Naslov izvirnika: How Can I Get More Out of My Bible Reading? Copyright © 2025 by 9Marks Crossway, 1300 Crescent Street, Wheaton, Illinois 60187 All rights reserved. Izdal Zavod Rofeka, Iršičeva ulica 7, 2380 Slovenj Gradec Prevedla Alenka Camloh Mrđenović Prelomil in pripravil za tisk David Okorn Vse pravice pridržane. Tiskanje te knjige v celoti ali delno je brez soglasja izdajatelja prepovedano. Knjiga je brezplačna. Svetopisemsko besedilo je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP), Copyright © 1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Elektronska izdaja: ePub in Mobi Objava na: www.seti.eu.com in www.vrelec.si Slovenj Gradec, maj 2025 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 241582339 ISBN 978-961-96980-5-1 (ePUB) ISBN 978-961-96980-6-8 (MOBI) Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Ps 1,1–2 Kot profesor na krščanski univerzi želim, da moji študentje rastejo v veri. Želim, da vidijo, da je teologija ukoreninjena v Svetem pismu. Želim, da vidijo, da je Sveto pismo njihov največji vir življenja in vodenja. Navsezadnje želim, da moji študentje ljubijo in razumejo Sveto pismo. To pa zna biti težko. Na enem izmed predavanj ponazorim ta izziv tako, da jim povem izmišljeno zgodbo o študentih, ki so postali goreči glede Božje besede. Njihova na novo odkrita gorečnost jih spodbudi, da se podajo na pot branja celotnega Svetega pisma v enem letu. Ko začnejo, kar poletijo skozi Prvo Mojzesovo knjigo. Kdo ne bi? Zgodba je napeta, liki zanimivi in mnoga poglavja se odvijajo kot limonada iz starih časov. Potem gredo na Drugo Mojzesovo knjigo in … no ja … vsaj polovica je privlačna! In potem pride Tretja Mojzesova knjiga – puščava prelomljenih sklepov in zastalih načrtov za branje Svetega pisma. Ko ti nekoč goreči študentje pridejo do Tretje Mojzesove knjige, 5. poglavja, njihovo zanimanje za Sveto pismo upade in njihova osebna predanost začne bledeti. Ko povem to zgodbo, se študentje poistovetijo z njo. Smeh, nasmihanje in nekaj pogledov zadrege napolnijo predavalnico. Tudi njih je premagala Tretja Mojzesova knjiga. Videli so, kako so njihovi dobri nameni glede branja Svetega pisma zbledeli. Kaj pa potem storimo s tem? Če berete to knjigo, predpostavljam, da želite bolj dosledno brati Sveto pismo. Še več, želite imeti korist od Svetega pisma; želite, da Bog poveča vaše spoznanje o njem po svoji besedi. Enako želim za svoje študente in enako želim za vas. Mogoče se niste nikoli poglobljeno ukvarjali s Svetim pismom. Mogoče se lahko poistovetite z zgornjo zgodbo in ne morete iz rutine branja Svetega pisma: odločite se, da boste brali Sveto pismo, nekaj časa vztrajate, izpustite nekaj dni, zaostajate za svojim načrtom in sčasoma vse opustite. Ali pa vam morda manjka motivacije za branje Svetega pisma, ker se vam zdi preobremenjujoče ali zmedeno. Moj cilj v tej knjigi je preprost: »Kako lahko pridobim še več z branjem Svetega pisma?« Pišem kristjanom, ki želijo spoznati in ljubiti Boga ter mu služiti. Pišem tistim, ki želijo spoznati resnico o tem, kdo je Bog v Svetem pismu. Pišem za tiste, ki želijo bolje brati Sveto pismo – ali celo za tiste, ki si samo želijo, da bi si želeli brati Sveto pismo. O tem, kako brati Sveto pismo, bomo govorili v dveh delih. V prvem delu se bomo osredotočili na presenetljiv dar lokalne cerkve in kako nas ta na več načinov, kot se zavedamo, uči, naj beremo Sveto pismo. V drugem delu bom navedel nekaj nasvetov za osebno branje Svetega pisma. Zakaj brati Sveto pismo? Preden začnemo govoriti o tem, kako bolj učinkovito brati Sveto pismo, bi morali vsaj na kratko omeniti, zakaj naj bi brali Sveto pismo. Premislite o naslednjih resnicah. Bog obstaja (Ps 14,1–2). Bog je popoln, veličasten in mogočen na vseh svojih poteh (5 Mz 32,4; Ps 66,3). Bog je ustvaril vse stvari in jih ohranja (1 Mz 1,1–2,3; Iz 45,5–7; Kol 1,15–17). Bog nas je ustvaril po svoji podobi, da bi ga spoznali, predstavljali in na vseh svojih poteh živeli za njegovo slavo (1 Mz 1,26–28; Iz 43,6–7). Bog se nam je razodel v Svetem pismu (2 Tim 3,16–17). Če povzamem: vseveličasten Bog obstaja; ustvaril je vse, tudi nas, za svojo slavo; razodel se nam je v Svetem pismu. V 2 Tim 3,16 Pavel opisuje Sveto pismo kot »navdihnjeno od Boga«, kar pomeni, da prihaja iz ust samega Boga. Sveto pismo je Bog, ki govori. Za nas kot nosilce Božje podobe je naša največja potreba, da ga slišimo in uskladimo svoje življenje z njegovimi nameni. Ustvarjeni smo bili za to. Potrebujemo Sveto pismo. Še več, Sveto pismo nam govori o Jezusu in obljubi odpuščanja, ki ga najdemo samo v njem. Brez Svetega pisma ne bi vedeli za dobro novico o odrešitvi po Kristusu. Vidite lahko, zakaj je Sveto pismo tako pomembno. Sveto pismo je bistvenega pomena. Omogoča nam, da spoznavamo, se povezujemo ter slišimo in dobivamo vodenje od Boga vesolja. Ne beremo Svetega pisma, da bi se na pamet naučili in ponavljali religiozne mantre, ki bodo imele nekakšen čarobni učinek. Sveto pismo beremo, da bo Bog spremenil naše življenje. Beremo ga, da bomo bolj zaupali svojemu Odrešeniku, ohranjali enotnost med Božjim ljudstvom in varovali zdrav nauk. Beremo ga, da bomo vedeli, kako ljubiti svoje brate in sestre in jim služiti. Beremo ga, da se bomo vse bolj spreminjali v podobo njegovega Sina (Rim 8,28–29; 2 Kor 3,18). Kristjani naj ne bi brali Svetega pisma samo kot versko dolžnost. Uživati bi morali v njem, pravi psalmist (Ps 1,1–3). Če bi moj sin igral nogomet samo iz dolžnosti, njegova predanost ne bi zelo dolgo trajala. A igra ga že več let. Zakaj? Ker ga obožuje (čeprav tudi prigrizki, ki jih dobi po tekmah, niso slabi). Podobno beremo Sveto pismo, da bi spoznali živega Boga, ki ga ljubimo, in to delamo z veseljem, ker ni večjega veselja kot spoznavati njega (Ps 16,11). Želite poznati Sveto pismo? Pridružite se cerkvi. Zdaj pa pojdimo h glavnemu vprašanju te knjige: Kako lahko pridobim še več z branjem Svetega pisma? Kako lahko bolje beremo Sveto pismo? Prva stvar, ki jo bom predlagal, vas bo morda presenetila. Če želite bolje brati Sveto pismo, se pridružite lokalni cerkvi. »Ampak čakajte,« si mislite, »kaj ima to skupnega z branjem Svetega pisma? Ali naj ne bi začeli z nekaj nasveti, kaj naj iščem v Svetem pismu? Kaj pa nekaj praktičnih predlogov? Kaj pa načela razlage?« Tja bomo prišli malo kasneje. Najprej moramo premisliti o nečem celo bolj temeljnem. Bog ne želi, da smo vsak v svoji luknji in beremo Sveto pismo samo zase. Pač pa nas Bog, ko nas odreši, naredi za del ljudstva (Kol 1,13–14; 1 Pt 2,10). Kliče nas, da se pridružimo cerkvi – skupnosti bralcev Svetega pisma. Ko se pridružimo lokalni cerkvi, se zavežemo, da bomo živeli v skladu z Božjo besedo in v občestvu z njegovim ljudstvom. Bog nas odreši v svojo cerkev, potem pa nas cerkev usmerja nazaj k Bogu, evangeliju in Svetemu pismu. Če se torej želite učiti iz Svetega pisma, se pridružite lokalni cerkvi – Božji šoli za učenje o Svetem pismu. Ali ste malo osupli nad to trditvijo? Še malo premišljujmo o njej. Božja beseda bi morala biti v osrčju vsake cerkve, ker Božja beseda ustvarja cerkev. Božja beseda ustvarja Božje ljudstvo, ki jo sliši in se zaveže, da bo Božjo besedo izpolnjevalo. Ta stavek je zelo bogat, zato ga malo razčlenimo. Ljudje smo duhovno mrtvi v svojih grehih (Ef 2,1–3). Grešili smo (Rim 3,23) in smo zato vsi podvrženi Božji jezi (Jn 3,36; Rim 6,23). Ampak Bog je v svoji milosti poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, Boga v mesu, da bi nas rešil (Jn 1,1–14). Jezus je živel popolno življenje, umrl za nas, plačal kazen za naše grehe in potem vstal od mrtvih kot dokaz, da je bila njegova žrtev za greh sprejeta (Rim 3,21–26; 1 Pt 2,21–25). Kristjani že več rodov oznanjajo to dobro novico o odrešitvi samo po Kristusu. Vsi, ki kličejo njegovo ime, se pokesajo grehov in verujejo vanj, bodo rešeni (Rim 10,9–17; prim. Jn 6,35). Vse to izvemo iz Božje besede. K nam pride, ko smo mrtvi v svojih grehih. To slišimo in po Duhu smo oživljeni. Odvrnemo se od greha in se obrnemo h Kristusu v veri. Ko se to zgodi, Božje ljudstvo ni samo spravljeno z Bogom; spravljeno je med seboj. Sovražnost med ljudmi, ki je divjala, odkar je Kajn ubil Abela, se zdaj konča. Ko pridemo h Kristusu, podamo roke drugim, ki so storili enako. H Kristusu pridemo, ne samo da bi izpolnjevali vse, kar je zapovedal, ampak tudi da bi pomagali drugim kristjanom hoditi po isti poti poslušnosti. Božja beseda zbere cerkev in Božja beseda poučuje cerkev. Nikoli ni bilo mišljeno, da bi brali Sveto pismo sami. Ni mišljeno, da bi poskušali in vse razumeli sami. Bog ne pričakuje, da bomo vsi »strokovnjaki za Sveto pismo.« Želi pa, da imamo vsi korist od branja njegove besede in da jo oznanjamo drugim (Kol 3,16). To lahko storimo, ko se učimo brati Sveto pismo z drugimi v svoji lokalni cerkvi. Nenavadno je, da se nekaterim ljudem zdi, da so lahko preveč odvisni od cerkve za svojo duhovno rast – kot da bi šlo za nekakšno »goljufanje«, če bi jih bolj spodbujale pridige kot osebni čas z Bogom. Nekateri ljudje predpostavljajo, da samo mladi ali posebej slabotni kristjani potrebujejo lokalno cerkev. A nič ne more biti dlje od resnice. Vsi kristjani – mladi in stari, nezreli in zreli – potrebujemo nadzor in učenje lokalne cerkve. Nismo slabotni, če se zanašamo na Božje darove v cerkvi. Bog je tako načrtoval. Njegova beseda je ustvarila cerkev, zdaj pa cerkev podpira in uči njegovo ljudstvo njegovo besedo. Zdaj pa poglejmo, kako je to videti v praksi. Kako točno vam pridružitev lokalni cerkvi pomaga bolje brati Sveto pismo? Cerkvena izjava o veri in zaveza Luke se je ustavil v moji pisarni po nasvet.1 Imel je načrte, da bi se preselil v novo skupnost, in bil je živčen. Ni vedel, kateri cerkvi naj se pridruži. Šla sva na splet, da bi videla, katere cerkve so na njegovem območju.2 Kot vsak dobri profesor se nisem mogel upreti temu, da ne bi spremenil tega trenutka v kratek improviziran test: »Kaj je prva stvar, ki bi jo morali iskati na spletnih straneh cerkve?« Brez oklevanja (in na moje veliko zadovoljstvo) je rekel: »Izjavo o veri.« Vsaka cerkev ima »izjavo o veri« – izjavo, ki opisuje, kaj veruje. Mnoge cerkve imajo tudi zavezo, ki opisuje, kako nameravajo živeti svojo vero skupaj kot občestvo. Na kratko, izjava o veri povzema, kaj misli cerkev, da Sveto pismo uči o stvareh, ki bi jih morali verjeti, cerkvena zaveza pa povzema, kaj misli cerkev, da Sveto pismo uči, kako bi morali živeti. Obstajajo velike razlike, kako cerkve dejansko uporabljajo ta dokumenta. Nekatere redno berejo dele svoje izjave o veri ob nedeljah zjutraj. Nekatere cerkve berejo cerkveno zavezo vsakič, ko imajo Gospodovo večerjo. Vaša cerkev pa vas je najbrž vsaj poučila o izjavi o veri, ko ste se ji pridružili. Žal kristjani pogosto ne prepoznajo vrednosti teh dokumentov, še posebej ko naj bi jim pomagala brati Sveto pismo. Malo pomislite. Sveto pismo je velika knjiga. Težko je ohraniti vse velike ideje prave. A cerkvena izjava o veri in zaveza povzemata večino pomembnih naukov Svetega pisma na samo nekaj straneh. Če redno ponavljamo cerkveno izjavo o veri in zavezo, bomo imeli »širšo sliko« Svetega pisma v glavi vsakič, ko odpremo besedo. Pomislite na to takole: cerkvena izjava o veri in zaveza nam nudita »zaščitno ograjo« za branje Svetega pisma. Ta dokumenta povzemata glavno učenje Svetega pisma o Bogu, evangeliju, človeštvu, grehu, Kristusu, odrešitvi, Svetem Duhu, cerkvi in kako naj bi živeli kot ljudje, ki pričakujejo Kristusov ponovni prihod. Preprečujejo nam, da bi v Svetem pismu videli stvari, ki jih ni tam. Nekateri bi morda temu nasprotovali: Zakaj bi dajali tako visoko prioriteto dokumentoma, ki nista del Svetega pisma? Toda izjava o veri in zaveza izhajata iz Svetega pisma, da bi nas usmerila nazaj k Svetemu pismu. Povzemata Sveto pismo, da smo lahko boljši bralci Svetega pisma; ne nadomestita ga. Služba pridiganja Megan ni mogla skriti navdušenja nad Svetim pismom. Po cerkvi je prišla k meni, da bi mi povedala, da se je končno vse začelo »ujemati«. Po več letih poslušanja zdravega pridiganja je začela opažati, kako je njen pastor pojasnjeval, razlagal in uporabljal Sveto pismo. S preprostim prihajanjem v cerkev teden za tednom se je naučila, kako brati Sveto pismo, tako da je opazovala zgled svojega pastorja. Primaren način, na katerega lokalne cerkve učijo ljudi, kako naj bolje berejo Sveto pismo, je pridiganje. Po besedah Svetega pisma so pastorji (včasih se imenujejo tudi »starešine) dar od Kristusa za njegovo cerkev. Njihova prvotna naloga je učiti in oznanjati Sveto pismo. Samo pomislite, kaj Sveto pismo pravi o pastorjih in starešinah. Mora biti »zmožen za poučevanje« (1 Tim 3,2). Pooblaščeni so, da oznanjajo resnico Božje besede (2 Tim 4,1–2). Poklicani so, da opremijo svete, da se lahko tudi oni vključijo v službo, osredotočeno na Božjo besedo (Ef 4,11–16). Bog jim je dal dar, da poučujejo Sveto pismo in so hkrati zgled poslušnosti njemu (Tit 2,7–8). Če je lokalna cerkev Božja šola za poučevanje Svetega pisma, potem je Bog dal pastorjem dar, da poučujejo v njegovi šoli. Če želite postati boljši bralec Svetega pisma, izkoristite Božji dobri dar pastorjev. Ko želite bolje spoznati Sveto pismo, tako da poslušate zvesto pridiganje, si morate zapomniti nekaj stvari. Prvič, svetopisemsko pridiganje potrjuje, da je Sveto pismo navdihnjena, nezmotljiva in avtoritativna Božja beseda (2 Tim 3,16–17; 2 Pt 1,20–21). Če katerikoli pastor omalovažuje pomembnost Svetega pisma, tudi nenamerno s tem, kar poudarja in česar ne poudarja, poiščite drugo cerkev, ki se ji boste pridružili. Verjetno se v tej ne boste naučili veliko o Svetem pismu. Drugič, najbolj hranljivo pridiganje je ekspozitorno [razlagalno] pridiganje, kar pomeni, da pridiganje izpostavi pomen besedila in naredi poanto besedila za poanto pridige. Pravzaprav ekspozitorni pridigarji običajno tedne in mesece (ali morda celo leta!) pridigajo vrstico za vrstico skozi vse knjige Svetega pisma. Ni boljšega načina, kako se naučiti brati Sveto pismo, kot je tedenska dieta ekspozitornega pridiganja. Tretjič, kot je omenila moja prijateljica Megan, zvesto pridiganje ne bo samo razložilo vsebine Svetega pisma, ampak bo tudi zgled, kako dobro brati Sveto pismo. Dobri pridigarji razlaganju Svetega pisma odvzamejo vsako nepotrebno skrivnost. Pokažejo vam, kako brati odlomek v sobesedilu in razumeti, kaj pomeni. Pokažejo vam tudi, kako se nanaša na evangelij in kako ga uporabiti v življenju. Dobri pridigarji »pokažejo svojo domačo nalogo«, tako da lahko cerkveni člani bolje berejo Sveto pismo. Ko opazujete pastorje, kako pojasnjujejo, razlagajo in prenašajo besedilo v življenje nedeljo za nedeljo, se boste naučili, kako ravnati enako. Če želite resnično postati boljši bralec Svetega pisma, poiščite cerkev, ki uči Sveto pismo in prakticira ekspozitorno pridiganje.3 Služba poučevanja Čeprav Bog daje pastorje kot cerkvene primarne učitelje Svetega pisma, nas lahko tudi drugi kristjani poučujejo o Svetem pismu. Večina cerkva nudi dodatne priložnosti za učenje: preučevanje Svetega pisma za odrasle, male skupine ali preučevanje Svetega pisma za moške oz. ženske. Te druge službe poučevanja nam pogosto dajo priložnost, da postavljamo vprašanja, delimo svoje svetopisemske uvide in se pogovarjamo z drugimi člani o tem, kaj se učimo. Srečanje skupine, ki jo vodim še z nekom v cerkvi, pogosto začnem tako, da prosim prisotne, naj povedo nekaj, kar so ta teden brali iz Svetega pisma, kaj to pomeni in kako to uporabljajo v svojem življenju. Ta način je postal del naše cerkvene kulture in ljudje pogosto pridejo pripravljeni govoriti. V takšnem okolju prisotni ne slišijo le učenja, ki temelji na Božji besedi, ampak slišijo tudi od drugih cerkvenih članov, kaj se oni učijo o Bogu v njegovi besedi. Takšni trenutki so preprosto eden izmed načinov, kako izpolnjujemo zapoved v Svetem pismu: »da se tudi medsebojno svarite [poučujte]« (Rim 15,14), ko se učimo drug od drugega, kako bolje brati Sveto pismo. Če želite pridobiti še več z branjem Svetega pisma, se poleg poslušanja nedeljske pridige pridružite formalnim službam poučevanja v svoji cerkvi. Služba občestva in učenčevstva Pridige, formalna predavanja in male skupine niso edini načini, kako nas cerkev uči bolje brati Sveto pismo. Boljši bralci Svetega pisma bomo postali, če bomo preprosto vlagali v odnose z drugimi člani cerkve. Krščansko občestvo se osredotoča na našo skupno predanost Jezusu in evangeliju. Združeni smo v Kristusu, čeprav nas ločujejo spol, narodnost in družbeno-ekonomski status. Kljub vsem našim razlikam nas je Kristus oblikoval v novo človeštvo, predano življenju v svetopisemski solidarnosti (Ef 2,18–19) in govorjenju resnice v ljubezni (Ef 4,15). Kaj to pomeni v praksi? Ko se kristjani družijo, so nagnjeni k temu, da se pogovarjajo o Svetem pismu. Seveda imajo tudi kristjani svoje mnenje o športu, delu, hobijih in politiki. A če ste v bližini zrelih kristjanov, boste kmalu slišali nekoga začeti povezovati Sveto pismo s svojim vsakodnevnim življenjem. Mogoče neka sestra spregovori o svojih starševskih bitkah in kako jo spodbuja določena obljuba iz Svetega pisma. Mogoče nek brat omeni, kako mu to, kar bere v Evangeliju po Mateju, pomaga pri njegovi borbi s tesnobo. Na nogometnem igrišču, na vrtu ali pri večerji kristjani delijo svojo skupno vero in pogosto nenamerno učijo Sveto pismo drug drugega (Rim 15,14). Koristnost teh odnosov za razumevanje Svetega pisma se je zagotovo izkazala za resnično v mojem življenju. Na primer, pred nekaj časa sem šel k prijatelju Aaronu na zabavo ob gledanju Super Bowla. Uživali smo v gledanju tekme, številnih smešnih reklam in izobilju dobre hrane. Od tega večera pa se najbolj spominjam naših pogovorov o Svetem pismu, teologiji in kako jo uporabljamo v svojem življenju. Nič od tega ni bilo načrtovano – to je nekaj, kar se zgodi, ko se zberejo kristjani. Ko sem odšel z zabave, sem ljubil Jezusa bolj kot ob prihodu nanjo. Ko sem odšel z zabave, sem bolje poznal Sveto pismo kot ob prihodu nanjo. To preprosto dejanje krščanskega občestva me je pritegnilo nazaj v Božjo besedo z večjim razumevanjem in naklonjenostjo. A Svetega pisma se ne učimo samo v neformalnem krščanskem občestvu. Sveto pismo se učimo bolje brati v namernih učenčevskih odnosih. Učenčevstvo pomeni, da pomagamo drugim učiti se od Jezusa, tako da lahko bolj zvesto hodijo za Jezusom. Če niste v učenčevskem odnosu, bi morali biti! Jezus kliče vse nas, naj gremo in delamo učence, ki hodijo za njim, in naj učimo te učence, da izpolnjujejo vse, kar je bilo zapovedano (Mt 28,19–20). Jezus želi, da smo učenci in da delamo učence iz drugih. Če potrebujete pomoč pri začetku učenčevskih odnosov, preberite knjigo Garretta Kella How Can I Find Someone to Disciple Me? [Kako lahko najdem nekoga, ki bo iz mene delal učenca] iz te serije.4 Ali se borite s tem, da bi razumeli Sveto pismo? Zakaj ne prosite zrelega kristjana, da bi se enkrat na teden srečala na kosilu, kjer bi skupaj brala knjigo Svetega pisma in kjer bi vam razložil, kako jo bere? Želite izboljšati svoje bralne spretnosti, tako da boste spoznali več tega, kar pravi Sveto pismo? Zberite se s skupino vrstnikov, da boste brali in se pogovarjali o tem, kaj berete v svojem času z Bogom. Mogoče lahko prosite pastorja ali starešino v svoji cerkvi, da bi se srečeval z vami. Ali se borite na določenem področju življenja? Zakaj ne prosite zrelega kristjana, da prenese Sveto pismo na vaše življenje in vam pomaga spoznati, kako Sveto pismo govori o vaši situaciji? A ne iščite samo tistih, ki lahko pomagajo vam. Komu lahko pomagate vi? Poiščite nekoga v svoji cerkvi, ki potrebuje učenčevstvo, približajte se mu in se srečujte z njim ali njo, da se skupaj pogovarjate o Svetem pismu. Jaz sem na ta način redno mentor več mladim moškim. Upam, da imajo koristi od našega skupnega časa. A niso edini, ki imajo korist od našega odnosa. Čudim se, kako ti mladi moški redno povečujejo mojo ljubezen do Boga in moje poznavanje besede, ko se trudim, da jim pomagam ravnati enako. Zgledi poslušnosti Drug način, kako nam drugi cerkveni člani pomagajo bolje brati Sveto pismo, je, da so zgled poslušnosti. Vizija Svetega pisma o krščanskem življenju oživi v Božjem ljudstvu. V lokalni cerkvi smo priča ljudem, ki živijo zapovedi Svetega pisma. Dobimo sedež v prvi vrsti, da lahko opazujemo druge, ki zaupajo Kristusovim obljubam. Sveto pismo pravi, naj ne bomo samo poslušalci besede, ampak njeni uresničevalci (Jak 1,22). Ko opazujemo druge pri izpolnjevanju Svetega pisma, nam ga to pomaga razumeti in izpolnjevati. To ni le pametna ideja, ki mi je prišla na misel. Posnemanje vere drugih je omenjeno po celem Svetem pismu. Sveto pismo nas redno poziva, naj opazujemo, kako drugi izpolnjujejo Božje zapovedi, in jih posnemamo. Posnemamo jih, kot oni posnemajo Kristusa (1 Kor 4,14–17; 11,1; Flp 3,12–17; 4,8–9; 1 Tes 1,4–7; 2 Tes 3,6–9; Heb 13,7). Posnemanje je dokaj naravno za nas. Ko so bili moji otroci majhni in jih je bilo treba naučiti jesti z žlico, jih je moja žena zabavno oponašala, ko so odprli usta, da bi vzeli grižljaj. Hecal sem jo, a pogosto sem odkril, da sam delam enako. Ko otroci rastejo, posnemajo svoje starše – najsi njihov naglas, njihove konjičke ali celo način oblačenja (moj sin se še vedno rad uskladi z mano). Z ženo pogosto slišiva hčer Hannah govoriti stvari, za katere veva, da jih je slišala od naju (to je lahko dobro ali slabo). Moj sin se rad vozi s kolesom v kratkih hlačah in majici, ker vidi mene v tem. Noben človek ni brez vpliva. Posnemanje je neizogibno, zato se moramo prepričati, da posnemamo prave ljudi. Cerkev nam daje zglede poslušnosti, ki nam kažejo, kako razumeti in prenesti Sveto pismo na svoje življenje. Tukaj je samo nekaj primerov: Ali želite vedeti, kaj misli Pavel, ko pravi »Ljubite svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev« (gl. Ef 5,25)? Poglejte moža v svoji cerkvi, ki je zgled tega, kaj pomeni biti pobožen voditelj v svojem domu. Želite vedeti, kaj pomeni, ko Jezus pravi, da si odsekajte roko, če vas pohujšuje (Mt 5,30)? Poglejte moškega v svoji mali skupini, ki se je znebil vseh internetnih naprav v prizadevanju, da bi si preprečil dostop do nedovoljenih vsebin. Želite vedeti, kaj pomeni, ko nam Pavel zapoveduje, naj odložimo vsakršno grenkobo in prazno slavohlepje (Flp 2,1–4)? Poglejte starejši ženi, ki sedita v naslednji vrsti in se ne primerjata druga z drugo ter nista užaljeni zaradi nespametnih pripomb druge v preteklosti, ampak še naprej služita druga drugi kljub svojim razlikam. Kot Božja šola za poučevanje Svetega pisma nas cerkev uči, kako pravilno razlagati Sveto pismo in tudi kako biti zgled – čeprav nepopoln –, kako ga živeti. Branje Svetega pisma zaradi drugih Tukaj je še zadnja misel, kako vas cerkev uči brati Sveto pismo: pri vašem branju Svetega pisma ne gre le za vas! Kar berete vsak dan sami in kar slišite na bogoslužjih vsak teden v vaši lokalni cerkvi, naj bi po vas odmevalo v vašem cerkvenem občestvu. Pridigar nas oskrbuje z besedo in jo oznanja, da bi mi postali oskrbniki in glasniki te iste besede. Morda tega ne bomo nikoli delali v okviru formalnega poučevanja, a vsak cerkveni član ima številne priložnosti, da bere Sveto pismo z drugimi v mislih in jim potem govori svetopisemsko resnico: »Govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa« (Ef 4,25; gl. tudi Ef 4,15–16.29). Sveto pismo moram govoriti drugim in drugi morajo govoriti Sveto pismo meni. Morda vas bo to presenetilo, toda svet tekmovalnega kolesarstva ponazarja to poanto. Zelo rad kolesarim. Kolesarske steze v bližini moje hiše potekajo v različnih smereh stotine kilometrov daleč. Dolgo časa sem večinoma kolesaril sam. A čez nekaj let sem se odločil, da grem na dogodek, ki bo vključeval približno tisoč kolesarjev. Na startni črti sem videl prijatelja, ki je vedel, da sem nov v tekmovalnem kolesarstvu. Sklonil se je k meni in mi rekel: »Izkoristi zavetrje. Postavi se nekaj metrov za kolo pred seboj – to zmanjša zračni upor za približno 30 odstotkov.« Ko sem se vključil v dogodek, sem se pridružil skupini približno desetih kolesarjev. Nisem mogel verjeti, koliko lažje je bilo premagovati razdaljo, ko sem kolesaril z drugimi okrog sebe! Ko ljudje govorijo Božjo besedo v moje življenje, ima to podoben učinek kot zavetrje. Pomaga mi, ko tečem tekmo krščanskega življenja. Pavel nam pravi, naj Kristusova beseda bogato prebiva med nami, ko se med seboj poučujemo in spodbujamo v vsej modrosti (Kol 3,16). Veste, Bog želi, da smo vsi ljudje, napolnjeni z besedo, ki redno spodbujamo in poučujemo drug drugega iz Svetega pisma. To zahteva branje in poslušanje, ki presega naše individualno življenje. Ko se učimo brati Sveto pismo v cerkvi, se spomnimo, da ne beremo Svetega pisma zato, ker bi želeli utrditi svoje znanje in se napihovati s svojimi uvidi. Pač pa beremo Sveto pismo, da bi služili drug drugemu z besedo – družini, prijateljem, mali skupini. Sveto pismo beremo v dobro drugih, prav tako kot ga beremo v dobro nas samih. Nekaj nasvetov za boljše branje Svetega pisma Najpomembnejše, kar lahko storite, da se naučite bolje brati Sveto pismo, je, da se pridružite cerkvi. Zdaj ko smo položili ta temelj, vam želim dati nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko začnete uporabljati prav zdaj, ko berete Sveto pismo. Naj ponovim, da boste vse te zglede našli v cerkvi, ampak dal vam bom nekaj idej, kaj iščite. Ko beremo Sveto pismo, moramo imeti ves čas pred seboj tri vprašanja. O čem govori Sveto pismo? O čem govori ta knjiga? O čem govori ta odlomek? Ta vprašanja se bodo pojavila, ko bomo razmišljali o naslednjih štirih načelih za boljše branje Svetega pisma. 1. načelo: Razumevanje širše slike Svetega pisma Prvič, preden se poglobite v vse podrobnosti, pomislite na splošno zgodbo Svetega pisma. Z drugimi besedami, o čem govori celotno Sveto pismo? Ko so v zgodnjem 21. stoletju začeli prikazovati filme Gospodar prstanov, se spominjam, da sem šel na predvajanje filma Stolpa, drugega izmed treh filmov. V kinu sem videl prijatelja in oba sva bila navdušena, da si ga bova ogledala. Potem mi je priznal nekaj nenavadnega: Ni niti prebral knjig niti ni videl prvega filma. Bil sem zmeden. Zakaj si ni ogledal prvega filma, preden je prišel gledat drugega? Ko sem ga videl po filmu, je bil jasno povsem zmeden. Ni poznal širše slike, zato ni mogel razumeti, kaj se je dogajalo. Enako velja za dobro branje Svetega pisma. Potrebujemo širšo sliko. Kaj je torej zgodba Svetega pisma? To vas bo morda presenetilo, ampak pravzaprav lahko povzamete celotno Sveto pismo v šestih besedah: Stvarjenje: Bog je ustvaril vse iz ničesar (1 Mz 1,1–2,3). Padec: Človeštvo se je uprlo Bogu; na svet sta prišla greh in smrt (1 Mz 3,1–24). Izrael: Kot Božje izvoljeno ljudstvo v Stari zavezi je bil Izrael poklican, da izpolnjuje zavezo in živi sveto življenje. Nazadnje mu to ni uspelo in bil je izgnan iz svoje dežele (1 Mz 12–Mal 4). Odrešitev: Prišel je Jezus. Kot Bog v mesu je živel popolno življenje, umrl namesto nas, nosil Božjo jezo nad našim grehom, vstal od mrtvih, nam omogočil odrešitev od grehov samo po veri vanj (Mt–Jn). Cerkev: Božje ljudstvo, ki je bilo odrešeno po veri v Kristusa, se zbira v lokalnih skupnostih, da se spominja evangelija in nadzira članstvo drug drugega s svetopisemskim pridiganjem in obredi (Apd–Jud). Novo stvarjenje: Kristus se bo vrnil in vzpostavil svoje kraljestvo. Greh, satan in smrt bodo za vedno odpravljeni. Ne bo več joka, bolečine in žalosti in za vedno bomo z Bogom kot njegovo ljudstvo, ki ga bo z veseljem častilo za vedno (Raz). To je na kratko zgodba Svetega pisma. Ta zgodba se odvija v različnih zavezah, v katerih Bog svojemu ljudstvu daje »velike obljube«. Pomislite na vsako zavezo kot na »naslednji del« v sagi o odrešitvi. Božja zaveza z Adamom je vzpostavila Božji odnos s človeštvom. Adam, kot nosilec Božje podobe, mora biti poslušen Bogu in predstavljati njegovo pravično vladavino. A Adam se je uprl Bogu, zato vse človeštvo trpi posledice smrti in greha (1 Mz 1–3). V svoji zavezi z Noetom je Bog obljubil, da ne bo več uničil človeštva, kot ga je v potopu, in zagotovil človeštvu, da bo ohranil stvarstvo, medtem ko bo udejanjal zgodovino odrešitve (1 Mz 8–9). V zavezi z Abrahamom je Bog izvolil Abrahama in njegove otroke za svoje zavezno ljudstvo. Obljubil jim je deželo, potomce in blagoslov. Obljubil je tudi, da bo po Abrahamovi družini blagoslovil narode (1 Mz 12; 15; 17). V zavezi z Mojzesom je Bog osvobodil Izraelce iz suženjstva v Egiptu in jim dal svojo postavo ter zahteval od njih, naj bodo kraljestvo duhovnikov in svet narod pred Gospodom (2 Mz 19–24). V zavezi z Davidom je Bog obljubil Davidu, da bo iz njegovega rodu prišel kralj, čigar kraljestvo bo večno in ki bo uresničil blagoslov narodov, ki ga je obljubil Abrahamu (2 Sam 7). Nazadnje je Bog obljubil novo zavezo, ki bo izpolnila vse druge. V tej novi zavezi bo Mesija, kralj iz Davidovega rodu, izpolnil vse Božje obljube in ustvaril novo Božje ljudstvo. V tem ljudstvu bo prebival Sveti Duh, grehi jim bodo odpuščeni in Božjo postavo bodo imeli zapisano v svojih srcih (Jer 31,31–34). Te zaveze so jedro svetopisemske zgodbe, ki nas popelje od stvarjenja do novega stvarjenja. Če naj bi pravilno razlagali Sveto pismo, se moramo vedno spominjati, kje smo v tej zgodbi in kako vsaka zaveza razkriva Božji načrt odrešitve. Navsezadnje ta kratki pregled poudarja pomembno stvar: Sveto pismo je zgodba. Zagotovo vsebuje zapovedi, obljube, modrost in več drugih žanrov. A v svojem osrčju je Sveto pismo zgodba, ki se nazadnje izpolni v Jezusu. To zgodbo bi lahko povzeli z enim stavkom: Bog vzpostavlja svoje kraljestvo skozi zaveze, z vrhuncem v Kristusu, vse za svojo slavo. Če želite dobro brati Sveto pismo, se morate spominjati širše slike in točno vedeti, kje ste vi v tej zgodbi. 2. načelo: Glejte, kaj je tam Ali ste kdaj slišali zgodbo »Agassiz in riba«? Gre za zgodbo o študentu, ki je želel študirati z Agassizom, slavnim profesorjem zoologije. Ko je študent povedal Agassizu svojo željo, je profesor potegnil skledo z ribo s police in naročil študentu, naj jo opazuje. V različnih trenutkih je Agassiz spraševal študenta. Rekel mu je, naj pove svoja opažanja o ribi. Najprej je bil profesor razočaran nad študentovimi odgovori in ga je pokaral, da vidi tako malo. Študent je še naprej opazoval in ure in ure strmel v ribo. Delal si je zapiske. Narisal je ribo. Naredil je vse, kar je lahko, da bi videl, kaj je tam. Sčasoma ga je Agassiz pohvalil za njegova opažanja. A opominjanje je bilo vedno enako, ne glede na to, katera žival je bila pred študentom: »Glej, glej, glej.«5 Vsi bi potrebovali dan z Agassizom, da bi se naučili, kako preučevati Sveto pismo. Ni posebne bližnjice za razumevanje Svetega pisma. Preprosto moramo gledati besedilo in gledati besedilo in gledati besedilo. Videti moramo, kaj je tam – in za to nalogo je potreben čas. Na kakšne načine lahko torej vidimo, kaj je dejansko v besedilu? Prvič: Berite Sveto pismo hitro Če naenkrat preberete eno knjigo Svetega pisma, vam to pomaga dojeti njeno splošno sporočilo. To je enostavno za knjige, kakršni sta Judovo pismo ali Pismo Filipljanom. To pa je veliko večji izziv, če se želite lotiti Pete Mojzesove knjige ali Izaija. Vendar je nadvse vredno vašega časa – vreden nadomestek za večurno gledanje Netflixa. Če boste brali svetopisemsko knjigo po delih v nekaj dneh, boste zgrešili veliko povezav. Če pa jo boste prebrali naenkrat, boste začeli spoznavati, kaj je namen pisca s celotno knjigo. Poleg tega, da preberete celo knjigo naenkrat, bi jo morali prebrati večkrat. Nikoli ne bomo v enem branju videli vsega. Torej če želite izboljšati svoje branje Svetega pisma, izberite eno knjigo in jo večkrat preberite. Ob tem si za vsako poglavje naredite povzetek v enem stavku. Ko to storite, napišite povzetek cele knjige v enem stavku. To vam bo pomagalo razumeti, o čem govori knjiga. Drugič: Berite Sveto pismo počasi Da bi dobili občutek za celotno knjigo, jo preberite hitro. Če pa se želite poglobiti v podrobnosti določene knjige, potem jo morate brati počasi … res počasi. Najti boste morali način, kako se osredotočiti na eno poglavje ali celo na en odstavek. Mogoče lahko razmislite o tem, da vzamete en odstavek Svetega pisma in ga izpišete na roko. Takšni načini nam pomagajo upočasniti in videti, kaj je tam. »V redu,« pravite, »berem počasi in res skušam videti, kaj je tam. Kaj naj bi iskal?« Tukaj je nekaj koristnih nasvetov. Zapomnite si: Sobesedilo je izredno pomembno! Poskusite ugotoviti, kako odlomek, ki ga preučujete, prispeva k sporočilu celotne knjige. Vedno določite, kje ste vi v svetopisemski zgodbi. Katere zaveze so bile pred tem? Kako to oblikuje vaše razumevanje odlomka? Katere zaveze in obljube pridejo po tem, kar berete, in kako naj bi to oblikovalo vaše razumevanje? Iščite besede, ki se ponavljajo. Iščite jasne zapovedi. Če berete pripoved, npr. zgodbo iz Stare zaveze ali nekaj iz evangelijev ali Apostolskih del, iščite mesta, kjer pripovedovalec ali eden izmed glavnih likov vstavi svoj komentar v zgodbo. Na primer, če nam Jezus razlaga pomen ene izmed svojih prilik, nam ni treba iskati drugega pomena, saj nam jo je že on razložil! Iščite ključne besede (npr. torej, kajti, tako da, vendar itd.) in razmislite, kako povezujejo stavke in misli. Poiščite, kako drugi pisci Svetega pisma razumejo odlomek, ki ga preučujete. Na primer, če skušate razumeti odlomek Joel 2, preberite Petrovo razlago tega odlomka v Apostolskih delih 2. Več ko boste brali Novo zavezo, bolj boste ugotavljali, da novozavezni pisci redno navajajo in razlagajo Staro zavezo ter kažejo, kako se je izpolnila v Jezusu. Vedno si zapomnite, naj jasni deli Svetega pisma razlagajo nejasne dele. Poskusite se učiti Sveto pismo na pamet. Osupli boste, koliko opazite v odlomku, ki ste se ga naučili na pamet. Zapomnite si, gre za to, da vidite, kaj je tam, in da še naprej gledate. Tretjič: Postavljajte dobra vprašanja Drug način, kako lahko vidite, kaj je v besedilu, je, da postavljate vprašanja. Vsak odlomek Svetega pisma želimo bombardirati z vprašanji. Tukaj je seznam vrst vprašanj, ki bi jih morali postavljati pri vsakem odlomku Svetega pisma: Kdo so glavni liki? Kaj delajo? Kaj so glavne teme tega odlomka? Ali ta odlomek uči kaj o kakšni pomembni doktrini? Kaj to besedilo odkriva o Bogu? Kaj to besedilo pravi o grehu? Kaj to besedilo pravi o svetu? Ali ta odlomek vsebuje kakšno zapoved? Ali ta odlomek vsebuje kakšno obljubo? O odlomku, ki ga berete, lahko postavite številna vprašanja. Ne gre za to, da bi postavljali točno določena vprašanja. Gre za to, da bi morali biti radoveden bralec. Še naprej glejte besedilo, še naprej postavljajte vprašanja. Poglejte, kaj je tam. 3. načelo: Razumevanje pomena Ti nasveti o opazovanju imajo dvojni cilj: razlaganje Svetega pisma in njegovo uporabo v življenju. Navsezadnje želimo opaziti, kaj je tam, da bi lahko razumeli izvirni namen pisca. Kaj je mislil, ko je napisal te besede? Cilj vseh naših opažanj bi moral biti odgovor na to vprašanje. Ko skušate odkriti ta pomen, je tukaj še nekaj načel, ki vam lahko pri tem pomagajo: Zavedajte se, da obstajajo različne vrste pisanja v Svetem pismu (npr. pripoved, poezija, preroštva, pisma), in jih skušajte temu ustrezno razumeti. Zavedajte se, da je način razlage knjige poezije drugačen kot način razlage zgodovinske knjige. Vedno upoštevajte sobesedilo. Berite vsako vrstico v luči poglavja, berite vsako poglavje v luči cele knjige in nazadnje berite vsako knjigo v luči celotnega Svetega pisma. Poiščite ključne besede in določite njihov specifični pomen. Prepoznajte figurativni jezik v odlomku in ga skušajte razumeti znotraj sobesedila. Povežite svoje ugotovitve s povezanimi odlomki v Svetem pismu. Uporabite druga orodja, npr. komentarje, teološke knjige in izjavo o veri svoje cerkve za »zaščitno ograjo« za svojo razlago. Vsak svetopisemski pisec ima specifičen namen. Besedilu ne želimo pripisati svojega pomena. Iz besedila želimo potegniti, kaj je mislil pisec povedati svojim bralcem. 4. načelo: Uporabite resnico v življenju Potem ko smo opazili, kaj je v besedilu, in odkrili njegov pomen, želimo uporabiti resnico Svetega pisma v svojem življenju. To lahko storimo tako, da si postavimo štiri vprašanja: Kaj hoče Bog, da verujem? Kaj hoče Bog, da ljubim? Kaj hoče Bog, da si želim? Kaj hoče Bog, da storim? Sveto pismo naj bi oblikovalo naš um (Rim 12,1–2; Flp 4,8), našo naklonjenost (Ef 5,1–2), naša hrepenenja (Ps 73,25–26) in naša dejanja (1 Pt 1,13–16). Ko vidimo Gospodovo veličastvo v njegovi besedi (2 Kor 3,18–4,4), se vedno bolj in postopoma spreminjamo v njegovo podobo. Ko se pokesamo greha in se obrnemo k evangeliju, Bog resnično obrodi duhovni sad v našem življenju. Skupnost bralcev Svetega pisma Nekaj let sem bil pastor v ameriški zvezni državi Wisconsin. Tam sem srečal Paula; postal je eden mojih najboljših prijateljev. Paul je bil v vseh pogledih »navaden človek«. Bil je poročen, delal je od devetih do petih in imel nekaj hobijev, kot sta lov in ribolov. Ko sem ga prvič srečal, je občasno hodil v cerkev, vendar ni bil posebej utemeljen v razumevanju krščanske vere. Ko pa se je predal naši cerkvi, se je nekaj začelo spreminjati. Začel je pozorno poslušati pridige, se udeleževati preučevanj Svetega pisma in vsak dan brati Sveto pismo. Ko sta najini družini začeli preživljati več časa skupaj, je začel govoriti o tem, kar je bral v Svetem pismu, in kako ga je to spreminjalo. Začel je brati teološke knjige in poučevati svetopisemska preučevanja. Sčasoma je postal laični starešina v naši cerkvi – in je to še danes. Ob številnih priložnostih mi je Paul rekel, da je to, da je postal predan član naše cerkve, za vedno spremenilo njegovo življenje in njegovo razumevanje Svetega pisma. Vedno je hitro dodal, da to ni bilo zaradi nikogaršnjega značaja ali zaradi posebnega programa v cerkvi. Pač pa zaradi skupnosti – skupnosti, zgrajene okrog Božje besede. Sveto pismo je odmevalo s prižnice skozi službi poučevanja in učenčevskih odnosov v naša običajna, vsakdanja življenja. Odmevalo je po nas do tistih v skupnosti, ki so morali slišati evangelij. Odzvanjalo je skozi naše odnose od ponedeljka do sobote, ko se je cerkev razkropila po različnih koncih in krajih. In doseglo je svoj vrhunec, ko smo se ob nedeljah zjutraj ponovno zbrali kot Božje ljudstvo. Prijatelj, želim, da pridobiš še več z branjem Svetega pisma. Želim, da narediš Sveto pismo za nepremakljivo prioriteto v svojem življenju. Zato se pridruži lokalni cerkvi, ki je predana ohranjanju in oboževanju Božje besede. Z veseljem premišljuj o Svetem pismu dan in noč (Ps 1,1–3) v okviru svoje lokalne cerkve, da boš lahko nenehno gledal Božje veličastvo in se spreminjal v njegovo podobo (2 Kor 3,18). Priporočeni viri Dodatna literatura o tem, kako nas lokalna cerkev uči, naj dobro beremo Sveto pismo: Mark Dever. Discipling: How to Help Others Follow Jesus. Wheaton, IL: Crossway, 2016. Jonathan Leeman. Word-Centered Church: How Scripture Brings Life and Growth to God’s People. Wheaton, IL: Crossway, 2017. Dodatna literatura o tem, kako razlagati Sveto pismo in ga uporabljati v svojem življenju: J. Scott Duvall and J. Daniel Hays. Grasping God’s Word: A Hands-On Approach to Reading, Interpreting, and Applying the Bible. 3rd Edition. Grand Rapids, MI: Zondervan, 2012. Graeme Goldsworthy. According to Plan: The Unfolding Revelation of God in the Bible. Downers Grove, IL: InterVarsity Press, 1991. Robert Plummer. 40 Questions on Interpreting the Bible. Grand Rapids, MI: Kregel, 2010. Vaughn Roberts. God’s Big Picture: Tracing the Storyline of the Bible. Downers Grove, IL: InterVarsity Press, 2002. Opombe 1. V tej knjižici sem omenil nekaj osebnih zgodb, ki vključujejo druge posameznike; objavil sem jih z njihovim dovoljenjem. Zaradi zagotavljanja zasebnosti sem imena pogosto spremenil. 2. Za koristne sezname cerkva, ki upoštevajo nauke iz te serije knjižic, obiščite: https:// www.9marks.org/church-search/ in https://www.the gospelcoalition.org/churches/. 3. Če želite izvedeti več o ekspozitornem pridiganju, preberite knjigo Davida Helma, Expositional Preaching: How We Speak God’s Word Today (Wheaton, IL: Crossway, 2014). 4. Garrett Kell, How Can I Find Someone to Disciple Me? Church Questions (Wheaton, IL: Crossway, 2021). 5. Če želite prebrati celotno zanimivo zgodbo, gl. Justin Taylor, “Agassiz and the Fish,” TGC blog, November 16, 2009, https:// www.thegospelcoalition.org/blogs/justin-taylor/agassiz-and-the-fish/, ki navaja izvirni vir: Samuel H. Scudder, “Agassiz and the Fish, by a Student” American Poems, 3rd ed. (Boston: Hough- ton, Osgood & Co., 1879), 450–54. ALI JE VAŠA CERKEV ZDRAVA? Namen 9Marks je opremiti cerkvene voditelje s svetopisemsko vizijo in praktičnimi viri za prikazovanje Božje slave narodom prek zdravih cerkva. Zato želimo pomagati cerkvam rasti v devetih značilnostih zdravja, ki so pogosto spregledane: 1. Ekspozicijsko pridiganje 2. Evangelijska doktrina 3. Svetopisemsko razumevanje spreobrnitve in evangeliziranja 4. Svetopisemsko cerkveno članstvo 5. Svetopisemska cerkvena disciplina 6. Svetopisemska skrb za učenčevstvo in rast 7. Svetopisemsko cerkveno vodenje 8. Svetopisemsko razumevanje molitve 9. Svetopisemsko razumevanje in praksa misijonarskega dela Pri 9Marks pišemo članke, knjige, ocene knjig in spletni dnevnik. Gostimo konference, snemamo intervjuje in izdajamo druge vire, da bi opremili cerkve za prikazovanje Božjega veličastva. Obiščite našo spletno stran, kjer boste našli vsebino v več kot 40 jezikih, in se naročite na naš brezplačni spletni dnevnik. Za ogled celotnega seznama naših spletnih strani v drugih jezikih obiščite: 9marks.org/about/international-efforts 9marks.org