Leto 2. £tev. 21S ' Lienz, sobota 1,9.oktobra 1946. 5LOV€N5IM NA5€LblNA V "Amerikanskem Slovencu" v od 13« fr o u] t, n b r-t r ir/n n a n n c s avgusta beremo z; nas slovenske begunce zelo zanimiv članek slovenskega misijonarja -.Ir¬ ka Rijavca, ki že 15 let deluje med indijanskimi domačini (Hi vari) v Ekvadorju. Vneti slovenski misijonar med drugim tako-le pišec "Vsakega slovenskega poštenjaka skrbi, kaj bo z našimi vojnimi begunci, ki še vedno životarijo v taboriščih v Italiji in Avstriji. Pred par tedni sem opisal v "Amerikanskem Slovencu" veli¬ ke ugodnosti, ki jih nudi našim beguncem dežela Ekvador. Kislim, da sem jih vse podrobno opisal: Bujna zemlja, dobro podnebje, deže¬ la slikovita, vlada naklonjena itd. Glavno ip. rekel bi, da edino vprašanje je v tem: Kako vzdržati in preživiti naše ljudi prvih šest mesecev, dokler zemlja ne pridela prvih sadov? Tukajšnja vlada bi pomagala z orodjem, zdravili, semeni itd., a vsega ne more storiti. Pomislimo, da vsak človek v Ekvadorju porabi za hrano po 0.50 centov na dan. Za deset tisoč ljudi bi bil* treba dnevno 5.000 dolarjev in v šestih mesecih bi bilo treba skoro cel milijon* Tega Ekvador res ne zmore, kor je dežela majhna in malo obljudena, ter je vlada vsled politi¬ čnih dogodkov zadnjih nekliko let relativno revna. Mislili smo, da bi UNRRA vsaj za eno leto preskrbela za kolonista. V tem smislu je tukajšnja vlada po mojem zanimanju, vlo¬ žila oficijelno prošnjo v Tashingtonu. Do sedaj Še ni odgovora, a pripravljeni moremo biti, da tudi s tem pe bo nič. Gospod dr.Krek pravi, da druge vlade, kot Kolumbija in aile, ponujajo lepše pogoje, To vem, a tudi ve», da v Kolumbiji so dobra zemljišča, z dobrim, podnebjem že popolnoma zasedena in samo ostanejo velikanske nezdra¬ ve nižave. Tam sem bil 15 let in vem, kako je. V čile imamo"prosto" simo na skrajnem jugu. Dobra je za ribolov in ovce, nikakor pa ne za dobro kmetijo. Radi tega sem jaz mnenja, da bi začeli kar tukaj v Ekvadorju s prav malenkostnim načrtom, ki bo imel takoj š n j e in absolutno gotove uspehe. V svojem misijonišču sem pripravljen urediti majhno kolo¬ nijo za 1000 rojakov v relativno- prav kratkem času. Je to na pol zasebna pobuda, čeprav štejemo tudi v s pomočjo tukajšnje vlade. Jaz sem misijonar v ravno tisti deželi, "ez dva meseca bom vstopil v ' tisto "divjino" na misijonsko postajo, ki se nahaja v krasni legi. Re morem zdaj opisati bogastva in lepote tiste de-ele, Mislite si, da s Svete Gore gledate'na furlansko nižavo, toda brez prebivalcev! že bi jaz imel par tisoč dolarjev, vam zagotovim, da bi pripravil v petih mesecih toliko nasadov mendicke koruze, fižola itd., da bi v petih mesecih sprejel vsaj §00 slovenskih mož in bi jih hranil vsaj za (drugih pet mesecev, ge bi ti pridno delali, vam zagotovim, da bi v drugih petih mesecih pripravili hrano vsaj za 1000 oseb, ki bi lahko prišle čez eno leto. To niso sanje, tem¬ več računi mož, ki so delali v tisti deželi. Kaki 50 ali 100 naših bi lahko tako j sprejel, samo da v Evropi uredijo potne liste in pravico v tisti de'eli so namreč divjaki - Hi vero s -, ki nam niso prav nič nevarni. Nasprotno so pridni delavci, če se z njimi lepo ravna. Z njimi misijonarji pripravljamo prav lepe nasade in z”nji- Štev. 219 Domači glasovi, 19.1.1946 — Str.2 mi bi Jaz kakor sem rekel, pripravil hrane za 200 ljudi v petih mesecih.Seveda gre na moj račun tudi hrana in obleka in druge potrebščine teh divjakov; drugače zbeže v šumo in se več ne pri¬ kažejo. Torej Slovenci v USA! Zberite čimprej okoli 10.000 do¬ larjev in jaz vam .zagotovim, da bomo imeli v teku enega leta P r- vo slovensko naselbino "pod tropi- č n i m sonc e-m" in bo v naselbini vsaj 10.000 oseb!!'Tudi . za stanovanje ne skrbite. Prve tedne je zadostna slamnata kočica, ker nikoli, ni hudega mraza. Poznej e bodo pa‘koloni''lahko uredili svoje hišice iz lesa, katerega je kar preveč. Oh, ko bi vsak Slo¬ venec poštenjak v USA dal vsaj 1 dola r, mislim, da bi takoj z b r a 1.1 d n' o vso ,t~oT • ' Gospod VJ tal Vodušek, naš župnik v San Francisco, Ka¬ lif orni a, se je takoj ponudil j da bo s svoje strani sodeloval in- vse pripravil, da bi se ustanovila slovenska naselbina v Ekva¬ dorju, je imenovan zc, koiektorja in zbiratelja za ta sklad. Torej na delo! Za slovensko naselbino v Ekvadorju, vsak Slovenec v USA. En dolar!- Pošljite darove, gospodu: Rev.Vital Vodušek, 245 Linden Ave.,*San'Francisco, Caiifornia. Vaš ' .; , Mirko Rijavec, Misijonar med Hivaros. Iz tega članka je razvidno,- da je med našimi rojaki v Ameriki veliko zanimanje za našo begunsko prihodnjo st'.. Dalje iz njega spoznamo,' kako. Vsestransko misijonar g.Rijavec 'deluje in da je tudi v stikih s slovenskim : socialnim odtforom v Rimu, kateremu načeluje dr.Krek. Tu .Odbor je res v dogovorih" z raznimi vladami južne Amerike ter skuša od njih doseči vsestransko najboljše po¬ goje, in sicer prav tako glede preskrbe za nekaj let kakor tudi glede zdravega podnebja in rodovitno zemlje. •. ^ Mimogrede bi opozorili, da o.kaki naselitvi"na skrajnem jugu: Čila"'ni. in nikdar ni v bil o., govora,* krir tam -so razmere res ta- - ke, kakor pire v g.Rijavec. r 'ilska vlada namerama naseliti severni- konec južnega Cilaj ‘kjer so razmere drugačne k,^or v skrajnem ju¬ žnem- koncu. Sicer pa o tem -še ni nobenega sklepa in ga ne bo, do¬ kler ne bo vse do podrobnosti pretehtano, Nobenega dvoma ni, da bodo naši ljudje zunaj vse storili, ? da bo naša skupna naselitev dobro pripravljena in organizirana. Gledati pa moramo, da bomo kolikor-mogoče strnjeno šli, 'kamor poj- demo, ker le tako se bomo mogli uveljaviti in kot narodnostna sku¬ pina ne le ohraniti, marveč tudi napredovati. 0 BELCj/JCI ZA JUGOSLOVANSKE BEGUNCE Bruseljski list "Pourguci Pas" od 4.oktobra prinaša dva članka, ki se pečata z usodo prisilnih beguncev, med katerimi je največ bivših Vojnih ujetnikov, in jetnikov, ki se nočejo vrniti "Ujetniki - brezdomci". Pod tem naslovom piše prvi čla- domov. nek« "Ko se je končala vojna,- je bilo stoti soče jugoslovanskih vojaških in političnih jetnikov po, nemških tabori ščih. M e dr-era ko so se njihovi tovariši drugih zavezniških- narodov lahko čimprej vrni¬ li vsak v-svojo domovino,'so Jugo sl ovadi, - že v naprej osumljeni (vprašamo sc- zakaj?) , v očeh novega režima, ki ga je vpostavil Tirno morali ostari-po taboriščih. Saj njihovo življenje nikakor ni balo rXev. 219 Str.5. -- Domači glasovi, 19.1.1946. varno', če bi se vrnili. Grozna presenečanja onih, ki so se vkljub vsemu le hoteli vrniti domov so kmalu potrdila njihove slutnje. Odslej ti nesrečneži živijo po taboriščih, kjer so "e med vojno prebili pet let jetnistva. Nimajo ne obleke, ne obutve, ne peri¬ la ne denarja, kajti to, kar jim je Nemčija pa Konvenciji morala plačevati, je bilo navadno "zaprto". Njihovi živijenski .poboji so silno tragični, Da pridejo vsdj do nekaj drobiža, so primorani, da prodajajo že itak nezadostno hrano. Mnogo je bolnih in zdravila so nekaj redkega. losebno zanimanje vzbuja položaj jugoslovanskih študentov, bivših jetnikov. Saj predstavljajo elito jugoslovanske mladine in bi bilo zlasti Še obžalovati, če bi ti ostali predolgo v brezdelju. "Belgijski odbor za pomoč" je naslovljen drugi članek, ki navaja imena vodilnih belgijskih mož zlasti katoliške smeri, ki so osnovali odbor zn. pomoč jugoslovanskim študentom v begunstvu. Ta članek se 'glasi: "položaj teh študentov-- in vseh bivših jugoslovanskih jetnikov je ganil naše rojake. Zato so ustaJbovili poseben Odbor za pomoč pod pokroviteljstvom kardinala Van Roey-a in gg. Gillon (predsednik senata), Van Cauwelaert (bivši župan v Antverpenu, . zdaj predsednik poslaniške zbornice), Delfosse in Janson (bivša ministra), Merlot grof Cart-on de Wiart ( predsednik kršč.soc. stranke) ter Zveze bivših bojevnikov in Narodne federacije bivših' belgijskih jetnikov. Predsedstvo izvršilnega odbora je prevzel A. -E.Janssen, bivši minister, ki mu pomagajo gg.Hoste (bivši minister, časnikar in pesnik), Struye (poslanec), Vermeylen (rektor gentske Univerze, svetovno znani, umetnostni zgodovinar in umetnostni kritik) kot podpredsedniki. Ta odbor si je zamislil obširno akcijo za vse prisilne begunce, da' jim pomaga materijelno in moralno do normalne¬ ga življenja s tem, da zlasti študentom preskrbi stimpendije - in sicer sporazumno z akademskimi oblastni vseh štirih univerz (Brussel Louvain, lent in Leuttich), da bodo mogli dokončati svoje študije v Belgiji. PDBOVDR 5 TITOM Reuter objavlja razgovor, katerega je imel angleški po¬ slanec 1. Philips Priče 14. t.m, z maršalom Titom o uspehih pa¬ riške mirovne konference. Poslanec poroča v svojem pogovru slede¬ če : "Včeraj me je sprejel maršal Tito, ter sem imel priliko, razgovarjati se z njim o nekaterih vprašanjih pariške konference. Maršal se je pritožil, da britanska vlada ni pokazala razumevanja za skromne jugoslovanske zahteve glede Trsta. Vprašal sem ga, ali tudi on misli, da je-Trst pomembno in živijensko važno pristanišče za mednarodni promet. Odgovoril je, da to priznava, in da v načelu ni proti internacionalizaciji, samo mi bi morali priznati dve točki: Iv) Ozemlje okrog- Trsta, ki je naseljeno po Slovencih,bi moralo pripasti Jugoslaviji. 2.) V vprašanju tržaške ustave bi morali poslušati Jugosla vi jo, Id. sicer želi zadovoljivo rešitev, mora pa zahtevati, da se ti njeni pogoji sprejmejo. Tito je govoril tudi o odnosih do Grčije in izjavil, da ni vzroka za prepir s to državo. Rekel je: "Mi od Grčije nič ne zahte¬ vamo. Tudi ni res, da bi mi oboroževali tolpe, ki delaje nemire na meji." Maršal Tito se je zahvalil UNRRA-i za njeno delo in rekel da: je prepričan o pravilni razdelitvi in dobri uporabi njenih do¬ bav. Upa, da bo Jugoslavija v bodočem letu svoj uvoz -e lahko pl a- Štev. 21S Domači glasovi, 19. K. 1946. Str* 4. čala, .priznava, pa, da ho slaba letošnja "etev delala težave; .Zago¬ tavljal mi je., da rešuje Jugoslavija, narodna vprašanja in sovra¬ štvo med balkanskimi narodi s tolerantno kulturno politiko. Iz¬ rekel- j.e svojo željo, da bi Anglija ohranila prijateljstvo do Jugo-r slavij e.” v». ' ; ■. . . ’ NAD V0FOVA OBS"Ot)BA ŠIKM) ODMEVA Belgrad, '18. oktobra. (Radio Vatikan)., Visoka osebnost jugoslovanske vlade je dopisniku agencije "International News Service” izjavila: "Določbe cerkvenega zakonika katoliške Cerkve glede izobčenja so za jugoslovansko' vlado docela brez pomena, ker Jugoslavija če,davno ni več v srednjem veku." Sodniki, ki so ob- .sodili zagrebškega nadškofa dr,Stepinca, so se vsi izrekli, da so katoličani. Značilno pa je, da poročila o izobčenju doslej ni pri¬ nesel noben jugoslovanski list, ampak je doslej to dejstvo znano ke;y.ladl in pa radijskim poročevalcem. ■' . 'RNew.York, 18.okt. (Radio 'Vatikan), List' "New York Times" o izobčenju piše : "Ne vemo : sicer, kako.-bo, .to izobčenje'odmevalo v Jugoslaviji in ( pri jugoslovanski vladi, - vsekakor pa' bo to silno vplivalo, na katoliški svet vsega s ve t.a. • - Vatikan, 18.okt. Sv.Oče Še vedno od. vseh strani vesoljne¬ ga vseta dobiva protestne izjave zoper obsodbo zagrebškega nadško¬ fa dr- Stepinca. . - .... London, 18, okt. (Radio Vatikan) Ve s trni ust er ski Škof kar- , dinal Griffin jev katoliški javnosti predlagal, naj bi vsi katoli¬ čani zunanjemu ministru Eavinu poslali brzojavko, naj Devin pri 1 jugoslovanski vladi odločno zahteva takojšnjo Stepinčevo osvobodi- tev. kadri d, 18.okt. (Radio 'Vatikan). Španski p rim a § toledski nadškof je vložil oster protest zoper obsodbo zagrebškega nadškofa . mons, dr. Stepinca, ker ta obsodba pomeni najhujša kršitev osebne svobode in teptanje vsake avtoritete. ' » ■ KANDl DAT J E V A ES TU CELJE, - ki jih .je ograjna volivna komisi- . ja potrdila, so: I. minister Le¬ skovšek Franc (Draksler Jakob, tajnik OF), lekarnar .Gradišnik - Fe.doj: ■(■!:! jučavničar Žgahk Franc.) • IT. minister Kidrič Boris (tajnik OF'Franc Popit). M. 8 LET PRISILNEGA DELA je. divizijsko vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo 20 letnega mesarskega pomočnika Javorhika Nikolaja, ki je 30.6. 1946 s avto¬ mobilom zavozil na Celovški cesti v vojaško kolono, pri čemer''je bil 1 vojak ubit, 9 pa ranjenih... Obsojeni je vstopil v partizane 10. sept.1943 V BENEŠKI SLOVENIJI. "Ljud -priključitev k Jugosl.avi ji. Za¬ vezniška policija mirno- gleda,da fašisti- strižejo mladenkam lase, jih pretepajo in sramotijo ter dopuščajo celo to, da'italijanski vojaki v zavezniških uniformah ' delajo preiskave in zapirajo do¬ moljubne domačine, ki jih nato ženejo v čedadske prostore. Doma¬ čini so tako' prisiljeni zapuščati svoje domo.ve in bežijo v cono A in cono B Julijske Krajine.” - Tako omenjeni konmnistični list. I.Ii dostavljamo: Vsak teror je kri¬ vičen! ČLANEK 0 STVARNIH RAZJEDAH V JUGOSLAVIJI je prinesel londonski dnevnik "Times" J V tem članku na primer tudi popisuje, kaj se fe srna zgodile z Dragoljuham-.Jovanovičem, pravica" .od -b . 'akt.,- poroča "fa¬ šisti' stfhujejo domače prebival¬ stvo Slovenske Benečije, ki hoče ki j e snoval nekako * opozicio o,Ta č l an ek je v slo ven š č i ni do b.e s e dno oddajal celovški radio 18.t»m.