POBLISTBKPresenečenja. (Dalje.) nNa pol in pol," bil je odgovor. ,,No, potem Vam na VaŠe vprašanje odgovorim. Presedel sem ravnokar štiri mesece zapora, in teh se mi ni treba sraniovati. Pravijo mi šerif, ker sem ,,delal" nekoliko čaša kot slepatrski policaj, razumete? To je najboljša krinka in tej se ljudje vsedejo vedno na lim." Mož z obližem ga je ostro pogledal. ,,Vam verjamem," je dejal. ,,A k temu potrebujete izkaznice. Jo imate ?" Serif se je smejal. ,,Ne samo to, i_~ pomožne konstablerje, ako potreba. Moj zadjiji 6in." ,,Nadaljujte, prosim." „0 tem drugokrat," odvrnil je Šeril. ,,Jaz Vas ne poznam — Vi me razumete —" ,,Well, Serif, Vi mi ugajate, seznaniti se moramo bolje. Bova enega skupa] spila." _K temu sem vedno pripravjjen." Cel večer sta presedela v sk.upni družbi; vedno zaupneji je postajal šerif in pripovedovaldogodko svojega življenja. Z dopadajenjem ga je mož z obližem opazoval. -Vi ste moj mož," dejal je naposlcd. ,,Pri tem ostane, da se seznanimo bolj natanko." ,,Imate kako delo za me?" ,,Mogoče, toda o tem govoriva drugokrat." Drugi dan sta se zopel seŠla, ravno tako tretji veCer. Tokrat je pa šerif v njega silil, naj mu povo, kaj namerava. ,,Jaz moram nekaj začeti, ker potrebujem denarja. Ako imate kaj za me, mi naravnost povejte, sicer se moram obrniti kam drugam." ,,Moj naSrt potrebuje zanesljivega, po&tenega moža," bil je odgovor. ,,PoStenega? In tega iŠ6ete tukaj?" ,.Razumite me prav. Pravim poštenega nasproti svojemu drugu." ,,Aha!u ,,Kako naj vem, da naj Vam zaupam?" ,,VpraŠajte Tzaka, on me dobro pozna." Tujec je poklical gostilničarja k sebi in se kratko ž njirn razgovarjal. Zado^ljen se je vrnil na svoj sedež. ,,Vse je v redu. Jaz se moram odločiti Še danes. PosluSajte torej. Veste, kaj je banka?" Serif je pritrdil. ,,Mislim, da." ,,Predstavite si torej, da je ustanovilo ve6 oseb banko. Denarja kar dežuje v njo. Ko imajo neko gotovo svoto vkup, jo pa odkurijo." »Izvrsten naCrt," zamrmral je šerif. ,,Tako vsaj je dogovorjeno. Med ustanovitelji banke je pa eden, ki si sam pri sebi misli: Cemu bi jaz s svojima tovarišema Še delil? Ali bi ne mogel vsega obdržati sam? To, vidite, je moj naklep." ,,Dobro, razumem. Zakaj jo pa ne popiha z denarjem ?" ,,Ker ne more. Denar se nahaja v blagajni, ki je pred ognjem in pred tatovi varna, a do blagajne ima vsak po en kljuC. Razun tega Čuva blagajno ponoCi zanesljiv Suvaj, po dnevi so pa vedno vsi trije delničarji skupno tam. Drug drugemu ne zaupa." ,,Razumem sedaj. Ste li Vi eden od teh treh. Cemu niste te kupčije že v zafcetku sami prifieli?" ,,Zato, ker nisem imel sam dostitlenarja. Razun tega sem pa na vsak način potreboval tcrvariSe. ,,Na kak način naj Vam torej pomagam? Da vlomim v blagajno?" ,,Ne. iPoslugajte. -Vzemiva slučaj', da liočejo ti trije delnifiarji prihodnji ponedeljek odpotovati. Denar v blagajni si hočejo razdeliti ob 6. uri, ko končajo uradne ure. To bi se pa ne moglo izvršiti, ko bi prišla vmes nagloma zapreka — — —" ,,Kaka zapreka?" vpraSal je §erif. ,,Ko bi n. pr. ravno v trenotku, predno si hoftejo denar razdeliti, prišel policijski uradnik z nekoliko konstablerji, bi zaplepil blagajno, lastnike banke pa v imenu postave aretoval..." ,,Izvrstnamisel. . . in ta uradnikl naj bi bil jaz ?" ,,Vi ste ravno pravi mož za to. VaŠa postava ima tako nekaj vojaškega, policijskega n.a sebi. Se maska k temu," ,,.Za to se ne bojte," MIn legitimacija." «Jo tudi imam," ,,Preskrbeti si morate na vsak način dva dobra pomagača za slučaj, da bi se hotela moja tovariSa braniti. Sicer ne verujem, ampak mogoSe je vse.u ,,Vse bo preskrbljeno." ,,Obljubite vsakemu 50 dolarjev. Ljudem ni treba vedeti, za kaj se gre." ,,Ne bojte se, to bo moja skrb, Meni se je še marsikaj drugega izvrstjio posreftilo. Toda glavna stvar: kolik.o dobim jaz?" ,,Vam dam, ako se vse posreSi, 50.000 dniarjev." Serif je bil veselja iz sebe. ,,Izvrstno, izvrstno, torej kje in kedaj me bo potrebai?" .,Postavite se v ponedeljek popoldne ob 5. uri z VaŠimi ljudmi ravno • tam, kjer se k.rižata Broadway in 5. avenue, na Madison Sqiuare; tarn zveste natančneje poročilo." ,,Jaz bom točno na svojem mestu." Segla sta si v roke in mož z obližem ostavil je previdno zakotno gostilno ... III. Banka Smitb. et Turner bila je v< pritličju ene najve&jih trgovskih hiš. Najemnina prostora bila je ogromna, stala je precejšnje svote, še ve6 pa oprava. Dragocene ure, krasni divani, pristne perzijske preproge, marmornate mizice. V zadnji sobici, v zasebnem kontorju bančnih lastnikov, sedeli so Mr. Smith, Turner in Mr. Goldon na gugalnih stolih in kadili najfineje smodke. ,,Koliko imamo denarja v blagajni?" ^rprašal je Mr. Smith. Mr. Goldon vzel je malo knjižico 'iž žepa, seštel poslednje Številke in dejal: ,,Z danes vplačanimi 25 tisoč dolarji imamo ravno tri milijone in 180 tisoč." MIn koliko gre na izdatke?" ,,Okroglo 90.000." ,,Potem je rafiun fiisto navaden. Na enega pride 1 milijon in 30 tisoč. Izvrsten uspeh moje ženialne ideje. Nafirt se je posreSil lepše, kakor srao si mislili, Se danes sem izročil znanemu mi Casnikarskemu poroSevalcu entuzijastiftno porofiilo o napredku jiaSega rudokopa. Ves NewYork govori le o na§em podjetju, 6ez par dni bodo pa še malo ve6 o njem govorili. Mr. Goldon, upam, da ste že vse za delitev pripravili." ,,Vse, Mr. Smith. Denar leži v blagaljni, vcs v vrednostnih papirjih, katere bomo lahko menjali." ,,Sta si gospoda tudi že doloSila svoje potovanje?" Oba sta pritrdila, ,,'Jaz sedim žeob 7, v železnifinem vozu," dejal je Mr,. Turner. ,,In jaz četrt na osem," je pristavil Goldon. ,,In jaz upara, da bom So to noč na širokem morju," je rekel castitljivo Mr. Smith. Ura v sosodnji sobi je ravnokar bila. ,,Koliko jo udarila?" vprašal jo Smith. ,,Ravno pol petih." ,,No, potem je zadnji 2as, da opravim ge nek nujni posel." (Konec prfli.)