628-616 Priklop. SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g242-037 in 041/691-221 3 Menjava olja, izpušnih cevi, rezervnih delov avtomobilov. ©245-450 34 Rolete, žaluzije, lemelne zavese, P"se zavese, komarniki, karnise pVC ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. ©061/13-22-001. 041/676-041_ei VODOVODNO INSTALATERSTVO (MANJŠA POPRAVILA, ADAPTA-hIJJ KOPALNIC itd...) VAM NAREDI-MO STROKOVNJAKI Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI. M/V IERIJAL BREZ DAVKA, CENE £MERNE! EJS1-469_83 beljenje stanovanj hitro in kvalitetno. g222-567, 061/823-896_130 VIDEO, VIDEOKAMERE, CD, ^TOLPE in ostalo popravimo v «*. OTON servisu, Bleiweisova 2 W° Center), Kranj, ©222-004 m VODOVODNE INSTALACIJE, POPRAVILA IN NOVOGRADNJE. ©81- _183 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ S.P. ' 'zvajamo vse vrste elektroinstalacij Montaž. ©311-530_2ie Izdelava podstrešnih stanovanj in £°_gganje laminatov. ©422-193 409 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, itiso-na, toplega poda, vinas in keramičnih PJožčic. LESKET, 211-338 496 Ali potrebujete prevoz tovora ali se telite? KOMBI PREVOZI po najnižjih ©621-609_sto Elektro instalacije s.p. napeljava in oonova elek. instalacije. ©431-284 AVTONF:GA TINA - Podljubelj pere, ^ in polira. Priporoča se! 599 ELEKTROINSTALACIJE - pri obnovi ^anovanj, hiš, lokalov in izdelava !gyft-_n 325-815_634 BOJLERji, PIPE, KOTLIČKI, VENTI-m'nn»R.ALNl STROJI - popravila in il^aža. ©325-815 M H 63S OPRAVLJAM PREVOZE s kamio-norn-komoro 4 t nosilnosti, UGOD-[jO-JB 330-461_639 Izdelava podstrešnih stanovanj s P/edelnimi stenami v KAUF izvedbi, Montaža Armstrong stropov. ©064/ ^25 ali 224-373 640 ^Pravila vseh vrst TV aparatov - TV 19q TUDI NA D0MU- ©331- 641 c|ušenje vseh vrst lesa. ©623-081 ^aredimo ostrešje, leseno garažo, 6£no uto, vetrolov. ©58-847, zvečer kn?e!u'erno omela za čiščenje dimni-64v- tudi za rostfraj. ©061/823-107 MIZARSKI SERVIS izvaja vsa ml-. arska dela kvalitetno in v dogovorih^ roku. ©041/654-339 656 SErvis, POPRAVILA in PRODAJA tjainih strojev, štedilnikov - obnovl-i^Jj*332-350, 325-917 665 s^J-JNE GORILNIKE - avtomatiko i?J'slramo' montiramo, izmerimo 874?.rlak' BETA-S.d-0-0-. tel. fax Str? on'e' lakiranie parketa, 1400 Bo/rn2, skupaj z lakom Sinteco. ii^-517, zvečer 707 STr/^LPs Ploščami izdelujemo CEln£E> PREDELNE STENE in irian o ^E MANSARDE. Šuštar Ro-- n Sp- ©227-050 28310 °blo£ JE sedežnih garnitur, talnih 211io obnovo namazov. LESKET ■*JJ8 28683 STANOVANJA rlr1F(e^J Sorlijevo nas. 3 ss obnovlje-oh'r >8'30 m2/lll., 1700 DEM/1712, na 3 oh °ke- KRANJ Vodovodni stolp 3 ss ^"ovijeno, CK plin, 74 m2/lll, DEM, KRANJ CENTER „^VDNO 1460 DEM/m2, novo man- stanovanje, 70 m2/ll, KRANJ 3 ss+k, 83 m2/PR., ni CK BouiiP0 dogovoru ali na obroke, apart St Fužina Prodamo več Doilimaiev s pogledom na jezero. C65N0%R3EMI^N,NE' 22"33"°?6 ss^'MO KRANJ Planina kupimo 2 NfDn ss atrijsko stanovanje. DOM 123 INE' 22-33"00' 0609/650- p^AMEMO KRANJ 2 ss ali 3 ss za ^s.ovneža z družino, KRANJ okolica Vam Pi' 2 ss za poslovneža. STANO-Hov °ddamO KRANJ Zlato polje, nn °-9arsonjero in 3 ss, neopremlje-6ri'^0M NEPREMIČNINE, 22-33-UU- 0609/650-123 78 PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss obnovljeno, 44,5 m2/IV., 80.000 DEM, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje NOVO GARSONJERO, 33 m2/ II., 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina II ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1450 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, ŠORLIJEVO NAS. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 75 KRANJ GOGALOVA prodamo enosobno stanovanje 48 m2 urejeno komfortno za 85.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ DRULOVKA prodamo garsonjero 33,5m2, z balkonom, za 63.000 DEM. POSING, 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo enosobno stanovanje 41 m2, komfortno za 77.000 DEM in PODLUBNiK 38 m2, za 74.000 DEM. POSING, 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo dvosobni komfortni stanovanji: 55 m2 PREUREJENO V DVOINPOLSOBNO za 97.000 DEM in 48 m2 lepa razporeditev za 85.000 DEM. POSING, 064 224 210 KRANJ PLANINA prodamo trosobno atrijsko stanovanje 82 m2, komfortno + 150 m2 atrija za 132.000 DEM. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA prodamo štirisobno stanovanje 90 m2, komfortno atraktivna razporeditev za 139.000 DEM in 94 m2, takoj vseljivo za 145.000 DEM. POSING 064 224 210 TRŽIČ prodamo štirisobno stanovanje 90 m2 v nizkem bloku za 95.000 DEM. POSING 064 224 210 KRANJ prodamo enosobno stanovanje 38 m2 komfortno takoj vseljivo za 65.000 DEM. POSING 064 222 076 HRAŠE zazidljivo parcelo 600 m2 urejena lokacijska dokumentacija prodamo za 48.000 DEM. POSING 064 863 150 RADOVLJICA V MESTU prodamo hišo 9x8 staro 30 let za 170.000 DEM POSING 064 863 150 JESENICE dvosobno stanovanje 47 m2, prodamo za 39.000 DEM POSING, 064 863 977 RADOVLJICA garsonjero staro 4 leta prodamo za 54.000 DEMPOSING, 064 863 977 ŽIROVNICA garsonjera z balkonom ugodno prodamo! POSING 064 863 150 JESENICE BOKALOVA prodamo lepo, vzdrževano stanovanje 53 m2, za 58.000 DEM in trosobno 75 m2 v strogem centru za 71.000 DEM POSING 064 863 977 JAVORNIK dvosobno z balkonom in garažo z vrtom ugodno prodamo! POSING 064 863 150 HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE tel 330-133 tel.:331-206 V KRANJU KUPIMO VEČ ENOSOB-NIH STANOVANJ, LAHKO STAREJŠIH, POTREBNIH ADAPTACIJ, ZA ZNANE INTERESENTE. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na Golniku nujno prodamo enosobno stanovanje 42,17 m2 visoko pritličje, z balkonom, CK, telefon po dogovoru, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju - ali okolica KUPIMO več enosobnih stanovanj po možnosti z vsemi priključki, lahko tudi starejše potrebno adaptacij, cene po dogovoru, za znane kupce. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 47,93 m2 v 3. nadstropju, z balkonom, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki, cena 88.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2 v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Več neobdelanih mansard različnih površin v centru Kranja ali v okolici kupimo za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini, Zlatem polju in v Šorlijevem naselju kupimo več garsonjer za znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Mostah pri Žirovnici prodamo garsonjero 34,30 m2, 2. nadstropje, popolnoma adaptirano, telefon, brez CK, cena po dogovoru. AGENT Kranj" (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo garsonjero cca. 26 m2, z vsemi priključki brez balkona, v pritličju, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 UGODNO! 1550 DEM/m2 NOVO STANOVANJE 70m2, NOVE PISARNE 70 m2, DOM 223300, 0609/650123 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,80 m2, v drugem nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena 127.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V PODLUBNIKU prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, v prvem nadstropju, za 96.000 DEM, dvosobno stanovanje v 12. nadstropju, 61 m2, za 93.000 DEM in trisobno stanovanje v 2. nadstropju, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno v dvosobno, 41 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V STRAŽIŠČU pri Kranju prodamo 1S stanovanje v hiši, 36 m2, kompletno obnovljeno, za 54.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo garsonjero, .33 I7i2, za 63.000 DEM, dvoetažno mansardno stanovanje, za 124.000 DEM in štirisobno stanovanje v prvem nadstropju, 86 m2, cena 1.600 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju na Trg Rivoli prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2, 1. nadstropje, z vsemi priključki cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 64,50 m2, v 7. nadstropju, CK, KTV, tel., možnost takojšnega prevzema, cena 95.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo dvosobno stanovanje 65,60 m2, v četrtem nadstropju, z vsemi priključki, možnost takojšnega prevzema, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Planini prodamo trisobno stanovanje 77,50 m2 v 11. nadstropju, z vsemi priključki, tel. po dogovoru, vseljivo po dogovoru, cena 120.000,00 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 3 ss s CK ogrevanjem oddam na Jesenicah za gimnazijo. ©800-002 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz V BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo trisobno stanovanje, 80 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 50 M2, za 80.000 DEM in 2.5S stanovanje, 61 m2, za 94.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V POLJČAH pri BEGUNJAH prodamo 3-sobno stanovanje v obnovljeni visokopritlični hiši, 85 m2, CK, SATV, ločen vhod, cena 65.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na JESENICAH, v Podmežakli prodamo 3S stanovanje, v novejšem bloku, 77 m2, za 75.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V GOGALOVI ULICI v Kranju prodamo garsonjero v 2. nadstropju nizkega bloka, brez balkona, delno opremljeno, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1-sobno stanovanje z balkonom, 48 m2, delno opremljeno, za 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na CESTI PRVEGA MAJA v Kranju prodamo 3-sobno stanovanje v 4. nadstropju, cena 113.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI I prodamo več dvosobnih stanovanj različne velikosti, cena od 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI II prodamo enosobno stanovanje v pritličju, z atrijem, 42,5 m2, za 80.000 DEM, veliko 1S stanovanje z balkonom, 49,5 m2, za 83.000 DEM in 1.5S stanovanje, z dvema atrijema, 52 m2, za 92.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI lil prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM, 2,5S stanovanje, 76 m2, za 127.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V meščanski hiši v centru KRANJA prodamo 2.5S stanovanje, 65 m2, delno obnovljeno, za 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo obnovljeno enosobno stanovanje, 39 m2, KATV, telefon, cena 72.000 DEM in dvosobno stanovanje, 50 m2, za 77.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V ŠORLIJEVI ULICI v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodamo štirisobno stanovanje, 94 m2, v ulici GORENJSKEGA ODREDA v Kranju. Cena 145.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V VREČKOVI ULICI v Kranju prodamo 2-sobno stanovanje, 58 m2, za 98.000 DEM in 4-sobno stanovanje, 89 m2, za 135.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. STROJNI TLAKI -ESTRIHI M.0609 6Z5 474 061 812 608 NA ŠIRŠEM OBMOČJU RADOVLJICE BLEDA IN JESENIC KUPIMO VEČ STANOVANJSKIH ENOT POSING 064 863 150 KRANJ Z OKOLICO IN NA ŠIRŠEM OBMOČJU GORENJSKE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL 064 22 72 02 V KRANJU Z OKOLICO, V ŠKOFJI LOKI Z OKOLICO TER NA ŠIRŠEM OBMOČJU GORENJSKE TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO IN HIŠO Z VRTOM ZA GOTOVINO! TEL 064 227 202 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK IN PARTIZANSKA TER FRANKOVO NASELJE KUPIMO TAKOJ VSELJIVO TRISOBNO STANOVANJE TEL. 064 22 72 02 ŠORLIJEVA 1 ss, 41 m2, 1. nad., balkon, prodamo. MIKE & Co., 226- 503 399 PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 ' VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami JMOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117,622-318 1. Prodamo Šk. Loka poslovni prostor - pisarne, trgovino ali skladišče 2. Prodamo Šk, Loka mansardno stanovanje, 90 m2, garaža + klet 3. Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4. Prodamo Škofja Loka 2 s mansardno stan., 70 m2, cena ugodna 5. Prodamo Bohinj večje 1ss 55 m2 6. Prodamo Mengeš, 3. nad., 2 ss, 63m2 7. Prodamo Dovlje - Mojstrana visokopritlično, podkletno stan. hišo 8. Prodamo Zg. Bitnje zazidljivo parcelo 650 m2 9. Prodamo Jarčja dolina pri Žireh, starejšokmečko hišo s pripadajočim kmet. zemljiščem 24000 m2 10. Prodamo Hotemaže parcelo 5000 m2, namenjeno za športne dejavnosti 11. Prodamo Frankovo nas. 2,5 sobno stanovanje z atrijem 12. Prodamo Žirovski vrh 3 ha kmet. zemljišče pašnik + gozd 13. Kupimo Šk. Loka - Reteče -Godešič dvostanovanjsko hišo do 240.000 DEM 14. Prodamo Hotavlje stan. hišo, parcela 600 m2, cena ugodna 15. Prodamo Rudno pri Dražgošah starejšo hišo, potrebno popravila, na parceli 2000 m2 16. Oddamo Šk. Loka - Godešič v najem poslovne prostore 17. Prodamo 3 ss 75 m.2 Podlubnik -Šk. Loka, cena ugodna 18. Prodamo - Železniki več stan. hiš različnih cenovnih razredov 19. Prodamo Škofja Loka -Podlubnik 2 ss + kabinet 20. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo 21. Prodamo Rovte nad Žirmi novejšo stan. hišo na parceli 2100 m2, cena 160.000 DEM PIA KRANJ a 312-622 1. Prodamo 2SS ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM 2. Prodamo več garsonjer, ugodno 3. Prodamo več 2 SS v Šorlijevem nas, 4. Kupimo dvosobna in trisobna stanovanja v Šorlijeve naselju 5. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 6. Kupimo več garsonjer, (20 - 30 m2), za znane kupce, nujno 7. Prodamo 5 SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, v pritličju dva poslovna prostora 15 in 18 m2. Cena po dogovoru. 8. Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju. 69 m2, cena 99.000 DEM - NUJNO 9. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III in 2,5 SS, 75 m2, ugodno 10. Prodamo pisarne 140 m2, na atraktivni lokaciji, 800 DEM/m2 11. Oddamo več razi. posl. prostorov, primernih za pisarne, ugodno! 12. Prodamo več stanovanjskih hiš v okolici Kranja 13. Najamemo garsonjero in 2SS v Šorlijevem naselju, NUJNO! 14. Prodamo parcelo Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 15. Oddamo garsonjero in 1SS, 300-450 DEM, predplačila 16. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče 17. Oddamo trgovino, 6 m2, odkup inventarja 8000 DEM, na odlični lokaciji 19. Prodamo cca 550 m2 novih poslovnih prostorih v poslovnem centru na atraktivni lokaciji! 20. Prodamo v Hrastju 2 x 400 m2 poslovno proizvodnega prostora, 700 DEM/m2 PIA RADOVLJICA Q 714-363 1. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem stan. hišo za daljše obdobje 2. Boh. Bistrica - oddamo v najem 2 SS, opremljeno stanovanje za daljše obdobje 3. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem kmetijo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa 4. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem trosobno stanovanje 5. V okolici Radovljice prodamo takoj vseljivo hišo na parceli 1300 m2 6. 1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra 7. V Radovljici kupimo dvoinpolsobno stanovanje do 90.000 DEM 8. V Radovljici ali okolici kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM 9. V Radovljici ali okolici kupimo zazidljivo parcelo za gradnjo stanovanjske hiše 10. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo 11. V Radovljici oddamo nove prostore vel. 63 m2 in novo neopremljeno 2SS vel. 52 m2, oboje skupaj ali posamično. 12. V Begunjah, Zgoši, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje 13. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal 14. V Radovljici najamemo več 1 sobnih in 2 sobnih stanovanj 15. V Zatmiku oddamo v najem 1,5 ss v stan. hiši PIA TRŽIČ a 51-109 1. Najamemo 1 ss na Planini ali okoli avtobusne postaje Kranj 2. Najamemo dvosobno ali trisobno stanovanje v Tržiču 3. Prodamo 3ss na Ravnah, Tržič, 80 m2, 95.000 DEM 4. Prodamo 2 sobno stanovanje, Tržič, 81.000 DEM 5. Kupimo starejšo hišo v okolici Tržiča 6. Kupimo 1 ss v Bistrici pri Tržiču 7. Prodajamo in kupujemo več stanovanj 8. Oddamo prostor v najem, 90 m2, za mirno obrtno dejavnost, cena p. d. 9. Kupimo dva 2 ss v Bistrici pri Tržiču z gotovino 10. Oddamo v najem prostor za mirno obrt 50 m2 11. Najamemo dve 1 ss v Tržiču z okolico do 300 DEM 12. Kupimo 2 ss Pristava ali Tržič -mesto KUPIMO več stanovanj različnih velikosti za nase stranke na Gorenjskem. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. STANOVANJA PRODAMO MEDVODE več stanovanj v izgradnji, KRANJ Planina II 2 ss, 60 m2A/ll, 100.000 DEM, KRANJ Planina II 3 ss, 84 m2/l., 2 balkona, obnovljeno, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 227 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & Co., 226- 503 398 PLANINA 2,5 ss 85 m2, pritličje, prodamo ali menjamo in 3 ss 79 m2, prodamo. Mike & Co., d.o.o., 226-503 400 Kranj 2 ss 55 m2, pritlično in 2 ss mansardno 72 m2, s 40 m2 podstrehe, prodamo. MIKE & Co., 0 226-503 402 Jesenice ugodno prodamo 2 ss, takoj vseljivo, obnovljeno, možna menjava za manjšef stanovanje. MIKE & Comp. 226-503 403 Planina II zamenjamo 1 ss 52 m2, pritličje z atrijem, za majše 1 ss v I. ali II. nadstr. na Planini III ali Sorlijevi ulici. Mike & Co., ©226-503 404 Kranj - Vodovodni stolp, 3 ss, 65 m2, CK, balkon, prodam. Mike&Co.,226- 503 405 .KABELSKA TV fLkJt[lL} KAMNIK - DOMŽALE \c,#ry Maistrova 16/ Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE Y NAŠE M P R 00 RAM U -ZADOVOLJNI BOSTE! PRODAMO: KRANJ - 1 ss, 42 m2 na Planini v 4. nadstr., za 75 000 DEM, 1.5 ss 53 m2, na Planini v 4. nadstr., za 90 000 DEM. 1 ss 37 m2, na Zlatem Polju v pritličju za 65 000 DEM, 1.5 ss 47 m2, v Hrastju v 1. nadstropju za 68 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 439 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz, prevzem kompletnih zidarskih de! novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Tel.: 061/817-285,061/817-727, GSM 041/643-529 POMLADNI VETER 090 43 01 POGOVORI-STIKI-POKLIČI KAJ Prodamo v Kranju: 2 ss 49 m2, na Zlatem polju v 4. nadstr., za 77 000 DEM, 2 ss 55 m2, na Planini v 5. nadstr., za 90 000 DEM, 2 ss 57 m2, na Kebetovi v 3. nadstr., za 91 000 DEM, 2 ss 67 m2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 64m2, na Planini v pritličju za 97 000 DEM, 2 ss 87 m2, na Partizanski cesti v 1. nadstr., za 96 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_440 Prodamo Kranj. 2,5 ss 66 m2, za nebotičnikom v pritličju za 105 000 DEM (primerno tudi za pisarne), 2.5 ss 75 m2, na Planini v 2. nadstr., v nizkem bloku za 127 000 DEM, 2,5 ss 68 m2,na Planini v 4. nadstr., za 110 000 DEM, 2.5 ss 92 m2, na Planini v 5. nadstr., za 147 000 DEM. 3 ss 77 m2, na Planini v 11. nadstr., za 115 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 442 Prodamo Kranj. 3,5 ss 98 m2, na Planini atrijsko za 180 000 DEM, 3 ss 86 m2, na Zupančičevi v pritličju za 110 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v pritličju za 140 000 DEM, 4 ss 94 m2, na Planini v 1. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 443 MENJAMO Kranj: 1 ss 50 m2, na Planini v 1. nadstr., za 2 ss, cena po dogovoru, 2 ss + 2 K na Planini v pritličju menjamo za 2 ss tudi na Planini v pritličju, cena po dogovoru, 3 ss 81 m2 na Planini v 1. nadstr., menjamo za 1 ss, cena po dogovoru. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 445 |w-vioeo.audio.hmfT zastopstvo in prodaja CA pioneo* 0Sherwrjoti ISKRA EKRAN 55 cm PRODAJA NA VEČ ČEKOV o PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ , i IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr., nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 80 m2, na Planini v 6. nadstr., za 140 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_446 Prodamo ŽIRI - v centru mesta več nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2, GARSONJERE na Bledu, radovljici in Žirovnici. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_447 Prodamo RADOVLJICA - 2 ss, 50 m2, v 1. nadstr., na cesti Staneta Žagarja, cena 65 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353. 222-566 in fax 221-785_448 Oddam stanovanje. ©411-808, popoldan 498 2 ss na Cankarjevi v Radovljici oddam v najem - 500 DEM. ©0609/625-881_516 Oddamo novo, 2ss v središču Radovljice. ©715-895 522 V Podlubniku prodamo 2 ss s kabinetom 53,7 m2, delno opremlje-no, 92000 DEM. ©622-833 543 Oddam 2 sobno stanovanje v Škofji Loki. ©634-037_584 LESCE - oddam 1 ss, alpski blok, 400 DEM. ©061/739-330, zvečers93 ZLATO POLJE - 2 ss, 61.50 m2, 2. nadstr., prodamo. Mike & Co. d.o.o., ©226-503_622 PLANINA - prodamo 2 ss, 63.10 m2, 5. nadstr. Mike & Co., d.o.o. ©226- 503 623 ■ BUJNA RDEČELASKA ANA 168/65/28 090 44 73 • TARA, SKODRANIH OGNJENIH LAS. 174/60/24 090 42 32 • ĆRN0LASA DOLGONOGA PIKA, 175/58/25 090 44 71 ■ RADOVEDNA RJAVOLASKA DARJA, 169/63/27 090 4195 • NEŽNA. ROMANTIČNA TANJA, 168/55/26 090 4193 • DOMINANTNA LEPOTICA EVA, 180/70/29 090 4167 • SIMPATIČNA SVETLOLASA ANJA, 165/62/30 0904472 ■ BOGATO OBDARJENA LUCUA. 170/62/30 090 4192 ■ ČRNOLASA ŠTUDENTKA MOJCA, 172/60/22 0904230 • VEDEŽEVALKA IN ASTROLOGINJA KATJA 0904191 PIZZERIM KAVALIR Pizzerija KAVALIR, obvešča vse, ki jim je njihova P1ZZA najljubša, da do nadaljnjega zaradi preureditve prostora ne obratuje. Preureditev prostora je v smislu še boljše ponudbe. O ponovnem začetku obratovanja vas bomo posebej obvestili. TAKRAT BOMO NAJBOLJŠI! CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTOMOBILOV. ©064/692-194 243 4 zimske gume 175 70 13 nove, nalite 10.000 SIT. ©801-166 549 VOZILA ODKUP KARAM BOLI RAN IH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NASE STROŠKE. ©064/241-168_89 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, I. 91/4, 96500 km, servisiran, servisna knjižica, veiiko dodatne opreme, 200 PS, lepo ohranjen, zelo ugodno prodam. ©041/644-991 153 VW VENTO 1.9 TD, I. 94/11, prvi lastnik, 33000 km, servisna knjižica, avtoradio, zelo lepo ohranjen, vedno garažiran, ugodno prodam. ©061/ 716-221 154 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, prvi lastnik, letnik 1991, 94000 km, 4 vrata, avtoradio, elek. stekla, centralno zaklepanje, lepo ohranjen, prodam ugodno. ©061/716-221 155 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300 232 OPEL VECTRA 1.6 I. 95, prvi lastnik, ABS, klima, radio, AIR BAG, prodam. ©621-588 288 Prodam R 21 I. 87, dodatna oprema, cena po dogovoru. ©312-205 347 Prodam GOLF JGL, I. 81, dobro ohranjen. ©311-656 488 Prodam zelo dobro ohranjeno Z 101, letnik 1976, reg. do 14.3.98. cena po dogovoru. ©862-706 495 Prodam BMW 316, I. 87, lepo ohranjen, prodam 166.000 km, cena po dogovoru. ©882-021 soe Prodam TOVORNJAK KASONAR Z 650 AD, letnik 1982, nosilnost 4200 kg, v dobrem stanju, vozen. ©861- 675 523 Prodam GOLF JGLD letnik 1983. ©685-291 535 Prodam SAMARO 1500 5 v, cena 5000 DEM. ©861-421 H Uro. kvalitetno In po ceni s katero boste zadovoljni VI m ml INF:Tel.:061/811-579 *Mob.:0609/619-615 ŽELEZNIKI - novo stanovanje, 75 m2, ugodno prodamo. Mike & Co., d.o.o. ©226-503 624 Kupimo GARSONJERO in 1 ss stanovanje v Sorlijevi ul. ali na Planini III. Mike & Co. d.o.o., ©226- 503 625 Oddamo stanovanja: polovico HIŠE v Britofu, Bitnjah, v Podnartu, Zapu-žah in Šenčurju ter 1 ss na Drulovki. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 629 Oddamo stanovanja: 1 ss, 41 m2, v Šk. Loki in 2 ss v hiši v Stražišču. K3 KERN d.0.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 eao Oddam SOBE na Bledu. ©78-693 657 TRŽIČ-RAVNE prodamo 2 ss, CK, za 80.000 DEM, zvečer. ©55-354 667 VARSTVO Potrebujete ali iščete pomoč pri varstvu otroka? Pokličite 712-033 sns VOZILA DELI Prodam VW HROŠČ za rezervne dele. ©041/697-414 537 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.7 D, I. 87 registriran do avgusta 98. ©740-060 538 Kamion Z 35-8, letnik 1987, nosilnost 2 t, v dobrem stanju, prodam. ©328-010 541 JUGO 451. 90/93 kot nov, 21000 km, prodam. ©734-179 542 Ugodno prodam CLIO 1.2 5 v, avgust 96, 9000 km. Možen kredit. ©874-433 546 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 X, I. 91, prodamo za 6800 DEM. AVTOGAR-ANT 634-231_551 CITROEN C 25 E. I. 92, FIAT UNO 45 S, I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231_552 MAZDA 323 F GLX črne barve, elek. stekla, centr. zakl. elek. šibedah, prodamo. AVTOGARANT 634-231553 ŠKODA FAVORIT LX I. 93, reg. do 1/ 99, lepo ohranjen, prodam. AVTOGARANT 634-231 554 RENAULT CLIO 1.2 RN, I. 93, SAAB 9000 TURBO 16 V I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231_555 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, IZPLAČILO TAKOJ. NAŠ PREVOZ 634-231 556 94, 564 OPEL SENATOR 2800, I. 80, z vso opremo rez. do 12/98, prodamo. AVTOGARANT 634-231_557 BMW 315 IS coupe, I. 93, vsa oprema, CIMOS ZX AVANTAGE I. 92, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 558 JUGO 55 I. 88/89 rdeče barve. reg. do I/99, nove gume, prodamo. AV-TOGARANT 634-231_559 VW GOLF 1.6 B, I. 85, GTI oprema lepo ohranjen, prodam. AVTOGARANT, 634-231 562 ALFA 33 1.5 TI I. 88, R 4 GTLJ I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-231563 DOVZANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ teiyfox:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA homolo?irani varnostni trikotniki Prodam ŠKODO FAVORIT 4500 DEM. ©718-027 zvečer 92, 567 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LX I. 93. ©330-409 572 Prodam UNO 60 S črne barve, I. 87, reg. do 7/98. ©324-573_577 Odkup, prodaja voztil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579_ LIVADA d.o.o. - Avtointex proda več vozil: DAIHATSU CHARADE TS, I.90, FIAT TIPO 1,4 CL, I.92, GOLF JGLD, I.84, R 21 TL, I.89, ALFA ROMEO 33 1,3 I.86, FIAT PANDA 1000 LIE, I.93, FIAT REGATA 100 S, I.85/86, Z 128 I.89, LADA SAMARA 1300,1.93, AUDI 100 2,5 AVANT. I.92, OPEL ASTRA 1,6 IGL karavan, I.92, LADA NIVA 1600, 1.86 in I. 93, KOMBI VW TRANSPORTER 1,6 1.82. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 &07 ESCORT 1.8 CLX diesel karavan, I. 92, rdeč, reg. 9/98, ohranjen, 11600 DEM. AVTO LESCE, 719-118 613 UNO 1.0 IE, I. 95, rdeč, 5 v, reg. 9/98, ohranjen, 8900 DEM. AVTO LESCE, 719-118 614 TIPO 1.6 SX IE, I. 93712, met. moder, prvi lastnik, 51000 km, SV, alarm, CZ, ES, kot nov, 12400 DEM. AVTO LESCE, 719-118_eis GOLF III 1.4 CL, I. 96/11, rdeč, 20.000 km, 18800 DEM. AVTO LESCE, 719-118_sie CORDOBA 1.4 CLX, I. 94, rdeča, prvi lastnik, reg. 7/98, 66.000 km, zelo ohranjena, 14300 DEM. AVTO LESCE, ©719-118 617 SAMO AVTOHIŠA STRIKOVIČ KJ>|D/\EWOOl INI1MUA:NEXIA 1000 DEM LANOS 1000 DEM NUBIRA 2000 DEM IZREDNA PONUDBA LANOS 1.6 i l6VSSvrat 19.900 DEM Tel.: 064/221-626 (na Gorenjskem sejmu) CTGfiNTffR I C1 Bratov PraprotniH-0, NAKLO ■L-J Tel/fax:064/471 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ■ /' SISTEMOV TER _ AVTOMOBILSKIH BlAMCEV¥MONROEF ŠKODA FAVORIT, I. 90, rdeča, reg. 12/98, 70.000 km, ohranjena, AR, 4200 DEM. AVTO LESCE 719-118 618 NA ZALOGI ZELO VELIKO RABLJE-NIH VOZIL PO UGODNIH CENAH: KIA PRIDE 1.3 GLXI, I. 96, zelena, 20.000 km, 10.200 DEM, FIESTA 1.3 I FLAIR, I. 96, met. vijola barve, 35000 km, 15.800 DEM, LAGUNA 2.0 RT, I. 94, srebrna.ESS, DCZ, ES, reg. 9/98, 19900 DEM, PASSAT 1.8 karavan, I. 91, avtomatik, SV, CZ, ohranjen, 10.900 DEM. AVTO LESCE, 719-118 619 Prodam R 4 GTL, letnik 88. Informacije na ©403-008 63i NISSAN SUNNY 1.4 LX, I. 91, rdeč, 138.000, reg. 5/98, ohranjen, 9600 DEM. AVTO LESCE, 719-118 636 Prodam Z TURBO ZETO z mesarsko komoro 4 m. ©330-461 638 Prodam avto R 4 GTL I. 86, reg. do marca 98, cena 800 DEM. ©326- 152 645 Prodam JUGO 45 I. 87, reg. 9.9.98, cena 1600 DEM. ©78-693 654 Prodam GOLF JGLD. I. 85, reg. 11/ 98, cena 3300 DEM. ©733-665 655 Prodam SEAT CORDOBO, I. 94, zelo lepo ohranjen. ©51-559, po 15. uri 676 VVILFAN, d.o.o., p.e. Nepremičnine Koroška 10 4000 Kranj Tel.: 064/360-270, 221-912 POSESTI 1. V Kranju prodamo star-omeščansko hišo in 250 m2 poslovnega prostora. VVILFAN, d.o.o., p.e. Nepremičnine, 360-270, 221-912 2. GORENJSKA: kupimo staro hišo z vrtom, primerno za bivanje; najamemo manjši vikend. VVILFAN, d.o.o., p.e Nepremičnine, 360-270, 221-912 STANOVANJA 1. KRANJ, šorlijevo naselje, Vodovodni stolp, kupimo starejše dvosobno stanovanje. VVILFAN, d.o.o., p.e. Nepremičnine, 360-270, 221-912 2. TRŽIČ, KRANJ, RADOVLJICA, najamemo garsonjere ali enosobna stanovanja. VVILFAN, d.o.o., p. e. Nepremičine, 360-270, 221-912 Ugodno prodam AX 1.1 TRE letnik 1988, 5 v, metalne barve. ©431-197 681 Prodam SUABU 700 SDX, I. 86, neregistriran in JUGO 55, I. 89, registriran do julija. ©221-097 684 Ugodno prodamo ESPACE 2.0 RTE, novo vozilo ugodno, LAGUNA 1.8 RT I. 95, MEGANE 1.4 RN I. 96, R9 EXLUSIVE 1.4 I. 88, CLIO 1.9 D I. 91. CLIO 1.4 RT, 5 v, I. 93, CLIO 1.8 16 V I. 92, možna menjava za cenejše vozilo, TVVINGO PACK I. 96, HVUNDAI PONY 1.3 LS I. 90, FORD FIESTA 1.3 i I. 92, JUGO 45 I. 89. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©328-0011 ali 428-0012 RENAULT Preša Cerkljeegs Prodam GOLF JGLD I. 84, reg. do novembra 1998, cena 2700 DEM 714-311 _696 VW PASSAT 2.0 GL I. 93, klima, ABS, servo, 100.000 km, nekaram-boliran. ©634-889_ 698 VW GOLF 1.3 I. 86, 5 vrat, dobro ohranjen. RONDO TRADE, 634-889 699 VVV GOLF III 1.4 CL metal barva, temna stekla, I. 93, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-889 700 RENAULT 5 CAMPUS, I. 93, 70.000 km, nekaramboliran, 5 vrat. RONDO TRADE, 634-889 701 OPEL ASTRA 2.0 GSI I. 92. odlično ohranjen, veliko opreme, možna menjava. RONDO TRADE 634-889 702 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS I. 95, novi model, 40.000 km, veliko opreme. ©634-889 RONDO TRADE 703 FORD SIERA 1.8 D I. 92, odlično ohranjen 120.000 km. RONDO TRADE 634-889 704 Odkup in posredniška prodaja vozil, prepisi vozil. RONDO TRADE KIDRIČEVA C. 51, ŠKOFJA LOKA, 634-889 70« Odkup-prodaja rabljenih vozil ■ konkurenčne cene-gotovinsko plači-lo-prepisi. ©323-298, mob. 0609/ 643-202 277S0 ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZILA! MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. AVTO AS, Polica 2, Naklo, ©471-340,312-255 28203 DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ | j 090 44 48 ! SKRIVNOSTI UUBEZNI-ZOOOBE i 090 75 17 ZAPOSLITVE NAŠE PODJETJE JE SIJAJNA priložnost za mlade in ambiciozne sodelavce, Škofja Loka z okolico. Dolgoročno in honorarno. ©0609/ 636-295 ___30 Gostilna v okolici Tržiča išče fanta oz. dekle za samostojno delo v strežbi. ©58-909_«* Zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO z ustrezno izobrazbo, zažel-jeno znanje nemškega jezika. ©227-261, po 10. uri dopoldan 116 Pekarna Sezam, Rodine pri Žirovnici zaposli prodajalko oz. čistilko za določen čas. ©803-105, od 10-11-ure dopoldan & Zaposlim dekle za delo v okrepčevalnici Sirena na mini tržnici v Kranju-©331-580_J9j Zaposlim AVTOKLEPARJA. Ribnikar, Jezerska c. 86 B, Kranj i«6 Zaposlim samostojnega slikoples-karja. ©0609/638-725_ »J Zaposlimo PRODAJALKO v trgovini z živili. Šifra: ŠKOFJA LOKA & Takoj zaposlimo dekle za delo v strežbi. ©431-320. 461-502 s*1 ČE Uui Df Kl£ FANTA AU PAR 2 A OBČASNA SREČANJA AU RESNO ZVEZO, POKLIČI TAKOJ, Z VESELJEM TI BOMO POMAGALH KOMERCIALISTA za prodaj" otroške konfekcije zaposlimo. Pogo-ji; srednješolska izobrazba, slovensko državljanstvo, izpit B kategorij«' urejenost, komunikativnost, zaže'' jene izkušnje. Pisno prijavo pošlji*6 na naslov MA - PO d.o.o., Podlih' barskega 13, 1000 Ljubljana. Z* dodatne informacije GSM 041/7°' 49-49 Zaposlimo trgovskega pripravnik? za delo v trgovini z avtodeli. Kana!: dati naj se javijo pismeno na AvT^ MARKOVIČ, Sp. trg 40, Škofja Lok?, v poštev pridejo kandidati iz škofi* Loke ali okolice ELEKTROTEHNIK telekomunikacij V-st. išče delo, primerno Izobrazbi * prevajanje iz angleščine. ©245-27& 486 Prodajalka - tehnične stroke zaposlitev v okolici Škofje Loke-©685-377_ Zaposlimo mlajšega DELAVCA \ KOVINSKI DELAVNICI. Izobrazba $ 00 pogoj. ©862-921 RAG TIME CLUB v Kranju iS** NATAKARJA z gostinsko šolo ©245-471 5'3 Zaposlimo voznika kamiona v med' narodni špediciji. Pogoj opravljep vozniški izpit C in t kategorij6' šolska izobrazba ustrezne smeri in_ dve leti delovnih izkušenj v medna'' odnem prevozu blaga. Rok za vlo*\ tev prošenj je 25.1.98 na naslov KO* ŠPED, d.o.o., Gorenjesavska 9, P-P' 204, 4000 Kranj ___J> Medse sprejmemo še dva sodela^' ca. Nudimo redno zaposlitev. KIJU^ temu, da je terensko delo pokličite ©311-131 62" UNIOUE, d.o.o.. Gradnje, sanacije, montaž inženiring, projektiranje Redno zaposlimo - 2 mizarja - 3 ključavničarje - 2 avtomehanika Zaželena vsaj 3 - 4 leta delovnih izkušenj. VSI KANDIDATI naj pokličeš po tel. 064/361-200 od 6.30 do 17. ure. CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 522684 Planinsko društvo Javornik Kor. Bela išče oskrbnika in kuharico za Prešernovo kočo na Stolu v času sezone od 15. junija do 20. septembra 1998. Zaželen je zakonski par s pasivnim znanjem nemškega jezika. Prošnje pošljite do 31. januarja 1998 na Planinsko društvo Javornik Kor. Bela, C. talcev 1a, 4270 Jesenice. V prijetnem kolektivu vam pokažemo pot do visokega zaslužka. Možna 'Udi redna zaposlitev. ©041/620-560 Zaposlim VOZNIKA s C kategorijo za Mednarodno špedicijo z ustrezno izobrazbo in z znanjem tujega jezika ^nemščina). ©310-519, 069/633-195 Zaposlimo mlajšega KV AVTOME-HANIKA z odsluženim vojaškim ro-tojTi- ©323-419_528 Zaposlimo mlajšega TRGOVCA z odsluženim vojaškim rokom za pro-"aJo in nabavo rezervnih delov. ^323-419_529 KATALOŠKA PRODAJA KOZME-r|kE, izdelki so kvalitetni, cene gnvlačne. ©82-319 od 20-22. ure Zaposlimo dekle za pomoč v kuhinji. Lahko tudi pripravnik -ca. Gostilna 2Jg_š, ©401-138 od 10-12. ure 574 iščemo simpatično dekle za strežbo Sprejmem sestavljanje ali lepljenje 2f_domu. Roblek, ©211-532 eos Iščemo ambiciozne sodelavce za ML-M DISTRIBUCIJO, 1500 raznovrstnih produktov najboljših blagovnih znamk (elektronika, oblačila...) ©632-702 609 Discoteka Art Radovljioca išče simpatično študentko za delo v šanku. Informacija osebno. 652 Sprejmem delavca za občasno pomoč na žagi. ©451-940, po 19. Uh 658 Za vse, ki delate, lahko zaslužite še ob prostem času. ©721-191, d 11.do 16. ure 664 Zaposlimo VOZNIKA na gozdarskem kamionu. Pogoj C, E kat., praksa in ustrezna izobrazba. ©58- 825 677 Nudim delo komercialista. Delo je preprosto in dober zaslužek. ©742-557 Eva 680 AVTO MOTO BAR V Šenčurju zaposli redno ali honorarno več deklet za delo v strežbi Informacije po tel: 064/245-414 ŽIVALI Jntersport, d.o.o, Betonova 2, 4000 Kranj, Gostišče Dežman Kokrica zaposli s 1. februarjem 98 KV NATAKARJA ali NATAKARICO •n KUHARJA. Informacije po tel.: 245-248 in 245-391 vsak dan od 9. do 22. ure. Pismene prijave sprejemamo na 9ornji naslov do zasedbe del. J^Lc|5čenje poslovnih prostorov na tmPSS" Kranja in Šk. Loke iščemo VtLAVKE. Ponudbe pošljite pod ^a: DELAVNA_62/ Za nadzor in delo z ljudmi iščemo DELAVCA na območju Kranja in Šk. 'oke. Pogoj vozniški izpit. Ponudbe Pošljite pod Šifra: SPOSOBNOST ORGANIZIRANJA_628 Iščem delo ŠOFERJA po Sloveniji, gončana ustrezna izobrazba. Šifra: ŠOFER_632 Dekle prikupne narave, takoj zaposlimo redno ali honorarno v kava Daru v centru Kranja. ©225-690 633 Prodam BIKCA 14 dni in KRAVO po teletu. ©723-634_476 Prodam PERZIJSKEGA MUCKA, starega osem tednov dekliške plastične drsalke. ©710-114 477 Ugodno prodam samico Hasky in mladiče brez rodovnika. ©718-664 490_ Ugodno prodam PRAŠIČE in jih pripeljem na dom. ©461-832, zvečer 501 Poceni prodam mlade MORSKE PRAŠIČKE. ©312-564_502 Prodam BIKA težkega 370 kg ali menjam za visoko brejo telico. ©411-569 508 Prodam 6 let staro KRAVO, brejo 8 mesecev. Cena po dogovoru. ©891- 660 520 EHNIKA šuceva 27, 4000 Kranj razpisuje delovno mesto 1'J'ODJA RAČUNOVODSTVA PW oec. ali oec in najmanj * ijt delovnih izkušenj na Podobnem delovnem mestu) 2-KOMERCIALIST ZA fVNANJO TRGOVINO prijave z dokazili pošljite zgornji naslov v 8 dneh Po objavi. Verjemite ali ne... -m- RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina KVhf 91.2 107,9 91.2 Prodam SANKE in MLADIČE zlati KOKER ŠPANJEL. Praprotna polica 29, Cerklje 530 Prodam dva teleta težka 100 kg. ©211-434 544 ' Prodam visoko brejo čb KRAVO zamenjam za teličke simentalke. ©061/842-059 548 PEKINEZE - rodovniških staršev, prodam. Rezervacije na ©741-370 Kupim 10 dni starega BIKCA sim. in prodam eno leto stare kokoši nosnice. Lahko tudi očiščene. ©731- 035 583 Prodam 180 kg težkega TELETA simentalca. ©738-876 598 Podarimo črne PSIČKE mešančke, stare 2 meseca, manjše rasti. ©720-047 • 602 Prodam tri TELICE simentalke, težke od 300 - 400 kg. ©061/831-630 604 TELICO sim. v 9. mesecu brejosti, težko, prodam. ©401-156 673 Črno-belega bikca, starega en teden, prodam. ©733-316 678 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. ©310-268_679 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne. ©332-211 685 Naj Vas usoda nikoli ne preseneti... VEDEŽEVANJE 090-4026 VILI HOROSKOP TRETJE OKO s.p. 156 SIT/min Prodam PRAŠIČA za zakol. Letališka 2, Voglje 687 Prodam meso mladega bika. ©633-693, zvečer 697 Podarimo eno leto starega, zelo prijaznega KUŽKA mešančka, pti-čarja. ©361-080 708 ŽIVALI KUPIM Kupim teleta simentalca, starega do 10 dni. Bešter, 731-380 469 OPRAVIČILO Pri zahvali, objavljeni 9. januarja 1998, za pokojnim Ivanom Zupanom je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Enaka zahvala tudi g. dr. Valentinu Veselu. Za napako se opravičujemo. Kupim BIKCA simentalca od 250 kg - 400 kg. ©421-664_478 Kupim teleta, starega 10 dni. ©733- 710_483 Kupim bikca simentalca, težkega od 150 - 300 kg. 3061 /841-108 507 Kupim bikca cca 150 kg. ©461-850 612_ Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. ©733-223 648 Kupim KRAVO po telitvi simentalko ali sivko. 0423-009 eei Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. ©733-041 eea Kupim BIKCA sim. ali križanca teden dni starega. ©401-156 674 Kupim bikca simentalca starega do 14 dni. ©695-088 710 OSMRTNICA Nepričakovano nas je v 79. letu zapustil mož, oče, ata FRANC ŠVAB Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 14. januarja 1998, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Jožica, sin Franci, hčerka Saša z družinama Kranj, 12. januarja 1998 V SPOMIN Jutri, 14. januarja, mineva žalostno leto, odkar nas je v 80. letu za vedno zapustil VINKO KAVČIČ Iskreno smo hvaležni vsem, ki tako spoštljivo in s prižgano svečko obiskujete gomilo večnega počitka. VSI NJEGOVI ZAHVALA Najdi pokoj in prostost, bala smrti si se na starost. Za sabo pusti to trpljenje, bodi pri Bogu, uživaj večno življenje. V 67. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta MILKA PIRC roj. Kepic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Planika Kranj. CP Kranj, TT Zvezda Kranj, kolektivu OS D. Jenko, Društvu malih živali ter veroučni mladinski skupini Cerklje za vse prijazne besede, besede sočutja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, zvonarju, g. Jeriču in dr. Beleharju. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala. VSI NJENI Cerklje, januar 1998 ZAHVALA Delo, ljubezen in vero izžarevalo je njegovo srce, vse do zadnjega dne. Naj lahka mu zemlja bo, ki jo ljubil je tako močno. VINKO TRILER ličarjev Vinko Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga z bolečino v srcu pospremili na njegovo pot k počitku. Tomaž, Jožica, Rok Drulovka, 5. januarja 1998 ZAHVALA i r V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil SILVESTER GRIL rone * iz Planine v Kranju ! M A Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, Organizaciji ZB KS Huje, balinarjem BK Planina, Vojašnici Bohinjska Bela in Kranj in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Žalujoči: žena Anica, sin Marko z ženo Dragico ter vnuka Sabina in Iztok ZAHVALA V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je dano samo za določen čas... tudi ljudje, ki jih imamo radi. Z bridko bolečino ob nenadnem odhodu iz tega življenja našega ljubljenega sina in brata JAKOBA BALOHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se ga z ljubeznijo spominjate, nam pa vlivate prepotrebno tolažbo. Z žalostjo v srcu: mami Marjana, oče Rado in sestra Ani z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JANEZA ŠTUMBERGERJA iz Kranja se iz srca zahvaljujeva g. doktor Tatjani Primožič iz ZD Kranj za zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskrena zahvala tudi patronažnim sestram ZD Kranj. Zahvaljujeva se tudi sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, Komunali Kranj, NK Velesovo, Telekom centrala, Balinarskemu in nogometnemu klubu Primskovo za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Stanislavu Zidarju za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in godbi za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči žena Vera in sin Janez Kranj, 8. januarja 1998 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte. IN/il bomo pisali Končan razpis za oddajo žičnic na Zelenici in hotela na Ljubelju Do roka le tri ponudbe Najpopolnejša je skupna vloga kamniškega podjetnika in družbe Majčev dvor iz Jarš. Čigava je Dolenčeva gozdarska vila? Tokrat vam izjemoma na temle kotičku zastavljamo nagradno vprašanje. In sicer: sprašujemo vas, kdo je novi lastnik vile, ki jo vidite na sliki. Vila je bila po naših podatkih zgrajena pred prvo svetovno vojno, stoji v vasi Kokra skorajda na Spodnjem Jezerskem in je bila nekdaj v lasti druline Dolenc. Kasneje je bila nacionalizirana, nato denacionalizirana in nazadnje prodana. Komu, verjetno vedo nekateri med vami, ti svoje odgovore pošljite v naše uredništvo, naj pa vam bo v pomoč namig, da njen novi lastnik menda prihaja iz vrst avtoprevoznikov, ki v zadnjem času ne prevažajo več toliko, kot so prevažali še do nedavnega. TVžič, 13. januarja - Občina Tržič je 24. decembra lani objavila javni razpis za oddajo žičniških naprav na smučišču Zelenica v najem in hotela na Ljubelju v podnajem. Kot so ugotovili člani kolegija tržiške-ga župana med včerajšnjim javnim odpiranjem ponudb, so do roka prispele tri vloge na razpis, vendar sta le dva ponudnika prevzela razpisno dokumentacijo in plačala kotizacijo 30 tisoč tolarjev. Prvo vlogo je poslal Darko Koren iz Tržiča, ki je izrazil pripravljenost za oživitev smučišča in hotela v sodelovanju s podjetjem Kompas MTS in drugimi organizacijami iz Tržiča. Ker v ponudbi ni bilo večine zahtevanih dokumentov iz razpisa, plačana pa ni bila niti kotizacija, bodo o veljavnosti vloge odločali posebej. Tudi ponudba, pod katero se je podpisal samostojni podjetnik iz Podljubelja Danijel Kokalj, ni izpolnila vseh zahtev iz razpisa. Najbolj kompletno dokumentacijo je zajela skupna ponudba iz kamniške občine, v kateri sta podjetnik Zlatko Završnik iz firme ELZZ in družba Majčev dvor iz Jarš predstavila pro- gram razvoja smučišča in gostinske ponudbe. Ob 120-dnevnem obratovanju žičnic na smučišču Zelenica pozimi in 60-dnevnem obratovanju poleti pričakujejo okrog 13 milijonov tolarjev prihodka, vendar bi potrebovali še okrog 15,8 milijona SIT občinskih subvencij na leto. Z vsemi interesenti bodo jutri opravili ločene pogovore. Najkasneje ta petek jih bodo obvestili o izbiri najboljšega ponudnika. Pogodbo o pogojih najema smučišča bo obravnaval tudi tržiški občinski svet. • S. Saje V preteklosti so kot mož" nega najemnika smučišča Zelenica omenjali tudi upravljalen smučišča na Veliki planini. Po objavi pisma občinskega svetni" ka Jožeta Kuhlja iz Trii" ča se je odzval tudi občinski odbor Zelenih iz Kamnika. Predsednica odbora Marija Reba je v \ odgovoru zapisala, da j Kuhljev opis poslovnih razmer družbe Velika I planina - Zaklad narave I v glavnem odgovarja re- \ snici. Obenem dodaja ■ obvestilo podpredsedni' \ ka nadzornega sveta druibe Velika Planina Bogdana Jamska, ki j* v, d. direktorju Rudiju Meršaku pisno prepove' dal kakršnekoli pogovore v zvezi z Zelenico v imenu Velike planine, d o. o. - Zaklad Narave. pticaP?^l30limO Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT K OSM lutp .vwww .mobitel.« GBD Gorenjska borzno posredniška drulba d.d ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE?___ NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? ocitnisk onudb godnih Volksbank-Ljudska banka vam v mesecu januarju in februarju ponuja ugodna gotovinska posojila. Vrnitev posojila v nespremenjenih mesečnih obrokih, obrestna mera pa že od TOM + 6,40 % dalje. Za podrobnejše informacije se oglasite v najbližji poslovni enoti. Ljubljana: 061 / 13 11 009, Koper: 066/ 272 085, Celje: 063/ 441500, Šentjur: 063/ 743 932, Tepanje: 063/ 755 371 VOLKSBANK Ljudska banka Zanesljivo tvoja. © Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije IDl V torek bo še precej jasno, vzhodno od Kranja lahko zjutraj še nastane megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -3, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj Celzija. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne so že možne rahle padavine. V četrtek bo oblačno, občasno bodo ponekod rahle padavine. Meja sneženja bo precej visoko, na višini 1200 m. Jutra bodo postopno toplejša, v četrtek zjutraj bodo temperature že malo nad 0 stopinj-Najvišje dnevne temperature pa bodo od 3 do 8 stopinj. DAN VREME min /T max TOREK i Ud i ■4/8 SREDA "m 1/7 ČETRTEK 2/7 lADiO čun j STCRCO POSLUŠAM VSAK DAN STMEP