Pwenia Key. — 2$ »tottrtu                                                                                                                                                Pttitoo tcfcofl ra&m žt 24,
St. 53.                                                                                                    V Goricl, dne 14. dccembra 1921.                                                                                     Letmlr IV.

2«6«j& v iHii-a rv.tr. fjvii«; opoldne do pzeklica, Velj» za eelo leto »2 L, u tsečro 1 L, aa :•!.<••-
&«B«trd 20 I r. Na r*«y> }* brez doptsiaue narofaine ie ne bomo czirsli. Potsroczne IteTilke
s-> *|' * ?*zrmdÄi. 2f; »:«=ti fc   IrfdnštTo: u'ir» Vettorini 9; uprava: uiica VVttunni    9.     -
htfit^'pt *e n« «sa-ajo. ."-.-iraufeinuia pibfea sf: ue apri-ien;»*«;. U^iast. katerf j.-: trpba vraprej piatfati
tf r;u'unau< ;<j do»voT!f.?u. - Izoaj» kt-ntorcij .G critic- StrsJc*. Odjrevorni urpänilt: Roman Cei
"¦*>»    .3*fcdna Tiskeiu»* t Gohei, ulica Vetturini 5ie?. g.    —    —                   ._..____
POMEN OBCINSKiH VOLiTEV.
Kakor je driiz^ina prva celica družab-
ne^a telcsa. taico je občina temeljni ka-
men dr/avnck"a telesa. Poineii občine jL
bil he pred vojsko za vsc javno živlkmje
velük. Od zdrave, točne, pravične, social-
ne občiraske upravc udvisi uprava dežele,
uprava držav-e.
KtrkorSna je družina. takšna jc druž-
ba: kakoršna je občijia. takšna ie tudi
dJcžeSa in -dr/ava. Občiiia, uežela, država
je trojica tdes, po katcrili se pretafca ista
kri socičUnc. trcspodurske. politične in kul-
turne borbe.
Izpremcmba razmer in potreb v ob-
C*mi pomcmi nutno tudi izpremeinbo istih
v dc/v-Ii in državi.
P'.mcn in obsesr r.aJovc. ki v.h ho mo-
r^tla v bod^vcnosti izv!_-,t: ob ei na vedno%
holj in bolj raste. Modercii pravniki. mo-
derni zdravmki, noüüki. narodni gospo-
darji, praktičui, socia'.ni in kuhurni de!a\ -
ei ixrjvdanrijo odloeno ponun in neprecen-
liivo \i«^o občiiie v \ sein javnem . živ-
HeiiTii za bodoenost.
Zato so obCmske \olitvc za naše
Ijadstw) neizmcnio važnasti. Tudi naša
nbčhia se ne bo mogla odtesniti raznim
^•cialno-Eospodarskini nalogam bodoč-
n«sti.
Ni cudiK), da se naše ¦ ijudstvo silno
/.rvelo je v poniai»|kanju iti v bedi, v n€-
znosnih. öecloveSkih razmerah svetovno
vr*jsko po barakali. Slučaj te vojske in
revolucfte ca jc zdriuil z dr/.avo, v katcri
«w irru (rdrekajo najnavadnej.se pra\ice dr-
žavtia-na - sisurnost življeiija in imetja.
TfiKii v deželi ne more priti do vtujave,
ker in-u -dr^ava ne prizna pravice do sa-
üKüaprave dezele. ki jo vzdržuje s svojim
detemi hi denarjem.
Zato vidi naše Ijudstvo v občini še
edioo svetinio prcieklosti, v kateri lahko
razvHe svoje iipravne, oreanizatorične,
ffospodarske zmožnosti.
Mi čudfio, da pcsveča nase čassopisje
vprašanin občinsknh voütev ivajvečjo po-
Äornost in jja skusa preučiti od raznih
strain. V zadnri »Oor. Straži" je priobčil
Jr. Bosednjak olnrK\: »Občinske volit-
vte*. V .tern clank;;! povdarja 5 /ahtev de-
ždfe v j>r.Licda na obeinske voütve. Vse
/-ahte\e dežele ;-i naše.tra üudstva se
Jah8«> zdruiijo v tiw. odločno zahteva:
Obtinska uprava mora biti zdrava. so-
daina, dfetnokraticna: občinska uprava
mora  stremiti   za morafnhn.   kultumhn.
gospodarskuii preporodom naše občine in :
dežele. Produktiv no, delavno Ijudstvo i
mora oostati gospodar občine. upraviteH ;
občinskega premoženja.
V  tej zdravi in odjločm zahtevi dežele ,
je zadasri sinrtni    udarec    dosedairji    ob- ¦
činski poütiki, ki je bila uravnana mnogo- \
krat same po ozirih na osebue koristi po- :
sameznikov.   po osebnih stikih,   prijatelj-
stvih in znagwih.
Razveseljivo   je   za vsaike^a   borilca ;
za ivuiiuiaio in .traspodarsko povzdigo i>a-
sesra IjiidKtva,   da vlada v deželi odločna
in cnotna volja, ki hoče izročiti občinsko
nnravo  inDŽeirn  ^iste^a  znaeaja.    možem l
enorirične valje,    možem   soGial'Tie   mrsflf,
vo!ie in čustva.
Dežela je s čo zahtevo napovedaja
cdločno borbo sistemu kamore. Dežela le
tudi prepričana, da se ne bodo upali pri-
staši te politike in tega sistema pr? ob-
čmskiJi voiitvah «a plan.
Razveseljivo je predvsem ti»di dej-
stvo, da se »^mladina«, ki ni orjeanizirana
v 'koimmističiKim in socialističneni iabonu
'Mvo zantnia z:\ te občin-ske volitve. Vsa
primorska mladina in ne samo koniuni-
sti-cna. sociolistična se zaveda veMkejfa
socialii€tca uoniena teh »bčinskih volitev.
Mladina m več narodna v tem smislu. da
bi <se zabavala pri narodnih veseMcah, na-
vdušeno pr-epcvala narodjne pesmi. ona ie
resno pojzHcdala v današn.fo sociahio-s:o-
si^odarsko borbo. Ona stoji pri občmskih
vol'jtvah zvesto na strazi in njeno lareslo
je: Kdor lioče dclcvati za narod; za pri-
inarsko Ijudstvo, kii ie po veliki večini
proJetarsko. ta mora biti mcž socialnejfa
uha. sociaiiTie volje. On moTa stati v vr-
stali branilcev za socialno. jrospodarslko
osainicsvcütev kmeta in d&lavca.
V  zahtevn dežele po socialni občinski
:  Doütiki, ipo politiki,   kj bo zasledova'la v
; prvi vi*sti    kor?sti    delavnegra    tjudstva,
•kmetu in dz^avca. vidiino poroštvo, da
vstvanimo v naših občinah moffocen * z
or-oti polittönemu. kulturnem« in gospo-
danskemu izkori§Čan|ii nase deže-le.
Dr..!. Bitežnik.
PozGr voini C5§kncloranr|»
Do 31. decembra inorate viožiti pro-
šni- za vojno odškadnino z vsenv potreb-
, nimi ddkuimintf. Rok se ne bo podailjšal,
|  zato ix>i;rudite se!
Prihod oblastnika
Iz dana&njega »Piccolo« smo zvedcdi,
da je iinenovan za kvestorja v Oorici s:o-
rec sašfst, it. Wenzel iz Kremone.
Isti »Fttccolo« tudi poroča, da so fa-
šisti zažjfali v BarlkovJjah »Narodni
dom«, poslednjo naiodno svetinjo trža-
ških SiOvreaicev. Istočasnost vesti je samo
slučajiia! Rimska vlada gotovo ni vedela,
da zažgejo faši-sti v Barkovljah »Narodni
doan« isti dan. ko sporoči (jorici veselo
vest, da ji pasije novcsfa kvestorja v ose-
bi fašista gf. WenzeJa.
Ali naj to imcnovanje porneni. da je
spoznala rini'sfk-a vlada za žeiezmo n<uj-
iiQst. da sc tudi pri nas na Oorišskeim raz-
ššri uasilic fa:šiznia. Ali hoče vlada tu'di pri
na*s ]>oži^ati narodne domave. kulturne
svetinje Slnvencev, 'ki so vseeno držav-
Ijan.!? [>o danes se iašizcni na Ooriškem
ni ino^el t;=ko razviti. kakor v Istri in v
T.rstu. To nekaj iz strah-ii pred kompakt-
no nascljenhn. sroriskiin slovenskim Ijiid-
stvom; na ciruu' strani radi fe.^a. ker se
ni moxrel ndomaciti med furlanskiin ljud-
stvoin. ki je živelo že od nekdaj in živi
tudi daiders "v prijateliskih, jrospodarskih
stikih. s slovenskhn delom dežek.
Toda v ssiučaju. da pride v Oorico
¦k vest or sr. WeTi7 2-!-fa§ist iz Kreinone, bi '
- fašista v Goraeo-
nasel ^oriški fašizem v njem največjega
dobrotnrka in zaščitnika, ki bi inu naäil
noveßa olja!
Radi tega gospoda bi moralo naše
ljudstvo innogo pretrpeti, mo^oče še boi|
furlamski del dežele. V interesu vise deze-
le je, da se izoj^ne temu visokemai obisku.
Zato pozivijamo merodajne orgame.
H. ci.vilnejr-a komisarja G. in viee-jreneral-
nes:a -koinisarja M., kaikor tudi dežabiega
koini>sarja dr. P., da opozore pravocasmo
riinsko vktdio, da ta Kospod fasist ne more
biti korkst en ne Gorici, ne deželi, ne dr-
žavi. Mi smo živeli soraznienio s Trstom
in Ktro v niiru.
Z^ihtevamo od vlade, da poskrbi še
za« večjo sisrnrn-ost naše^a življenja tn
iTTi-_tici             z"ahteva»no mir na Goriškem.
Trstii itn Istr.i.
Na dezeÜ naj se skliceto shodi in se-
srankf. tcr nai se odpošlieio brzo|a.v8ce
ncDosredno v Rim. na notranje mini-
st erstvo.
V deželi hocemo intr! red? Zato nai
ostrme fašist Wenzel v Kreinoni.
Ob sklenu lista smo orefcli vest, da
ie poste«ec §ček v zbornicf   ostro   pro-   •
testiral proti temu. da    vlada    oošilia v
!  Gcrleo fašlsta. Poročilo prlhodn|ič.
Zastopniki vodfnh ciskodovancetf w Himu.
v zaanrin ireri rnesecin s«; je züceia
med \x>jninifi oškodovanci po Ooriškem
živahna agiitacija v svrlio, da se pospeši
in urodi ug-otcvljanje m izpla^evatnje voine
od^ikodnine.
AtfitaciiQ. ki smo jo om/eaiilsi,
sx>di ooseben agita-ciisiki odbor. v kate-
rem.so zas-topjiLki obeh narodnosd tec
zastopniki \ seh ^ospodarsk,ih in pridobit-
venih organizacij cele dežele. Ta odbor je
priredil po oeli deželi številne shode. na
katerih so s:ovrordli v prva vrsti naši dr-
žavni poslapci in kjer so se sprejele že
znane resoluciie srlede vojne odškodmine.
P/riSli so do prepričanja, da je treba
vladi neposredno in odftočno povedati že-
Ije cele dsetžele v tern pogledn. Izvolilo se
ie posebno odpodanstvo z nalogrom. da
odide v Ran ter na pristdjenih mestih ob-
širno in temelüto pojasni vse kri vice, ki
se godijo naši dežeii v vojn.o-odškodmn-
skem vprasanju in zahtcva taScojšnph u-
! kre<pov. ki odpravi^o vse šukane. pod Jca-
terimi mora sedai tjudstvo trpeti. poseb-
i no pa ravno najr^vneisi ošloodovanci.
Odposlairstvo. v katerem so b^H za-
stopniki obeli narodnosti, je 30. novean-
bra t. 1. odpotovralo v Rim. Slovemski del
!  dežele sta zastopaia   .^g. dr. Peter Med-
\rešček in France Gorfki-č iz Gorice.
,          Odposianstvo je takoj pri svojem do-
hodu stopilo v dogovor z vsemi državni-
| ini poslanci in «senatorji Jiräjske krajine,
ki so bili v Rim.
Po raznih daljših pogovorih s poslan-
!  ci in senators se je sklenilo sestaviti ob-
; širno spoanenjeo z natančno navedbe nar
ših zalitev   na   ministra   za   osvobo|}ene
f kraie.
Svoje zahteve je odposJanstvo izobK-
; čilo v 13 točkah. K vsakt točki je bisto do-
I diaoio se potrebno pojasnjevailno poročilo,
: iki je razoravljalo v vseh >slučajih vojne
; od.škodnkie na te<melj:it in izčrpeii nactn.
: Talko je nastala spomenica, ki šteje 48
strani irn ki se je razpotslatla rriinogjm po-
! sflanctcun in senatorjem, da se tako rax5?ri
* in pofflobi zaniTnanje za na§e pravidne
' zadeve.
Pifisti iz pels».
Poljsko spisai Boleslav Prus.
(Konec.)
> No. uič zato,« se oglasi odvetntk.
Ocividno    jc eden    izmed    nas    pä
zitse in za ostala dva. kar pa naj ne   ont-
ra poslušati dadjše pripovedovanje ^pošto-
vanegia tovariša.«
Ker pa ste me tako /begali, da se v
rc.^HCi  ne snominjam.«
fiospod bo priix>ved>val o S --t :ii*;.<
\\..  tako!«   Toda  razihi   tega    J-cin
ins:! \   mislih se eiro k'ivj    vaitio    v,j'a-
Sanji. na katero sem povsem pozabÄ!«
-»Siv>mitite sc jo    jK>Äiieir!o  scže imi
o'Hetnik v besedo,  »-^ed^i r'^    l--^iušpjia
k-»ncc  $-tefano\'e  dojfonJio
Povem vania o ;i'^n, d:tsiravno n*i
to prokleto vprašanje ne da i»;iru.^
»Kvo torej, nekoč je umrl niu! solski
to> ariš in nasilednik sxetnÖca Hapaiuliov,-
ia. ot':. ki se je -svoje dni snubil Vorci-
-^e\"sko kz Kurje noge ;n po'em radi kur-
\\b <>Ces A'se zivljenje nosil MrMnene jrev-
lie.
Rvo tojej, ko je untrl, nm Je ntecrov
hrii.; priredfl sto^rosni ;pogTeb in se potem
'•glasi! tako pametr.o: Moia vcospoda, tu
v hifc: pokoinfka ne !>ajdemo niti stekle-
?iice \-ode. jaz sail! i a stanujein \ bote-
!v. t^-rej i>rcsim vaju. ki sia bila naifcolj
«ui^uitosrena prijatelja r<kojnika. tia ohi-
ščcia nocojšnji večer štciana, iutri pa se
vdeuežka svete ma§e, kj se lx> brala v ka-
pelici na pr-\.opa'!§čii.f
i>()h! tudi jaz bi. vama irnel lx> po-
vedati. toda posebna sivar, da je moj spo-
urn tako oHTejcn. Toda n-ič ne de«
^Ji snio torej zvečer k po&ueimi
i'oneku, drug! dan pa na pokiopališ^e, se
vdeležili sv. maše, ker pa mlajŠi Stapan-
drovič ni pozn»l Považja, torej smo ga
f>ospn-cniili in ga Uajpada tcJažili vsicd ta-
ko bridke izgube.
Plcinič ie bi' kmahi inočno ganjen.
Tu je občudoval top i'-a Rroiui, ondi ;:or-e:
katakombe. najbolj pa ^>o z-auima'» vod-
nja'vi in ovni. »>Kaj pomcnijo ti ovni? Ce-
mu .^o tu ti cvni!<v nas je vprašal in mi
smo mu kafpada poiasnili, da nwtere na
Kiroben'e svojih otroik nolagaik) igrace, ka-
kcršne s-i zamorejo ¦ou.'is'^i.
Ta lep običaj ju    ^anil    ceio    m nc.
Pri»navani vama. da imaan dušo poetščno
ter povem eclo. da me je ta   i'okaz   iia-
^l-onienor:i üeijavaduo razvncl.
Pri moji veri: Uprarv ta miseK o ka-
"teri sem se vamn hotel zmenJti, nri ic ši-
•nila \' glarv'O. Ko 1-i vsaj par nr! Toda ruč
lie de.
Bil sem tor ei. ka^'or sem rekcl. mo-
ino .vranjen. PnVopališce Jma .svoje mči:-
.s:rant. nu primer drevesa in evcMiee, klo-
Di. na katcre se živt vsedajo, da potem
mislijo n.T mrtve, ki človcika hkkiio sno-
minia^).
Š"J smo na ta naein it enega drevo-
reda v dniiri, cd enecca grobii k d-u^MTru.
ko mod rein i kI i«:rizim med drevesi na-
k riino »in kiečečega čk>veka,
človek..  klečcč..   ;:od  k-ri/.e!ii...    ir-.ed
urevjem. To mi je b#> nckni pomeTiljive-
2a. Priblizali smo sc nm, on ie ?,e    zint-
: rom klečal. Pok?h'čemo ga, a on ie sc k!c-
; čal. Mlnjši ?tapa?sc?rovič, kd ic '-il š" nai-
; nuuij zhevan, .ie slops]  !:?.-i/v, diotalsnil  -e
i olcveka. klečečega  pod kri/.em. pa  umo
: skocil nazaj in zakričal:
«Ta ciovtjv se je obesi!!(f
Noi^e je inic-l uodvjte in iijc^-^v:« i-aV-
[ na so bila Koniaj  za v>ol ]>alca <;ddaMor:a
! od križa in za lajket od   akaeije.    Na iieu
obešcnca so se nahajaM madeži, na vratu
i- li>iv! ;n« :r •> zctmnitM r:!s. C-v:;'•';¦;•"      -;i;'   i
konec  je  bil   pr.ivczan  k   poprecnici   k-~i-
ža.
:         Prva naša nuloga je bila, naznaniti ta j
slučaj oblasstniji. Zares smo    steivH proti !
nritnici. Pri vratih pokopališča pa je m*la- |
di Stapandrovič omeräl, da- bi H>»ra!i ;-o- :
magati oiesirečnežu. Ker    smo   čutiK, da
ima prav. sino se vrsiiLi tcr se   prcprčaLi,
da je bil obešcnec se topel. S pow^Yvt dt'-
lavcev sn:o sneli zanjke in ga položHi na
SMsednji jj-rob: ker pa nobeden izmed nas ;
zu vedel, na kak način se mora pomacr-t:
obešenaeim. -smo -stekli po zdravnika,
Ko )a zdravnik dospel, je povedaJ,
dj. obešenec ne živi več in da ie pokojnš'-:
hrezdvoinno scimomorHec. Ljudje so ^,-
\e<iaii, Ja mu ya ime Štefan.
»Kaj. Stefam?« zafcriči patron, za-
wiidofs iiad vso tnero.
»Stefan, vas koltsga... Prav isto ane«
ju d iai ir.ecen.
•:Oh, gospod, imcna niseiii    po\ edai,
m.sem   iiiojcel   p ^vtdati!«  zolkiiče    puir:>r.
vcis obnpan.    .
oZagotavliam vaju, da je bil to on!«
Ic rrdil mecen.
»Nesrcča, jrospod!^
Sodba  bov.ja!*  poscže vsnes odvv^-
.irk.   i'rr:se:;d bi, da se je obesil na križu,
i postavljenem v spamrin Marice.«                ;
i         »Taiko je, na križu Marice!« ic potr-
. dij meoen. »Pijance in brezbožneže čaka !
vedno podobna usoda.«                                !
1        i'PHance!c z<tstoka patron.   >Oprosti-
______   __        _         /__ .   ..._.
ta, gospoda, todct m-oram iti d-;mov.'<
»Predüasram, da gospod tovariš postu
, sa dofirodbo do konca.«      -
j   .     ^Dogodbe je 7<t l-onec,<i  rece mecen.
"toda na nekaj drit&eya sein ,-pozabH.«
|         »Ali je ^res takb važno?«
•         »Dal bi, pri moji veri, petnajsrt rub-
| Ijev za reveže, ko 1 i .se mo?e!   spomniti.
I toda ker se vama tafro mudi...«
I        Nasta! je zeio    iranijiv    sloves, ined1
I ikaterirn se je mecen zaman prizadeval, da
bi se spomnil svoije važne   stvari, patron
. pa je ploboko vzdihal. Na to so se razSli
in sicer patron na eno, njegova tovtuiSa
pa na drug© stran.
;        Prctek'to je  nekoiiko' trenmkov.  kar
se je od strani Saakeera trga lei razlegat!
krič:
»Oospod odvetnük, gospod patron!
počakajta! ixDcaJkajta!«
Vtriijen intccn je po-idiirjal kako«- jelen
niimo sladčjčarne ter hotd dohjteti tava-
ri^a, ki sta začudena obstala.
^     »Kakšen sromin!  Kaik.šen    siv>inin!...
Sele sedaj sem se spomnil tega, kar sem
vama hotel povedsiti,« je deist I mecen.
»Nn. kaj takšnega?«
«Ko & odvetiuk končal wipovedo-
\anje *.v Marlci, sc»m >c <;-x;nnül, 6a imam
zek) važeii oi>ravek m da v:mt a m- N>m
moice! končati dogodbcuo ^tefanu.«
•Ali samo to?<r vprasa odvetnik.
>Samo to.... I-ahko noč!^
•^No in ka3co je z onimi petnajsthni
ruHji, ki si jih bil nameni! dati revežem v
slucaju, če sc spomniš !ia to.«
Khc! to je samo radi lcpšega,« od-
I vrne prijazno se smehljale    inecen. >^Na
svidcnje!«
_,______.----------------------¦ —«-------------------------------n"W—:—=----------~sr
Qkavue naše zadeve so:
1.   Denar, kn je namenjen za Gorisko
nai se pošlje iz Rima naravmast v Gorico
in nai se radi hMrejšega in toenejšega iz-
piačevanja   podeli   dežeinemu zemUiskiO-
kreditttam zavcdu v Qanici popodna neod-
visnost od zvezatega 'kreditnega zavöda v
Benctkah, ki škoduje radi svojega špdku-
lativnega   ravnanja    vojstim    oškodovan-
cem gariäkim.    Mesečni prispevki naj se
nakazHijejo vedaio in za \isak imesec öe <le
mogoče * vnajprej.    pod nobcnim pogojeon
pa ne po denaniih zavodih beneških    ali
videmskih.
2.  Država sc <Jdpove 1 % obrestim, ki
ü.. morajcjr placevati oškodovanci za dob-
l)ene predunne državi.    Zavodi, 'ki imajo
opravka s predujmi. naj dobijo za svoje
delo onkrat za vsciei odskodnino, tako da
odpade poicm placevan.fe ebresti  za ne-
določcn 5as na spdoh.
X ZaJriivr^ vojni.h oškodovancev naj
s- zednačijo s Stavbnimi zadFii&aaTii in si-
cer \* tem .sinislu. da bodo vse dobivaile
ored kr.i:kordatom 90/r predujma Jta
predvidevano vojno odskodnino; lOO^r
predujmi naj sc plačujejo 'Ie, ko je že
skknicH Konkordat.
4.   kok  za vlagasije prosenj    za   od-
skodnino    naj se podališa.   Oškodovanec
pa mora iincti priüko. da sine neomejeiio
do skleiiitve konkordata    priloz.iti    svoji
proinji potrebne priloge in sploh vsaktero
list in-;.', ki bi sc zalit-vala,    oziroina ki bi
bila Dotrebna.
5.    Pri izplačevauju    in ¦ugotavljanju
vqme odškodaiine na] se upošteva-jo v pr-
vi vrtsti kraji.   ki so po vojni    po»poln<)-ma
imiceni.
6.  Povisek za predvojne cene    siede
stavb. naj se doloca svojevoljno in brez
zas-lišauja   krajevnih izvedeincev.    Določi
nai sc ve-Jno v naprej. a niikdar z vzrastno
veliavo. Tudi povišok za pohistv-o in po-
sebno    za  kmetrjske prsmičnLne    naj bo
vediio v razmerjn z današnjimi dejanski-
m\ cenami    in naj se ne prepušca v tem
pogiedu -popolnoina prosto roko    raznim
uradnikoin, v katerih zfnožnost in nepri-
stranost ni •mog-oce verovati.
7.    Skliee nai se od ministerstva   že
imenovana komisüa,   iki naj dolc-5i posa-
meznim    vrstam    izg-ubüenili   predmetov
predvo.ine mi sudanie cene. ki naj bodo po
ten» merodajne za sklespanje dogoverov.
S. Preustroniio naj se uradi. ki i\m je
poveriena naloga peöati se z odškodnei-
skinii zadevami in naij pride vanje tudi za-
dostno število slovensčine zmožnih oseb.
9. Vofria odškodnina .nai sc aim prej
.izplaoct tudi vsem, ki «o ftrpeli telesne §ko-
de. ozironia mihovtm poton>eemi, kakor
to zaJitcva § 4. odsövodninskc.ea zaikona.
To so nas-e ?lav.ne zaliteve. Natan-č-
n».»e ?>riliodn.H^:!
Dßlovanlc il peslineev. !
Poslaiicc Podsonvk ie vložil na  mi- '
sirskega predsednika in .ministra za /no-
trarae zadeve interpelacnio. v kateri vpra-
šuie. ie-U ros. da so bili m-eseca novem-
•bra v Brcsstovici nni Sežani aretirani ne-
katcri  domaoi  mladeniči   radi    ossebnega
spora. ki ie bäl nastal med uslužbenci ne-
ke^a jiradbenetra   pedietia   in   dcsniačdni
tpniii "n ali ie res. da 5e istd dan ipopo-ldne .
tx) :>retaciji kazsnovalna ek^i>edicLia faši- ¦
stov hotela zažeati več hiš v vasi. ikar se
ihn ie zabran-Hoiin so .•-•¦"-"'¦••     dalsi so
bili  takoi obveščeni o namenih fašistov.
rxri^li üia lice masta s^li 4 ure pozneie. ko
bi K:l  ziočin laliko že izvršcn. Po«lanec
vprašuie padailje. ati ie res. da so 4>iti a- j
retiranci izpuščeni nasiednäi dan sicer ua
scobodo. toda pod poiroieni. da    pka^ajo i
fašistom stroške za ökspedkrijo.
Poslanec Poreoriük je vdožil iuterpe-
b'-v-k) na \minastrslkeg:a predsednika in mi-
oiistra za not ramie zadeve. v kateri vpra-
šuie:
1) jenli res. da >e v Slapai pri Idriji
<okrad Tolmin) ipodbnigadhr kralievili o- :
ražnikov 13. novembra t. 1. prepovedal
»Bralnemu in i>evskemu društvu« vežba-
ti cerivveno petk v drustvenih prostorih.
utemeljevaäe svoio preooved s trditvijo,
da ie on tisti. ki ükaze. da ie treba «ani
nasloviti prosnjo kaiti. fcar. pride iz civil-
nesa kjourtisariata. on kratko malo raztr-
že. Dovolenje, ki pa izda komrsariat. da
mora nositi vision orožnikov. Poslamec
voraiuie, ie-lli res, da ie orožnik. ki je
sprcmlial podbriiradiria. pridoüal besedam
podbriijradiria, da bi bilo najboljše areti-
rati in okloiutati vse pevee. in aili je res
nato podbrieadir pc^azal zastcwnikoim
društva. ki so boteli vedeti vzruk prepo-
vedi. litografiran List in iziavisi, da ie vz-
rokov dovoti in iniaio oro.žniki tozadevne
ukaze od Presidija iz Trsta. Ko so funk- ;
cionarii drustva prisicuüiiild, nai si orož- |
niki priskrbe potrebne 'nfoiiiacik nri ei- ;
v-ilnem koniisariatu v To!;;;inu. ic podbri- :
sr-adir odvrnil. da nc w:c?<~ civilr.i konnsa-
riat v ToliiK/'Mi .uičesar O'.'rellti. kar bi le-
mn nasprotovalo.
2.) .Poslanec vprašui    ;r nisira. ka!kš-'
ne iiikreix; misilita izvršiti v ? Kičaju. da bi
se  izkazala  resnicTtctst  i\-- ^r ':kov. iu ka-
ko hočeta iiunciti, da se    e l-    ovüalo bo-
dočc  delovani}e  postavit >  usi.wiovljeneKa ;
društva in se ne pono-vi' > om  -lieni proti- !
zakoniti doeodki.
POSLANEC  ŠČEK
ie vio'ži'1 sledeče intenpelaciie:
1.) Na ministrskeL:t    predsedmka in ¦
mijiistra za notninie zaJevc. \  kasteri želi :
viedeti. kako se    upTa\:C:iie    imenovaaie
vcč mekvalificiranih  aseb  zi\    profesorje
na idrijski iriimrazin.
2.^ Na ministrske^a predsednika in
ministra za notranie zack-ve. v kateri želi
vedeti. kako se uteiiicMiiie Lmenovanje
nekvalificiranih oseb za profesorje na u5i-
ieHLŠ.iu v Tolnüriu.
~ 3.) Na mimstiskeira Drcdsednika in
nihiiLs'tra za n..rvtrPini-j zadeve. v kateri
vDrašnie. kdai imsii vlatb otvoriti sloven-
sko ljiidjsiko solo v Jamiiali (Traic-Gori-
ca). Otvoritev šole zahtevaio vsi stariši
v tei občini.
4.) Na nwnLstiskega predsednika in
ministra notranrüh zadev. v kateri hoče
vedeiti. če nartierava vlada otvoriti nemu-
dema slovensiko liudsko šodo v Doberdo-
bu oikiraj Tržič-<jorica). ki je bila po 'kriv-
di vlade zatrta.
5.) Na ministr.sk.e/jia predsednika in
anwiistra za aiotratnie zadeve in ministra za
vrpra&uie. kedaii misLi vlada otvoriti zo-
i>et siloven^ko l.nidsko 5o!o v Devinu
(Tržiču-Gorica) ki io zahtevaio vsi stari-
si v občlni.
6.) Na winiiSftRskesKi -predsednika in
na ministra za notranjie zadeve, v kateri
če vedeti. kedai misli odi>reti vlada v
Qorici tnioviskö šolo. ki >o želi 'slovensko
nrebivalstvv> pokr:ijine.
7.) Na -ministrskeira predsednika in
ministra za notranje zadeve, kedaj smisli
vedetti. kedai anisli dovoHt't vlada. da se
zonet odpre rfovenska. zasebjta t? eovska
sola v Trstu. ki io je vlada zatrla.
8.) Na mmžstrskeca predsednlka in
ministra za nötrank zadeve. da bi zvedel.
kedai namerava otvoriti clada v Primo-
rhi s'ova-nsko zerr^ko mescawskn šolo.. ki
io ^eli pol miljona 'drzavllanov.
VILAZNIVIPRATIKÄRJI...
> P<;pok> di Trieste« se je spoinuil na
^Goriško ipratiko«, iki jo Lmeni^e ailmanah,
m ji je posvetil del svojega uvodnüka v
eni za-dnjih številk. Pravi, da se v pratüki
slikajo v raz-merc v luffoslaviji, kot si-
jcjne. kar je tu pa je slabo, razmere ne-
vzdrzne. Polevc tega da prinaša sliki raj-
nef:a kralja Peira 1. in novesra 'kraiia A-
•leksandra.
Mi bi tcjca ne cnienjali, ker > P<rpolo« ie
davnaj ne jbinljeono za resne^ca, če bi ne
tičal za tein tisti grdi zistem ikanfident-
stva, vodobnega svoječasnemu avstrija-
kauHskemu petoliztvu, ko vsako našo be-
sedo in dejanje tehtaio z zlim namenoin
^¦i bi izzvaü nad nas ret^ "' v'lade in
t^nh vrst. ki fih z Imetvoin üü; ü.j Mnc-
nujeir-:) v^č.
Scveda yc io n^t sio ..Po;n>lu-:- v prvi
\TSii za 1 ¦¦'>. ^1'* 'krije .s svojlni i:rozoruim
hrntom dciaüje nekili v.rcrn\kr\\ ki so
Pratrko ]n:\ \.:cm obsiojcčnii xakonom.
v iick-i vasi zaplcnili. Krj^o: če so Pratiko
orožRiki zaplcnili. wora že bit' -kaj tiikega
v nji in »Ponolo<- je trrel« res TKišel. Drug!
•listi so capliaAi zp. >Pop-;;lom« in iahko se
zsrodi. da nam bo to »Pratiko« očital do-
bro mfromirani senator Moscrnii. dn. io bo
omenil tudi — ir.akari - volni inii:i<:.t.?r
v odfirovor na kakšno interpelacijo. a vsi
<^-'mni io ni«» brali.
To iso dalekosežne posledice.    drajyi I
anoji. Uredinik pratike 'nai si to zapise k ¦
srou. Ni treba, da resist nix a dogrodlke La-
ke kot so, da kot ikronist ne laže, arnpak
zapisati bi bill moral: Jujsostoveiu so kri-
čali od vesel^a uad    raipallsko   poffodbo.
Dobiii so vse šcle od pi ve do zadnje* Ob
volitvah so vozHi Istraine na z rozaimi o- ,
kras&nih avtomobilih na volišče.   Najširša i
samooiprava jim ie    zauotovljetna. ltd. In i
če je uredndk rcRistriral smrt  kralja Pe-
tra in povedal lilrjdno brcz vsakc tenden-
ee. da ie nastopil vlado novi kralj, bi ne
smel piicbčiti sliko kralia Petra in Ailek-
sandra.    ampak   jaTDonSkeiffa    prestolona-
slcdn?ka  HiroMto  hi  kaketca    kitajskega
niandarina. To je losrično.
Seveda ie to samo za nas. ki smo si-
cer dtal. državljani in piačujeano davek
tudi krv'ii davek bc;mo ni-orali dati. toda
smo d'TZavljani tretie vrste. »II Secolo
XX. -/, d.ne 1. decembra. št. 12. prtnasa na
Mr. S79 clanek La fine di im Re;., ki ima
S p-.lfik o kratjn Petru in kralju Alc^ksan-
dru. In xllii'tiazi^nc itaHana<¦-? In drucri
Ifsti? Al; čuti -Popclo   tudi do tell ^nius?
Nam sicer \ ir-ij-t teirpcametitnost
Pc-.->!<-vef.r<f-i<- c1ankar?a, ki hi na nravem
ive^:'M Ipfiikf- mro'/n kori-stMn. Ijiid.stvu in
dr/:-?vi. t\kr> pa sirrelia mhv > rarče. Koli-
j'T.- v.:»';!v;.i?i]i nroblemov i.*n?irio krvt ie
;..T>v)t,;i-;.,, ^t» ;;}] pp i:i!^!:en?o toko pr^ti-
fcarsko. kot oinenia liaš Prešeren iu po-
§üja vse rekom žvižgat.
9.) Na imnistrskega    predsednikia in *
ministra za matranje    zadeve, v    katen ¦
vDrasuie. k-edai misli otvoriti vlada \ Go- •
rici slovenäko mošlko ineščansko .š- •.) za
gorišiko deželo.
10.) Na nTinJstrskesra   pred&edjiika in
ministru za notrartie zadeve. v kateri ho-
če vedeti. kedai misli vlada zopet otvo- .
riti \- Gorici sknenslko moško učšteyi§ce. :
ki odjro\arüi potmbam in zahtevam cele
pokraime.
11.) iNa nniikistrskesta predsednika, '
iiiinistra za moirtnie zadeve in ministra za
orotsveto. v kateri zahteva. naj se atvori
slovenska giinnaziia v Gorici. To zelio je
izrazilo vse iprebHialistvo deieie na 200
¦sliodih.
12.) Na aniiitstrsiteeKa predsednika in
na nünistra za notramie zadev. v kateri
zeli vedeti, kedai misli vlada zopet od-
»rüti slovensko žensko učiteHšče v Go-
rici, ki ie stlno potrebno za dežclo.
13.) Na niiiBstrskega predsednika in
ministra za notramie za.Uve. ke.iai muli
vlada -preklicati K\ro.k> nekulturno Drepo-
vieid. da se ne smeio otvariati v 1 Vinioriu
zasebtne sole s pravico iavnosti.
14.) Na niinistrsketra predsednika in
nimtistra za notranie zadeve. kedai misli
vlada dovoliti. da se zopet otvoriio v
JJriiinoriu zasebni otroski vrtei. ki iih ie
vlada zatrla.
15.) Na ministr-ske.tra predseduika hi
min. vnanjih zadev. da bi zvedel, čo mi-
sli v-luda vpoštevaii izrecna določiJa S.
elena r;i")ailske nc^odbe in ]>riznaiti Jugo-
slo\etioj!i Priiiior.ia pravico, da otvoriio
SVO.JL- sole. To pravico sc si priboriti Ju-
eosloveni z «eizmeniimi žrtvami pod
prosluliiir li.vstri.iskim režknoin. današnji
rež;.m ie r-oje \{X>stevati in priznati.
Poslanec Se'-k je viožil na n-inistra
za zu'iianjc zaidevc Delia Torretia sledeče
jnterpelacije:
1.   Želian zsiati.   kaj   se je storilo   za
varstvo iavkih matijšin v Jugosiaviji s po-
sebnim rj;/:irojn na Jolsivo.
2.   Zclv.n znati. all je res,   da so bile
Italvjajitttn   v   Jiigoslaviji    zaprte   mnog-e
Sole.
3.  Zeltni znati, ali je res, du je naš za-
stopnJk v Beogradu jr-rot Manzoui izjav-il,
da itadijaiiska vlada  ni zaprla  Slovanom
v Italiji nobene ik>k:.   in oe ie to res.   kaj
lioče stoiiti. da se   zn-stopnik   pouči o rc-
•snici.
4.   Zölüi] ziiati.   ee je res naša vlaüa
dobila od .iiigrislovainske  viade cjaramcije
za varstvo laške njiinjšme v državi SHŠ..
in če je to res, zaikaj iniša vlada ni v isti
meri poskrbela    za    varstvo    iezikoviüli
pra\ie Siovanov, italijanskih državljanov.
5.   Zelini znati,  Ikakšrfe,- dosrovore   ]c
sklenrta vlada z Jugoslavia v soiiislu VII.
tooke rapalslkc pogodbe z ozirom na ve-
liavnost višjih naukov laskih državljanov
v Jiügotsiaviji.
Pos»lanec Seek jc vlcžil sledeče tiujne
interpelaciije:
1.   Na miuistra za vojno.    »ŽeUni ve-
defci.   ali se ne zdi koristno   in potrebno,
da se vpokliei    v vojaSko shržbo na Pri-
morsjkt^m-preložijo.    Ali ve gospod mini-
ster, da je dežda še v ruševsnah in da so
t>oiia opiustošcna in da potrebujeano nujno
mladih 'nioci donra?«
2.    Na ministra za  notranie  zadeve:
Želim Ziiari, aili je prtpravhen v svrho po-
rn irjenja   v Trstu  tin iustrskih mestih raz-
orožiti vse one ntladeniče. ki ne dokavejo,
da nufiio nctrebnje}o orožje.
3.. Na Jstega ministra: Želim znati.
•kai Qiamerava -ukremti, da se ne ponovi
več sflcari-Jal. da orožnuki v Zagorju pri,
Sv. Petru pJeni?o ljudski koledar. ki ie iz-
§m1 v pcrcolnem skladu s predp-isi zr.kora.
ki je še vedno v veljavi.
Na vprašanje posl. Ščdka -- naslov-
.ujeno ministru za notraaije zadeve, ali ho-
če razorožiti zasebne oborožene sikupine
na Primorskem, je minister odgovoril:
»Ni znano, da exsistirajo na P. obo-
roženie skupine zasebndkov. Obstoja zelo
majhen oddelek prostovoljcev »Siirsum
corda«, a ta je legatao ustatnovrjen.
V koMkor «e pa tree napadainih od-
delkov tasistovr rn rdečih arditov. morem
reči, da so razne preiskave v poslednjili
časdh dognale, da dotični oddetki niso o-
boro'/eni, niti da hranijo orožje v svo?ili
sedežih?;.
To je pač neumen cdgovor, na kate-
rega bodo naši poslanci tcmeljito od-
govorili.
VOL1LCI
Do 15. decembra   vložite proSnjo za-
vnis v volirni irroniik   za državngzborske
volitve.
Prilr-žite prošsn].5 dcmovnico (na do-
niovnioi mora biti izrecna izjava. da da-
tira i>risto^nfM i>red 24. majem 191VS)
krstni list in po-tnlilo župarkstva o bivanni
v prizadeti občini.
Pozor! GoriškJ Slovene!!
Do 15. decembra se raorate pf«apiri-
čati, ako ste vpisaoii v voiflnejn imeniku
7a obctnsike v.olitve.
Posebno i>ozr\rliamo vse davikoptače-
\alcc. kakor tucM one, ki so b3j že vipisaci
\ \ oliliiem rmemikai za državnozbonske
voiitve.
Ako niste vpisanii, morate roklaini-
r.'.ti ;io Jo. decembra.
PrMcžiti iiK)rart:e domovnico (v ikaterl
mora hiti izracna izjava, da ste pris^oini
nred 24. maieni 1915). krstni Mst in potr-
dilo žuT>arustva o bivanju.
Pozor!!! Važiio!!!
Oeneradaii civiini koniisariat javjja,da
se jc rck za viaganje protestnii izjav
nroti žigosanju predvojnih avstr.iaskih dr-
davnih obveznic po avstnijski vladi. po-
dalisal do 31. decembra.
Pcsestniki teh državiuh obveznic. ki
so deixMiirane pri avstrijslcih ikreditnih
zavodih (upoštevana je v tem shičaju tu-
di poštna hranilnica) niorajo za vtsak slu-
ča] pr«ebci protestiKiti proti žigosiatiju
¦••¦¦'s prizadetem zavodu, da na ta nacin
preprečiljo, da hi se niihove obveznice 5i-
^Gsale z avstrijskim rigom.
Način protesta:
1.  Protest mora biti pismen: protest-
ni i/.iavi    inora l>iti priložena domovnica
ali ]>:• bkaz o državljanstvu.
2.  V protesfer/i iziavi s^ inora navesti
tiidi sjkolucvsi. da so obvezince proti voljj
prosilčevi ostale   ua   avstrijsko-nemskem
oz-c-ir^Mj    ob   dnev«  ratifžkaciie    mirovne
pogodbe (10. iulija 1920), ednasno, da sr?
bile <-?dpravl.iene    v AvstrKio    na (povelje
oblasti propadle vlude ali w na poveflje
vnia>l»:ega komanda  b'vse  a\stro-o(grs*ke
mtfiiarhije.
l'ratest se n:;slovi na zavod. pri ka-
ter-ein so deponinine drža\iie obveznice.
Pri-poroCvi se, da se pošiiljajo j>rotestne iz-
i-jve v priporočenem pisnvu.
KoLikor se tiee prr>tt^stnih izjav, -ki so
naslovljcne na poštno h.airilmco. se opo-
z^irja. da ^re tn samo za vloge obveziuc.
za katere je bila izdana reutna knjtžnica.
Nnsnrotno ne gre v tern slučaju za žigo-
sanj: \iog v «^otc-vini, zu katere je pred-
vide'iio. kakor je ziiaiio, dru}?o postapaTije.
KOP1JA protestne izgave *mora brti
odposlana mi urad: Uftlcio di Hquidazione
itallana presso il mintstero deHa «ruerra in
Vienna.
Žigsiiii äYstrllske krone.
Generalnii civilni kaniisarijat v Trstu
priobčuje: Vsi, ki posedaijejo avsstro-ogr-
¦ske krone, zigosane v Jugoslavia, morajo
prijaviti svojo püsest Uradu VI. general-
nega civilnega komisarja v Trstu in sicer
najbolj pozno do 31. decemb-ra, ker se ne
bo ozriralc na poz-nejse prijave.
Posestniki teh kron -- «jrijavitu svo-
jo pexsest čiinpre.i in najbolj pozjno do 31.
decembra, da nc bo r>atem nesmtsehsh
prirožb in prošonj.
Žnpanstva in duliovnii uradi se na-
i>iosa.K>. da OT>ozore naše iHudstvo na po-
ziv "-eneralnega k'omisarja. k<rr ie utkšne-
ffa denarja med nami mnogo.  -
Gotovo bi bflo umestno, da bi v ob-
amah, v katerih je mnogo tega demarja,
zupanistvo luislo človeka, ki bi prevzel
nalogo. da z^ere od posameznikov po-
t'atke o teni denarju,
Prija\'ie nai se i>a posü^ejo za \isakega
Do.saineznega posestnika posebei - v
skutvnem zavitku.
DopisL
Idrija. Obrt. boln. blag, v Idriii. V
soboto 26. uov. 1921. )e priredila Obrt.
boln. blag, v Idriji po svojih elanih dobro
uspelo Fšnžgar-jevo ljudsko igro *Divji
lovec^. Pred vseni nas j« Pa<-senetilo dej-
stvo, da se je ta igra uprizorila na po-
vsem ncrabnem {K>manjkanju in preinajh-
nem «>dru \- dvorani hotela Didič. Zakaj
se ni prirdila v nulniskein giedisču, kate-
ro mora biti vendar dotstODiio vsaki kul-
iurni pnreditvi. toliko bolj za dobrodeftr"
namen? Vsled tega is bila igra nepopolna
in ni niogla titko \^peti, kako^- bi büo že-
let-i. Režijti ie bila dobra in ie ustvarila
vse. kar se ie sploh da!o stcTiti na ta*ko o-
niejeTiem. rrostn-m. Pomankljivo ozadje.
kulise- in. sploli cela uonianjkljivost odra.
je /.elo nenriiemo iičinkovata. Kiljub vsxw
tcr/!.c:am. s K't.ttMim^ se je morala rcžija
boriti. ie bila igra se precej ck>r»ro .^grana.
Ker ,'c bila c!vora?ra polna, smc biti bo-n.
blagajr.a zadovolina z irmotnim uspehoirn.
— Kamnje. Preteklo nedcljo nas je
c-biska-l sv. MSklavž v spremstvu angetov
in 'parkel.f-ikYwv. Otrcc.i. dečki in deklice
Mar. vrtca so na-stooali s dekhnnaciiami
in pcvanjuni, naikar jih je sv. Miklavž po
prestani    izku§n]i   obdaroval.   Tudi   za
J0^m^m      —^^—.^^^^^^..^—b^_ ^^i^^»—^p^h—<^i^fc—^—fc—^»^^. - -^^»w^— ^M^b—»r^.^m^-    ¦^^¦^^h- ^^ra»«dm
5        Pozor.                                                                Pozor.
\tt*°   Andre j Mauri*
I                GORICA ul  Cardncci it  11 (prej GOSPOSKA ul)
L          Ravnokar došia velika   množina jesenskega   sukna   za   možkc   in
* ženske obleke in površnike. Velika izbera   izgotovljenih oblek,   zimskih
Ssukenj, odej volnenih in bombažastih, perila, zephirja, hlačevine, cvilha
žime in volne za poštelje.
^                  Vellka izber» kožuhovine (pcličerij).
L Prodaja se na drobno in na debelo.         ====
(
DOBRO BLAGO po najnižjih konkurenčnih cenah
— vsed mnoge prodaie  =======™===
nakvpi vsakteri, meščan ali vaičan in vsakega staun !c pri dobro
znani domači tvrdki
KUSTRIN & MARMOUA
GORICA, ulica Carducci 25,
trgovina špecerijskega, koloniialnega blaga in deželnHi pridelkov.
Trgpvina s kc!on>]a!nini in mnšanim hlagom.  Prvovrstna bola in koruzoa
r?ioKn, i(?čiiiefi  ild.              .*.             l>oilka(fsr- in  prok.ijeno ineso iz Ljubljaae.
J. LENASSI
Solkanska cesta (nasproti gost. Fon)
Dobra postrežba.    ;:    Cene Konkurenžne»
Bruno Saunig - Gorica
Via Carducci 3 — (Nasproti rMonto) — Via Carducci 3
Na debelo
Usnie
Čevijarske in cedlarske
potrebitine
Prwi
Triaiki bit!, bitevnlki
Pasovi
Glim ustipitia Cinlfa-CRM.
Svefe
j       Kadila
;        Vosefc
!   Nakupuje čcbelni vosek po
'¦              tinevnih   ccnab.
Na drobno I
L        =   TRGOVINA   =        «
%      TEOD- HRIBAR - i^^i      t
^            BBJ-     Corso Verdi St. 32.     '«Ml            i
Sc   priporeLa)o siavnemu občirtstvu v
mestu in  na  deicii  za   obilen   obisk.
0LAOO SOUDNO.                       GENE ZMERNE.
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
:: V GORICI, ::
Corso Verdi „Trgovski Dom."
^~                       G>WL              BreoiavnS naslov:
mm Telefon St. 50. mw*      gg        Ljubljanska   bank&.
DelniSka glavnlea           CENTRALA :              Rezerva S H S
SHS kron                                                                  kron
so mujONOV    LJUBLJANA.    4s milijonov
PODRUŽNICE: Brežice, Borovljo, Celovec, Celje,
Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge  na knjižiee po 4°/0.   Na daljšo odpoved vezane viogc
po dogovoru.
Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega äenarja.   —   Izvrsnje vse v
bančno stroko spada.'cCe posie najkulantnejSe.
Uradne ore za občfantvo 8—12 la od 5 — 5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznürih se ne nraduje.
Norilec Landru na smri obsten.
V Parizu se je vršila zaniiniva razpra
va pnoti neteemu Landruju,    ki je    imel
znanje z 283. ženskami, od katcrih jih je
11 umoril v svoji vili s kladivom, razse-
kal in posamezne ude sež&al v svoji peči
ier sc polastil njdh preinozenja. Ta mori-
ioc na debelo je sicer ptešasit. ima dolgo
crno bradiO, a je vendar vždval med žen-
skami najveoje simpatije.    Inserirä<l je v
I časopisih, da se želi porociti in tako vjei
;>tičice na svoje Jinianice. Menjal je ime
| in stan. Nazadnje so ithi prišli im sled, ko-
iii mogel po\redati p-rdjateljici ene zadnjih
I njegovih ljubic, kanr je'ta izginiia. Ko so
| sa zaprli, «o se zateli ojdasati od    vseh
I -siman-i in izpraševati, ;k3e so druse -pojarre-
j šanke.
j Seveda se je Landru detol, da ne ve
S zanje in trdii. da je jmel ž njimi poč trgov
{ -sike opravke, a ga obziri do dotičnih dam
| silijo. da ne dzda dxinasnjega nfih biva-
I lišča. Sploh se je Landru vedeil pred sod-
i itilio zelo ptredrzno in dajal tasko drzne od
j jjo-vore, da se mu je občinstvo smejafc).
j Toda vsa duhovitost in prcdrznost icra ni
! reSla. Najdeni ostanlki ozganili kosti med
j nepebiTi v njegoveni vrtu prdčaio. da io
I bil inoriilec, četudi ^ržsega, da ne. Umo-riH
je bil tudi dva psa.in enc^a inačka, kj so
M!i imete ljubice s seboj. Landru je bi! od
| i)öro.t-e obsojen na smitt. Rrošnja za pomi-
| Joščenje mu bo samo za par dni podaljša-
; la življenje. Cel svet pa jc prcwican, da
>e bil on res morilec.
iročnino za „Gorfško Stražo" za leto
ato uljudno vabimo in prosimo vse.
narodno dolžnost, Vsak naj poskrbi
znancih in sosedih !
draginji se stara, to je : Celo leto
tvo    -   Segajte   vsi   po   tern   edinern
tern podpirate svoje narodne, gospo-
odpirate  sami  sebe,   svojo  zemljo in
i vih še aie rabtljenih črevljev, Ko so vse
j prebrskali. so odnesli pete skoz na pol
j -nazsuta flötet. Neverjetno je, da bi tatovl
I biii tujoi. Uzmoviči so «dokazaili, da po-
! znajo imenitno v.se farovške prostore.
j -f Velika nesreča v Grgarjn. V Gr-
! earju se je z^odila nesreCa. pri kateri se
[ je bil wiel smodnik, tako poročajo dn je
I tožfeo pošflcoidovalo 6 Öudi, ki se nahatjajo
j v botndšinici. Nekateri poročajo tudi o
j mrličih.
;         4-   Narodni Dom   v Barkovljah   so
due 12. t. m. potžgali fašisti. V zrak šrtde
i le Koli zidovti, Jri pričajo o barbarstvu. U-
micano je tudi gledališče.    SŠcode   je   ck>
60.000 L. Hiša je bila zavarovana pri Si-
cuTtä internazionaüe in Roma.
j         -f- Pred tržaško poroto   je 16 komai-
j nistov, ki so obtožend terorističaie zarote
I v Trstu. Tetoom razprave   se je izvedelo
! znova za stnašno postopanje   z jetniki   v
! tržaškui zapomih.
! + Casnikarji in časniki. Državna
zveza ital. časnikarjev je spnefela resolu-
oijo, s (katero se odobrava dosedanje pri-
| zadevajrje azvršilnefira odbora, da bi se
| doseKAa v sedanjih bojih popoftna nedo-
| takljivost časnilkov in časnikarjev. Posa-
| mezme čatsnskanske zveze se ipozivajo, siaj
| izključijo tiste izmed syojih članov, ki bi
| odkrito ščuvali k rtatsilju proti ^asnifoom
j in    časnikaffjem    kakršneŠcoli     politične
stranfce. In pri nas?
I         Rodoliubi!  Odbor za prireditev bo-
žične v orid revndm slov. otrokom v Oo-
rici se je letošnje jeseni obrnil do vseh
r blajrih duš. da bi oriskocäe z mitodari na
ponioč. Nadel si .ie lepo tnalosro. da zbere
j oikoli bo&hcnegia. drevesa bedno   mladäno
ian ji pokaže, da tni pozabljena, da čuva
nad njo rse naše   goriško ljudstvo.   Naš
klic nd ostall brez itspdha! Dolžti stno dio
.sedaj precej izrazov djubezni do mašdh o-
trok, bodiisi v denatrju. bodisi v blagu. To-
da premnoKO je bednih   otrok,   da bi jih
j miofirli "obdarovarti, 'kakor smo    nvsliK in
;  premalo je še Kmotnih sredstev za naj-
| slkrommejse darito. AH naj ostanemo sredi
| poti, aJi naj pokažemo, da v nas ne živi
|  več kljc: Mail položi dar. doanu na altar?
j         Rododjubi, trgovci, kmetje, vsd, vsi,
| ki ljubite našo bedno deoo, obračamo se
j do Vas, da nam priskoöite na pcimoč. Pri-
I spevaijte v obilni meri za božtčnico! Po-
i segajte pridno ipo nabiralnih pofah, izlko-
ristite vsatko priliko, javno ali    zasebno
priredritev i. t. d. in spomnite se z darovi
j našiih otrok. Tarn kjer ni   nabirallnih pol,
i prepuščamo nabiranje darov osebrai .inici-
; jativi. Vse darove v blajru in denarju na1
S se blagrovoli poslati »TajniStwi za prire-
! ditev »Božičinice« v Qorici, via    Morelli
36.-I.
Odbor za pHreditev »Božlčmce«
v nnr:cT.
+ Razbojstva. V Trstu se zefo anno- .
žiio drznd roparski napadi: Na katinarskt
cesti so bile oropanc tsrd «ospe 250 lir, so-
fer pretepen in avtotnobil vržen v jarek;
roparsko je bil napaden uradndk Ljucjjan
Gottard, ki je ba oropan 50 tisoč Mr; ro-
PLrski napad se je izvtšB v delavski za-
dru«:i pri Sv. Mariji Magdaleni; roparski
napad v uKci Media dn roparski vpad v
ravinateUstvo mestnesra trasivaja. kjer so
vzfefti 3500 lir v navzočnosti štirih usluž-
bemcev.
Dva domneva roparja sta bila arerti-
rana v staromeäki gostilni «AH Batiraone».
Motžakarja, ki se pišeta Marijan Rocoo
ki Franc Gottardos, sta bila preiskana.
Pri prvem se \]e našla krinka. a pri dru-
srem dve bodaSi.
Izjiubljeno. Nekdo je izgubiJ na go-
riškem drzavnem kokxlvoru in xicer na
pr\i dian seqma sv. Andreja, denarnico 5
srednjo svoto denarja. Pošten nanditedj je
napmsen, da prinese denar na na^o upra-
vo, kiej- dobi primertvo nagrado.
+ Podkraj. Dobili smo jiovega gosp.
župn&ga upraviteöa,   s katerim  suno  vsi
| zelo zadovoijni, znlasti §e, ker ima pravo
I sree za trpeče ljudstvo.    Prav   hvaležoš
srnio prevzvišemeaniu   crospochi   knezonad-
i skofu, da nals je usMšal.
I    iz Jugoslavlje.
i. Vladna kriza v Belgradu še ni po-
pravljena.   iPasič. ki je bü poklicad Ik seW
i tudii dr. Karošca na enourni pomefnek, ni
mosrel sestaviti vflade in je odioždl pover-
jeno mm nalogo. Zdaj ima nadoR-o za sesta-
vo vfcidiö Ljuba Davidovič, predsednlk
dem-Okratske strasike. Ta se bo z-opet po-
jrajail z dosed, vladnimi strankami. Kako
j bo izvršil svojo nalojfo.   se  še   ne more
I prorokovati-
j. Political potožai Kriza še vedno ni
rešena. Dav.kfovič ne more sestaviti v4a-
de. Radikalci in demokirati se ne morejo
sporazumeti.    Socialni demokrati    sc ne
I vdelcze sestave nobeme vlade.
j         I Zenska volilna pravica pri občinskt
| volitvah v Sloveniji ije ?opet propadla.
Razne verti.
*  Moderni Robmzon. Iz Londona po-
ročajo, da je W. Hobs ,pTofesor teokkSke-
ga fakultetnega vsenöäBca v Miohisrano.
našel na otokn Ktisaj, iki pmpada KaroÜn-
skem otoc>u. neikesra -modermefca Robinzo-
na. Profcsor pripoveduje, dsa §e nekn   kac-
pitan West, ki se je leta 1901 resfl iz lad-ie.
ki se !je ta>m4caj ;potopila. Od tedaj žrvota-
r,i tarn nn je popolnoma podiviaH ter postal
clan nekeka taamkajšnjeKa divjega pleme-
m. Profesor predilaga. na*j se na otok vo-
s\]e ckspedidia, ki nai resi te5?a   nesreč-
nega cHoveka.
*   Sreča v nesreči. Na zek> obljitde-
neni trgu v Londonu Je nedavno rnotoml
omnibus podrl mekega moža na tla. Zad-
nje kolo mu je šk> čez obe nogi   Voznifc
je  omnibus ustavil tea- šel ponesrečene-
mu na pomoč, kateri pa ne le ni tarnal
ah zdihoval, ampak.se smejal se je. »Obe
nogi sta strti« pravi, »toda potolažite se,
obe sta umetni.«
- Najve^ü svet&nlk na svetu. Fran*
cosika vlada namerava postaviti svetilnlk
za zračno plovbo, ki ihaj bo največji na
svetu. Stal bo na okrog: 500 km od Dijona.
Njegova luc bo z močjo enesra milijooai
sveč svetila skozi 8 leč 320 km daleč.
Svetiknik je naonenjen za sračni fpromet
Pariza z jugom. — Francozi grade tudi
blizu Le Bourgcta letaliče, ki bo menda
največie v Evropi.
*  Zakaj so dekfice modrejše kot deö-
ki? Neka Aaneričanka je preiskovala od-
kod pojav, da so v mladosti deklice bofj
talentirane kot dečki.   Prišla je do spo»
znanja, da pri deklicah širina glave do 10
leta hitreje narašča fkot pri dečkih. V 15-
)etu doseže glava deklice navadno svojo
fcončno veličino, pri dečkih pa raste do 19
leta. Tudi mnajo deklice povečini boij   o-
krogle srlave, a deöki    bolj    podolgovate
glave.
*  Sreca v nesreci. Do sedaj se je čak>
pogostokrat o >kakn ameriškd ati   angleški
seitzaciji, Jci <pa je bita dostöcrart: \e umet-
nio izvedena. Sadaj pa se je erikrait po|a-
vila ivenzacdja na franooskein, o kateffi se
sme reči, da je vse dosedasrjc ang>leške io
ameriske naravnost porazrila. Nekd obnt-
nik se je namrec v svojem pTOStem časo
bajv*! z lepljemjem plakatov. Ko je nekoč
lepiM veflÖcansW pilakat na stend   tretjega
TiatdswiOfpja, se   ttiu izpodmz.ne nopa in on
telebme iz   vfišme Iretiega nadstropia   na
ulico wi sicer k sreai na ndki nrimoidoči
voz. napofnjen, z   .paTiadižnfki.    Obrtnflra
se ni zsro-diik) wc, i!oda trgnvec s paradit-
niki )e wnel na vozii   q>ra;vcato   »paradiž-
j nikovo omtj/ko«. Ali tr^Kwec. namesto da
hi hil vesel, 'da je reStf čk^veku živtltreJngc.
ie dotfenikn izročr! ?<k1-Kš5u, če§. da mu s
naprav«! s s^^oHm   skokom« obemtno Sk-"-
Qkavnc naše zadeve so:
1.   Denar, kä je naxnenjen za Goriško
na! se pošlje dz Rima naravoiost v Gorico
in naj se radi užtrejšega in točnegšega iz-
pkačevarrja   podeli   deželnemu zemfcjiskjo-
kreditnemi zavodu v Qomici popodna neod-
visnost od zveznesa kreditneKa zavoda v
Benetkah, k.i škoduje radi svojega speäcu-
lativaie^a  ravnanja    voinim    oskodovan-
cem gariäkim.   Mesečni prispevki naj se
nakazujejo vedaio in za vtsak masec öe <le
mofcoce' vnajprej.    pod nobcniin pogojecm
pa ne po dcnanrih zavodih benešfcih    ali
videinskih.
2.  Država sc odpove 1% obrestim. fci
üh morajif placevati oškodovanci za dob-
Ijerie rrcdirnne Jrza\i.    Zavodi. *ki hnajo
opravka s predujmi. naj dobijo za svoje
delo enkrat za vsclei odskodnino. tako da
cxhxtde pot cm pisčcvan.ic obrcsti za ne-
določen čas na spioh.
X Za-Jruv?v vojiuh oskodovancev naj
s.' zednacijrj s Stavbn'mi /adru&nmi in si-
ccr v tem smislu. da bodo vse dobivale
ored Iconkordatom 90/r prcdujma na
predvidcvano vojno odskodnino; lOO^r
predirjmi naj sc plačujejo 'le, ko je že
sklenieu koukordat.
4.   Roik  za vla.craaije prošenj    za   od-
skodnino    naj sc podaljša.    Oäkodovanec
pa moi a imeti prildko, da smc neomejeno
do sklen.itve konkordata    priložiti    svoji
proäuji potrebne prilosre in spüoh vsaiktero
listiuo, ki bi se /.alitcvala,    oziroma ki bi
bila potrebna.
5.    Pri izplaocvanju    in iigotavljaniu
vqme odskodaiine nai sc upošteva-io v pr-
vi vinsti kraji,   'ki so po voini   popolnoma
imičesni.
6.  Povišek za predvojne cent    Riede
stavb. naj sc doloca svojevoljno in brez
za&lišania    krajevnih izved'cmcev.    Določi
naj sc v-eJno v napirej. a niikdar z vzrastno
veljavo. Tudi povišok za poliistvo in po-
sebno    za kmetnske prsmičnime    naj bo
vedno v razmerju z današnjimi dejanski-
ini cenami    in naj se ne prepuš-ča v tem
poglcJu popoluoma t>rosto roko    razniin
uradnikom. v katerih zfnožnost hi nepri-
stranosi rJ jno&očc verovati.
7.    Skliče nai sc od ininisterstva   že
onuio\;<iui koni'siia.   k\ nai dolc-5i posa-
meznim    \~- >!:>m    izeubtjcn-ili   i>redmetov
pfedvninc hi s^ksme cene, ki nai bodo po
ten» merodajnc za sklopanje dotroverov.
S. Pre«stroiiio naj sc uradi. ki jvm je
m»vcricna nalojia pečati se z odšteodnin-
skiim ztidevami in natj pride vanje tndi za-
dostno število slovcnščine zmožnih oseb.
9. Vojna odškodnina .naj se öim prej
*zi>lača tudi \nsem, ki so Irpdi telesne §ko-
dc. ozironia n)ilmvim potom-cemi. kakor
to zaJitcva 5 4. odäkodnitiskcera zafk-ona.
To so našc sjiav-ne zaliteve. Natanč-
n«. »c priliodt!jrfč!
w$ li pösia^ßv.
Posiancc Podjronvk ie vlažil na mi-
st rskesa prcdsediiiika in .minisstra za .tio-
tranje zadeve interpclacim. v kateri vpra-
šuie. je4i ras. da so bili meseca novem-
•bra v Brestovici prä Sežani aretirand ne-
kateri doniači mladejii-či radi oisebne$ra
spora. ki ie bil naslal med uslužbenci ne-
keea cradbenietra pc-dietia in domačdni
t?nti nn ali ie res. da ic istri dan rpopoldnc
tx) -M-etaciji kazmovahia eVispedicida faši-
stov liiOtcla zažeati ve-č hiš v vasi. ikar se
ihn ie zabraniiojin so • "• M •' tdajsi so
bili takoi obvcščeni o namctrih fašistov.
ixriLli uia licc mo&ta s^li 4 ure pozneie. ko
bi K:t  zločin laliko že izvršcn. Paslanec
vprašuie padaüie. ali ie res. da so b\k a-
retiranci izpuäceni nasiedrai dan sicer na
scobodo. toda pod poifojem. da pfeniajo
fašistotm strošk-e za eikspedkijo.
Piöslanec Porstornik ie vdazü iuterpe-
l"^:io na miiHstnsikejra predsednika in mi-
aiistra za notranie zadeve. v kateri vpra-
šuie:
1) je-di res. da je v Slapu pri Idriji
<okraj Tolmin) ipodbniKadix kraiievih o-
rod&nikov 13. novembra t. 1. prepovedal
»Bralnemu in pevskmnu društvu« vežba-
ti ceHkveno petie v drustveiiih prostorih.
utemelievaje svojo pret>oved s trdiivijo,
da je on tisti. ki nkažc. da ie treba «anil
nasloviti prosruo kaati. kar pride iz civil-
ncjra kouiiisariata. on kratko malo raztr-
že. Dovolenje. ki pa izda komrsariat. da
mora noski visum orožnikov. Poslancc
vprašdje. tc-<H res, da ie orožnik. ki ic
snrcinlial i/odbriiradiria. oridodal bescdain
nodb-rijradirja. da bi bilo najboljšc areti-
rati in oklofutati \>>e pevee. in ali je res
nato podbritraJir iK^kazal zastopiitivom
društva. ki so hoteli vedeti vzryk prepo-
vedi. litograTiran List in iziavtf. da je vz-
rfj-kov dovori Ln iniaio orožniki tozadevne
ilkaze od Presidija iz Trsta. Ko so funk-
cionarii drustva priipouHiiti, nai si orož-
niki »riskibc potrebne 'nsoniacüe pri ci-
v-ilnein k-oniisariatu v Tolivinu. ic podbri-
jr-adir odvrnil. da nc nvciv civihii koniisa-
riat v Tolni:-iu -tiicesar otroliti. kar bii te-
mu nas'pnot(3vailo.
2.) Poslauec vprašuk   ;i  nisira. kakš-''
nc lükrepe misilita izvršiti  ••  :.->lučajii, da bi
se  izkazula  resničitc«t  <!  ^i  !kov.  in ka- :
ko hočeta jaimčiti. da se   .e 1-;   oviralo bo- i
doce delovanije  postavu: > iisLiaiov-ljenejfa ;
društva in se ne ponovi > oni nieni proti- j
zakoniti d.oeodki.                                          j
POSLANEC  ŠCEK
ic vložil sledeče intenpeiaeüe:
1.) Na ministrskegu predsedndka in
«ninüstra za notnunje zaJevc. \ katteri želi
vedeti. kako se ui>Ta\;Cuie inienovanje
več iiekvalificiranih osjb za profesorje
no idrijski trirnirazüi.
2.^ Na ministrskeKu predsednika in
iiiiniscra za notranie za'.Lve. v ikateri želi
vedeti. kako se uteiuc'iuie imenovaine
nekvalificiranih oseb za profesorje na nčn-
icliiŠJu v Toliniiui.
3.) Na mimstrskejja nredsednika in
minlstra za nntrrwij zadeve. v kateri
vprašujc, kdai nrisJi vinc-n otvoriti sloven-
's!;o Ijiidstko solo v Jamiiali (Traic-Gori-
ea). Otvoritev šolc zahtevaio vsi stariši
v tei obüni.
4.) Na nwnLstrskeita    predsednika in j
ininißtra notranrüh zadev. v kateri    hoče
vedeti. če muiierava vlada otvoriti nemu-
dcnin slovensiko ljudsko šcAo v Dobcrdo- >
bu oikiraj Tržič^Gorica), ki je bila po 'kriv-
di vlade zcttrta.
5.) Na ministr<sk.čig:a predsesdnika in |
«mkiistra za aiortrainje zadevre in mini-stra za j
vprašuje. kedaii misLi vlada otvoritd zo-
pet sloveTiSrko l.mdsko 5oilo v Devinu
(Trzicn-Qorica) iki jo zahtevajo vsi stari-
ši v občioii.
6.) Na nünlistiiskeira 'Predsednika in
na fniinistra za notranjie zadeve, v kateri
če vedeti. kedai misli odpreti vlada v
Oorici trgoviskö solo. ki k> želi slovensko
nrebivalstv^ pdkraiine.
7.) Na ministrskcira predsednika in
ministra za notranje zadeve, kedaj sniisli
vedoti. kedai misli dovoKtt \ia<in. da se
Zronet exipre rfoven-sika. zaseb?>a tvirovska
sola v Trstu. ki io je vlada zatrla.
8.) Na rnrnzstrskeea predsednika in
inwiiistra za notranje zadeve. da bi zvedel,
kedai namerava. otvoriti ckida v Prämo-
rtu s'ovansko žens^o mesča»nsko šolo. ki
io želi pol miljona državHanov.
VILAZNIVIPRATIKÄRJI...
>/Pcpato di Trieste« se ijc tspomnil na
>Ooriško ipratiko«, 'ki jo Lmenuiie aiimanah,
m ji je posvetil del svojega uvodnika v
oni za-dnjih štcvilk. Pravi, da se v pratüki
slikajo v razimere v Juffoslaviji, tkot si-
jcJTie, (kar je tu pa je slabo. razmere ne-
vzdržnc. PoIck tega da prinaša sliki raj-
ncs:a kralja Petra 1. in novesra 'kradija A-
kksandra.
Mi bi tc^a nc cnienjali, ker »P<rp.olo« je
davnaj ne jomljemo za resnejja. če bi ne
tičal za tein tisti Krdi zistem (konfident-
stva, -podobnega sv.oječasnernu avstrija-
kajitskemu «petoliztvu. ko vsako našo be-
sedo in dejiuije telitaio z zlini namenam
0-* bi izzva'i nad r.as vc^-- ¦'" v vlade in
thrill vrst. ki .Hh z Inienoin '.mi n: "itne-
nujeii:^) vcč.
Sevcda ie io i)üt sio -Poik/Iii« v prvi
visti za t:">. -J;» krije s -svojini q-rozornirn
hrbtoin üei;uije nekih •crožni-kc-v. ki so
Prattko pi::i \.:ein obsiojeiim zakonoin
v neki vasi zaplenili. Kr^o: čc so Pratiko
orožniki zaplenili, mora že biti kaj takega
v nji in »Ponolo« je trreli res iki5c1. Druid
•listi so capljasH zn >Popoloan« in lahko se
zffodi. da nam bo to >Pratiko« očital do-
bro infromirani senator Moscmii. da io ho
omenil tudi — makari - vc-!ni nnüister
v odfirovor na kakšno interpelacijo, a vsi
^-""li Jo näso brali.
To so dalekosežne posledice. dra^i
anoji. Uredmtk pratike inai si to zapisc k
srou. Ni treba, da regdstitiTa dog-odike ta-
ke kot iso, da kot kronist ne !aže, ampak
zapisati bi bill moral: Jugöslovem iso ikri-
cali od veselja nad Taipallsko poffödbo.
Dobili so vse sole od pi ve do zadnje. Ob
volit\ah so vozili Istrane na z rožaimi o-
kra§&nib avtoanobilih na vrolišče. Najširša
samooiprava jim je zajrotovljetna. ltd. In
če ic urednik rcRistriral isimrt kralja Pe-
tra in pcvedal Madm/ brez vsake tenden- I
cc. da ie nastopil vJado novi kralj, bi ne [
smel priobeiti sliko kralia Petra in Alek-
sandra. ampak jarponSkje&a prestolona-
slednfka Hirohiito hi kaketca kitajskeRa
inandarina. To je lostfčno.
Seveda je to saano za nas. ki smo sd-
cer ital. državljani in piačujeaiio davek
tudi kr\ni davek beano morali dati. -toda
smo dr/.avljani tretie vrste. »11 Secolo
XX. /. diTi-e 1. decembra. št. 12. prinasa na
.Str. 879 čSanek »La sine di ün Rc;;, ki ima
S piUik o kraMu Petru in kralju A-leiksan-
dru- In »Ilu^.trazione itaHana<? In dniß^i
Irsti? AI1' čuti >-Popc!o<  tudi do teh e.njus?
Nam sicer \ tr-ij-i tenrperatnentnost ;
Pov-rvli»-ve<T^i< 61ankai7a. ki bi na nravem
n'cshi I^hikf- mro-zo korisHla lindstvu in i
<lr/;*vi. f'.ko pa srrelja mim) tarče. Koli- :
J'T'r v:.»viicl?ili nvoblemov i.*n?ir»o kat ic •
,.pvitiirp.<. čc x;h no irn^Menm foko prati- !
karsko, kot omenia naš Prešeren iu po- i
SUJa vise rakom žvižgrat.
Qostilna   :-:   :-:
pri „BELEH ZAJGD"
==     ˇ   Goricl                '
Shajalisče okoličanov in mešto-
cov. Postrežba s svežimi do-
maiimi, mrzlimi in gorkimi )e-
4U\ ter z izvrstnim vipavcem,
bricem In s črnino.                 =
Zn cbilen obisk se priporoia
JOS. MOLAR, wmtmmAwr.
KUNINE
yiatxino,    iisičje.    dihurjeve,    vidrine,
jazbečeve ter zajčeve
KOŽE
pš3/;uje po n^jvišjih cenah.
I). WINDSPACH, Tret, Via Cesare
itatmti (Stadion) st. 10,11. iiadstr.
Goriška pratika
}(• \/.Ai\ v icpi novi VLrervii.
« slikami in velezanimivo
vsebino.   '            _m^--------znzr
Cetia L 1,60
T:.: :  ^C'-i i'v»:>t>-'. :¦:>itt'.'»jl-r* jo pov&o--!.
HLIN s 3. teCajg strojem za iečinen
n ^tooaiiii za čreslo odda v najem Anton
Ursič v St. Vidsu pri Vipavi. Prednost ima
¦samec.__________,.____________________.
Izsel je VEDEŽ
za leto 1922.
^plošci; /.-cpiii koledar za vse stanove z
najraziičncjso in najzaniinivcjšo vsebino
>V-eoe/. ie neobhodno ix>treben za vsa-
kcgia ^er -staue lično vezan lire 3.-— ele-
irantr?'   v platnu lire "4.
v üopotnilno »Vedežu.< izž^l je tudi
tjesgcv sjtremlievaJce: »Hišni priiateiü«,
/abarvtio-podučna družinsika knjigra, ki
^tanc /;> »Vedcževe« odtemalcc   sasnio 2
Priženttev v trsovino in eostifno na
Sood. Staierskem.
Mlad posesimlk čedaie zunanaosti mir-
nega značaia žoli znanja z enatoo crspo-
dičaio ali vdovo s «pronioženiem v svrho
takojšnje ženitve. Le resne poriudbe s sli-
ko. ki se taJkoi vrne. ie miaLsIöviti ivkI:
»Trffovec Celje, ŠLajcnsko.
Kralj,
•     mii
lifi..
«.)be knjigi dobi se v kmjisarni I. š^o-
:>a v Tirstu, v knjigrarni »K. T. D.« v Go-
rici ulica Carduci 2 (Montova hiša) in po
vSieii jjlavnih trgovinah po dežeii.    Pre-
: roda^ilci jili dobijk) v omenjenih knjijjar-
iah :š primernim popustam.
odlikovBna tovaraa   kisa   v  Goricl,
Kapncfvska ulica 9,
se pnporoia vsem starim in novim odje-
malcem z vsakovr<tn»tn kisom po kon-
kurenčnih  cenah.  Posilja   po   žele/^nici in
na dufn.
in>.i n_r*-i*i j~Vi_i \.r jh  • u~*i i ^ n *• u * i_r*u  **  i •
OVCJI KO2UH /a iako nizko ccio
ie na prrodasj v *kroiačnici Kühle. O»rs^
Verdi «30.
Na prodai ie »ala hi^ca z vnooi \«a
Coinpi št. .V>. \eC sj r^iizve \"ia Scuck
st. 1.
TRI  PARCELS lik ob vriavui    cot
nivd Oorico in Scftkaiioni se proJn. \pra-
ša sc v rrjrovfui Lciiassi. -Solkan.
. Mizarska delavmca s šcstimi uvizar-
tkiira stroii na vodno sila sc \sled lK4ez.ni
¦fcakai proda. Ista se nalvaia pole^: drÄi\ -
ne ce&te pod Selo obi. Voice. Več pove
lasliiik Andrei Du^ar v Rcčiiiiu  Iu7.
„Slovensko bratno in
podporno društvov Gorki
katcio ie ustaiiovil prcd skoro šuridccku:
deti uaš velezaiSlužmi dr. Anton OreKorčič.
je dobilo odidobrentie   -svodih    pravil    txi
istraiii vlade in bo z-ačedo svoie duišt\ictv"1
živHenje s  torn, da bode za mesto Ciori-
co opravljalo tudi posle, za svojc clane.
ki iih opravlia boMslka btagaina t. j. dn
izirilaouje v siučaju bolezni elanom denar-
¦n-o podporo ali prehranitnLno v bolnišni-
ci. Društvo ima ia"lw lepo in böirato knii/
iiico Tm bode kot bralno društvo pomidilo
svoiim  bralničariean Ctiva dncMiikom ii;
diueih strökovnili  in  beletrističKnh  revti.
Slovit^nsko brain«» in podporno drustvo -it.-
eno naistareiših driiMcv in obcta biti en;
iznied redkiih društev. ki bodo  v Ooric
laktično iunkcitoniralc.    Društvo ie med
voHio izirubilo svoi inventar:    i.i>da    mi
smo prepričam. da IkkIo aiovo pnjstopi\š:
člani Sik-upai -s starrmi  zepet    vspcstavili
äiasc staro bralno in podponm dntštvo v
tmo cvetočc in dclavno stanic. v katercui
sc ie naharialo prcd vo.rno.    kjer se bode
na.se trvrox'stvo in obrtništvo skuplkilo v
narodui in svc:.i lastni procvit. To Sloven-
sski> braluo in podi>omo društvo bode Lnie-
| lo do prcswledku r>tih - ;mcd - hi »o - vi -i-
i  nih  let  svoi prvi  rcdni  c>bčni  zbor.    diK.
j   J5-X-1!.  19?!  f;b 7.30  uri zvecer    Via    S.
!  Giovanni  (gpostilna  pri   ..Maksuv)  ter s<-
I  vsi. kot člani in »ritiate!^ ^rüstva vabHe-
! ni k istcmn.       Odbor.
Produktivna zadrtt&a soikanskili mi-
j zarjev r. z. z o. z. v Solkmiu pri   Goric.
|  sc    priparoča.    stavbeniin      podjetnikoti..
!  siLsvbenini zad-rujcani.    zadrujcam    vojnii
!  (Klskodovaiiccx' tor privatnikoiu za Mav-
! bciia dela in poliištvo. Ccuc    /uienie
dek"; sulidno.
z:!Za A. DRUFOVKA • Gorica
RAŠTELJ   St. 3
naznanja trgovcem in Oevljarskim mojslroin na j.ložcSi. *ia iiii.'i
v zalogi ve'iko izbero dobrih in lepili nadplatov iastnegu
izdelka — po jako zmernih ccn;ih.     z=^z==z^r:=
Joslp Kerševani, mehanik in puškar v Sorld,   Stolnl  tr?
it«  9- (desno) naznanja si. občinstvu da mu  je na novo došla   velika   rnno-
žina blaga iz   svetovno   znanih   tovaren.   Novo
došlo blago prodajam   po jako   znizftnih cenah.
Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff,
Gritzner« Adler«   Neuman.   Asrana  in
WSnS^lmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje
in neveste na slrokovni poduk za umetno ve-
zenje in krpanje, katcro dajam brezplačno.
Dvokolesa: Orig. Puch, Ori^.
Styria, Orig. Start, Waffenrad,
Regent, Kosmos. Helical m
mala motorna kolesa.
Velika izbira pušk, sarnokresov,
patron, dinamitnih patron, smodnik za
razireljevanje kamnov in za lovce, ter potrebžčine za zgoraj omenjene predmete
Lastna delavnSca In popravljalnica Stoln'i trL št. 3.
Z janistyom prodajam šivalne stroje dvokolesa in puS^e tadi na mesečne obroke
Za toLno solidno postražbo In koakarenčno ceao jamčl.
Josip    KerŠevani   mehaaik ia piškftr
Obiiubil je, da prihodsnje leto zopet pride. |
7V*rej na vešelo svidenje!
Kanal. Od 5. do 8. t. m. ie bila v
KonaJu posebna pobožmost. Marijina
dnizba jc obhajala svojo 104etnico ob-
stt«&. V ta .liamcn se bile duhovne vaje,
kak-re k imel pater Roimiald s Kostaaije-
vioe. -Njegovi temeljiti govori so globoko
ses$ do srcct poslušaicciii. Cerkev }e bäla
vouflo dobro obiskovana. pa tudi niiza
bc#Ja obložena. V oetrtek popoludne je
bil slovesen ssklcp. Blagoslovii se -je jk>v
*kp Brezmadežne. lz župnišča so nesli kip
v tfovesni procesiji Pred cerkvijo je go-
.soodicna Bait, liči tainükova, s prekjas-
nim nasovoro pozdravi-ia Marijo, katera
po dolgem casoi zopet posede svoj presto!
v oerkvi. Slovesnost je bila tako lepa. da
so ni3i ntožje do solz ganjt'ni. Zvečer pa
k? -aapravila Marijina drnžba lepo in ternu
diKvn prav primerno predstavo. Velika
.ie hila udeJežha. pa vsi so prav zadovolj-
m r*dšli. /eleč. da hi kmahi doživeli >kaj
ertjkccra. - V soboto. dne 10. t. m. pa ie
Ml v hoteiu c. Križtiiča Orejrorčičev ve-
ji-r. ki ie tudi nad v-se sijajno izpadel.
Livtk. Tudi naše Izobraževalno
jT-.i-:vO Livck<-. je v nedcljo 4. dec. pnire-
(üftr.' iepo li^pclo skivnost 'v prosiavo na-
šjra ltubljeiicga Siny-oiia Gregorcica. V na-
rlawmi dvorani tiam je naš izborno" iz-
vcäfotni domači pt-vski zbor zapel več
.¦«jfvt^-nč^v.ih ?>c<nii pod vodstvom g. pe-
vavi die učkeita Fr. MiMavuča. Vmes so
sJetkle deklamac'-je, k] s.o bile ciobrc p: - j
iTock -io. - - oči so ž-:«relc navdušenja — č.
¦z. %mr:\z Pnvel Jti: včan nam je v priiazno
pjofijudr.ein govoru opisal pesndkovo živ-
-1c?i.K'. in delovanjc ter pomen njegovih
-Xr^.rui. Ob tei priliki smo zbra'i 116 \\r
vz <y*w siro-nsce v Oonici.
Bukovo.    Naše    vQospod.    bral.
riru^v (.••¦. je imelo oboni zbor. Živahno
zar^manjc sc tkače, ker draištvo šteje 74
čfenflv. kar je za tako raztreseino župnijo
re* lepo štcvilo. Prigiasilo se je pa ziopet
!K{v:i števito članov. Na občriem zboni jo \
"miS •äioglasno snrejet za častneca čluna
>•. ^<tnik dr. Josip Obhik za zasluge in
<<x i^tansovitelj našejra dmštVct. Ustano-
vw\i se ie tudi anlekaTna, oziroma sirarna,
ki z iako povoljnhn uspeham delirje pod
Mjretmiii sirarjem j?. Jamezomi Rivtarjem.
- Umrla ie po doled in Tmičnii boleznii bla-
ira žena Mari-ja Feltrm, roj. Moöniik. na
Koid. V naiboijši dobi jo ie Bog; poklical
^\ .scbi. O men.i priliubijenosti priča njen j
i\-^rcb. N. p. v m.!                                     i
- Čebelarjem tta Tolminsketn. Na-
iTidSja se vsem č&belarjem. da se vrši
zbcirovanje v nedeljo. diie 18. t. m. ob 2.
:v spoidne v »Qasilnem damu« v Tolmhiti.
Pisvetovali se bodenio o čebelarskn za-
trtD^i. o novem Žnideršačevem pasrtju in o
dtaigih ^ebelanslcih zaidevah. Zato vabim
V5C iebelarje, naj se te$ra isestareka vdc-
IcSfei' v obünem Stevilu. — Fr. Kašca.
sau giuberniji, dasi razni pomožni odbori
uspešno dehiiejo. V mestu Saratovu je u-
nwalo prej od 30 do 40 öudi na dan. Se-
daj so še 3 do 4 smrtni slučaji na teden.
Za to sre zajslujja predvsem auudskim ku-
hwijaiii, iki so se -ustanovite. Vkljub tetnu
i>a Je1 treba, da pride pcinoč v vecji meri,
kajti drusrače bo zete slabo.
= Ceboslovaška in Poljska sta skie-
riiti pogodbo, da bosta ostali nevtralni. če
bo ta ali ona od teh dvch napadeni.
= Ruske sole so Cehi ustanovili v
PragL Plačuje jih vlada. Sorte so za ruske
betfunce.
Č veterosporazum.
Pogajanja za skleaiitev oetvernega
sporazuina mcd Ameriiko, Anglijo, Fran-
ciio in Jaixmsko. s katerim bi ise zagpotoväl
anii na Tihem ooeanu, so že toliko kon-
čana in tozadevna poffodba je bäa podpi-
sana. Ta četverni sporazüm bo imell
skozkiskoz miroljubčii anačaj. Z njim bo
zajaaričen »status quo« (dosedanji ipok)-
žaj) aia Tähem oceanu. Za s>lučai spora
sued prizadetbni državaini se predvideva
rok 6 mesecev. v kaferem bodo države
podpisnice sikušale; rešiti spor anirnim po-
tetn. bodisi s tcm, da bi se sklicala konfe-
renca teh driav, bodisa na ikaterifooli dru-
«li način. Senat Zedinjenih držav, katere-
^a mnenje |e odločilno, koiikor prihajja v
TK>§tev AmerFka, je temu sporazumsu zelo
naklonjen.
Morilec Landru na smrl tbsajeiu
V Parizu se je \TŠi!a za-niinh'a rtizpra
va proti nekemu Landruju, ki je imel
znanje z 283. ženskami, od katcrili jih je
11 umordl v svoü vili s kladrvom, razse-
kal in posamezne ude sežgal v svoji peči
ier sc polastil njdh preinozei^a. Ta mort-
ice na debelo }e sicer phešasit, iina dolgro
crno bradiO, a je vendaj vždval nied žen-
sikami največje simpaitije. Lnseriral je v
časopisih. da se želi porociti m tako vjei
ptičice na svoje Jimanice. iMenjal je drae
in stan. Nazadnje so inn prišli na sled, ko-
iii mogel po(\re(feti pr.ijatelfici ene zadnjih
njegovih ljubie, kam jeta izgin.iia. Ko «o
;ra zaprli, «o se zateli ojflašati od vseh
stirani in izpraševati, kje so druge .pogrre-
šanke.
Seveda se je Landru delal, da ne ve
zanje in trdii. da je imel ž njimi pač trgov
ske opravke, a ga obziri do dotičnih dam
silii-o. da ne izda današn-jega njSh biva-
lišča. Sploh se je l^indru vedei pred sod-
iKŠjo zelo predrzno in dajal taiko drzne od
.irovore, da se mu je obcinstvo smejak).
Toda vsa duhovitx>st in predrznost gra ni
rcSla. Najdeni ostaniki ožganih kosti med
nepeloin v njegovein vrtu prdčajo, da je
bil moriilec, čc*tudi ^risega, da ne. UmorM
je bil tudi dva psa.in enega mačka, k.i so
Mh imelc ijubice s seboj. Landru je bii od
Dör-ote obsojen na smut. Ptposnja za pomi-
ioščenje mu bo sanio za par dni podaljša-
1a življenje. Cel svet pa jv prcpričan, <\i\
>e bil on res morilec.
Ali stc že obnovili in plačali naročnino za „Gortško Stražo" za leto
1922 ? Letosnje leto gre h koncu, zato uljudno vabimo in prosimo vse,
da čim prej storijo tozadevno svojo narodno dolžnost. Vsak naj poskrbi
za se in naj poagitira pri prijateljih, znancib in sosedih!
Cena listu ostane kljub rastoči draginji še stara, to je : Celo leto
12 lir za tu - in 20 lir za inozemstvo - Segajte vsi po tern edinem
slovenskem tedniku v tej državi! S tern podpirate svoje n?rodne, gospo-
darske in kulturne koristi, s tern podpirate sami sebe, svojo zemljo in
svoj rod ! Na delo torej I
-I- Razbojstva. V Trstu se zelo rano-
žiio drznd roparski napadi: Na katinarski
cesti so bile oropanc trd -gospe 250 lir. So-
fer pretepen in avtotnobil vržen v jarek;
roparsko ie bil napaden uradndk Lucijan
Qottard, ki je bM oropan 50 ti&oč Mr; ro-
parski napad se je izvršid v delavski za-
drugi pri Sv. Mariji Magdaleni; ropareki
napad v uJsici Media dn ropanski vpad v
ravinatelistvo mestnega tranvaja, kjer so
vzieiK 3500 lir v navziocnosti štirih ushiž-
benioev.
Dva domneva roparM sta bila aroti-
raoia v starome§ki gostilni «Ad Batirame*.
Možakarja, ki se pišeta Marijan Rooco
im Franc Qottardas, sta   bila   preiskana.
-Pri prvem se je našla krinlka. a pri dru-
srem dve bodaäi.
Izjiubljeno. Nekdo je izgubii na gx>-
riškem državnem kolodvoTii in ^dcer na
prvi dian seijma sv. Andireja, denarndeo ?
srednjo svoto denarja. Posten nanditeflj }e
napxosen, da prinese denar na našo upra-
vo, kifivr dobi r-rinierivo nagrado.
+ Podkraj. Dobili smo /K)vega gosp.
župaiega upravitelja,    s katerim  smo  visi
i zelo zadovoljni, züasti še, ker ima pravo
I  sree za trpeče ljudstvo.    Prav   hvaležni
smo prevzvišejiamai   eospodai   knezonad-
| škofu, da nafe je oslišal.
Iz Jugoslavije.
i. Viadna kriza v Beigradu še ni po-
pravljema. Pasič, ki je hil poklicad k tsebl
tudi dr. Karosca ma emourni pomenek, nf
rmogel sestaviti vflade in je odložil pover-
jeno anru nalogo. Zdaj ima naflogo za sesta-
vo vladiö Ljuba Davidovič, predsednlk
denToikratske straatke. Ta se bo zopet po-
srajäl z dased. vladnimi strankami. Kako
bo izvr^il svojo nalogo. se se ne more
prorokovatL
j. Politični položai Kriza še vedMo ni
rešena. Dav-ktovič ne more sesta\iti vla-
de. Radikalci in detmoikfrati se ne morejo
sporazoimeti. Socialni deanolkrati se ne
vdeileže sestave nobeme vlade.
l Ženska volilna pravlca pri obctröki
voütvah v Sloveniji ije zopet propadla.
Politični pregled.
Izjava naäh poslancev v pariamentu.
Nu >ei zbornice od 6. decembra so podasti
rjaži po&lanci.pred gflasovanjöm o preidlo- |
5fu pasl. Pietravalleja, naj se odobrijo iz-
jave vlade güede njene aiotranje (poiitik-e,
do paslancu drju Padgorniku isledečo iz-
jav-3:
Ker se je slov. ljudstvo v Juldjski
öeieciji iakaza lo pokorno veljavjiim za-
tooÄzm m iker moi ije vlada kakor za iro-
nič^io nagrado -odrekla v Juuäski Beineči|ji.
aläi^ti v listri najelementarnejše praväcse
socfalnega sažitja, taiko dia smo mi Stove-
nd šteti v Italiji za državljane tretje vir-
stc. z ozirani na trajna preeanjanja naše-
sa -Ijudstva. naših ikiultaimih in celo gospo-
darskih ustanov iai kex vlada ni ugodila
niit\ičnim zahtevam islovanskeiga orepi-
vaSstva novih pokraiki niti sna soflsko-küil-
arnem niti gospodarsfleem niti upra\Tiean
¦n ieztkovnem polju. bo glasovanje slo-
vanskih poslancev, öeituÄ pomeni le ne-
ka; «laisov. znam«nje, da veMka večina
i>rthivalstva Julijske Beneöije ne odio-
t*T.r. a delovanja viade.«
= Vašingtonska konferenca.   Japon- j
tkrt ie spre^ela razanerje 60%. To ise pra- I
vi, ona bo smela dmeti 60%    prostorniite
iTidii Amerske in Anglije.
~ Potres v Toklju. V glavnem mestu
laporeskejra se je vršil    grozon    potres,
km La že dodgo ni bilo.    Mitogio   ljudi je !
r.-^nxmih irnnogo his razdejanih.                   !
Preganjlanje Miriditov (ki so kri-
stija^ni). se je v Albamiji zopet začelo. L)u- j
dje bežijo cez mejo. »Tribuna« pravi: |
>Mirtd»ti, s katerimi je naš dopismik go- j
v-onril. so vprašali, ah" je jugoslovenslka t
vlada že predv7>ela prhnerne 'korake, da j
t» vein obvestijo poslaniško konferenco. j
Zvczo ruirodov in angleško \1ado.«
=^ Qlad v RusIJL Nansen )e brzojavil
te Rusi)e. da Je noložai slab in da inostala
'   . -;d<im dntun slabsi posebtio v saratov -
Domače vesti.
+ Dopisnikom. Mnogo poročil nismo
mogfli priobčiti. Prihodnjič.
+ PrJhodnja »Straža« bo imeda bo-
žičmo prilogo z zelo zanimivo vsebino.
Obsegiala bo 8 sitrani. Sirite list med
ziianci!
+ Za doktorja vsega prava jo bil pro-
gilaseai dne 24, noveimbra 1921 ob 12. uri
diopoldne v veliki auli slavne Karlove u-
niverze v Pragi naš froöak, pesnik I®o
Gruden iz Nabrežine pni Trsüu. Castita-
moj.
+ Učiteljsko društvo za goriški okraj
bode zborovalo v četrtek, dne 5. januarja
1922 ob 10. uri predpoldne v Ooricri pri
Jelenu.
-h Cankarjev dan. Dne 17. in 18. dec.
se bosta vrsüla v proslavo trületnice smrti
Ivana Camkarja dva dmeva v Škednju s
nredavanjieim, recitaeijo in koncertom.
-t- LJudsko stetje. Vemo za sluča-jc.
da uradnik, kd .je pobirail pole. ni vpraSal
po občevalnem jezüku. Kaiko bodo vpisa-
ne -te družine? Adi vedo gg. že na pamet,
če dc ikdo SiWenec aili ne, in ali govori i-
talijarGŠkd aH ne? Aii je mestnemu magi-
stratu to postopanje znano. Mi lalifco po-
strežemo z imeni onihjs-trank.
-f V Tolminu pri »Modrijaaiu« bo
imel v pondeljek 19. decf^bra 1921. ob
20. mil dr. A. Budal javno predavanje o
Danteju. Vstap brezpla-čen. Vabljeni so
vsi, 'ki se zanimajo za veldkega pesnika.
4- Požar. Na polju med sošikim mo-
stom tin konjedercem Je zgoreda baraka
slovenski druzimii do tal v «tedelio zvečer.
Zgoreflo je vse, tudi en konj, dve toravi,
prašič in nekaj looz.
+ Nesreča na Rafutu. Müadenic je
našel graaiato, ki se <je zdela prazna, po-
stavil jo je na tla, v tem hipu pa se je
razpočila, ubüa mavzočega o^eta Jakina,
fantu pa Je odtrgala nogo. Utnrl je tudi
on. JaÄcin zapušca vdipvo in siromašne
otroke.
4- Tatvina v Solkanu. Krojaču Vugii
v SoHkanu so nkracüi že v drugič ob burji
im po noči obleJke in blaga in se odpeljaü
z avtomobttom.
4- Tatvina v žiipnišču v BU|ani. Dne
20. t. m. med sv. maso od 7. in poü do 9.
ure so obiskali oepovabljeni gostje biljam-
sfci farovž, ki je vsled vojnih dogodkov
bolj ipodoben jami razbojnibov, kakor sta-
novanju. Skozi skedenj so vlomili v fala-
dor t. j. prostor-za shrambo kmetljskega
orodja. Tarn so prevrfcili pol meter debeli
zid m tako nrišfli o kuhinjo. Zaöeli so srvo-
>e roikovrujaško delo no sobah. S srilo so
odprli vse ter odmetsli 820 L papimnatega
denarja, 10 L dnobiža. nad 100 srebrnih
tVron ?. v. Zi^to wo. zlato verlf ico. v
\ redrrosti 1200 L: zraven tega še nar n<>-
vdh še ne rabdjenih črevljev. Ko so vse
prebrskali. sk> odnesli pete skoz na pol
nazsuta Met. Neverjetno je, da bi tatovi
biii tuioi. Uzrmoviči so dokazadi, da po-
znajo imenitmo vise farovške iprostore.
+ Velika nesreča v Grgarjn. V Gr-
garju se je zgodila nesneCa, pri kateri se
ie bil vtnel ismodnik, tako poročajo dn je
težko poškodovalo 6 ljudi, ki se nahajajo
v bokmšnici. Nekateri poročajo twdi o
mriičih.
+ Narodni Dom v Barkovljah so
dne 12. t. m. požgali fašisti. V zrak štrie
le goli zidovn, ka pričajo io barbarstvu. U-
miče«no je tudi gtedališče. Škode je ck>
60.000 L. Hiša ie bila zavarovana pri Si-
auTtä internazionaile in Roma.
+ Pred tržaško poroto je 16 kfomu-
nistov, ki so obtotžend teroristdöne zarote
v Trstu. Tekiom razprave se je izvedelo
znova za strašno postopanje z jetniki v
tržaških zapomih.
+ Casnikarü in časniki. Dnzavna
zveza ital. časnikarjev je sprefela resolu-
cdjo, s katero se odohrava dosedanje prd-
zadevanje izvrsünega odbora, da bi se
dosegfta v sedanjih bojih popoftna nedo-
taklijivost časnikov in časnikarjev. Posa-
mezrne caisnikarske zveze se ipozivajo, naj}
izključijo tiste izmed svojih članov, kä bi
odkrito ščuvati k nasilju proti ^asnikom
in časndkassjem kakrinekoli politične
stranke. In pri naß?
Rodoljiibi! Odbor za prireditev bo-
žične v prid revndm slov. otrokom v Oo-
rici se je letošnie jeseni obrnll do vseh
blagih duš. da bi priskocüe z mitodari na
ponioč. Nadel si ie lepo nalogo. da zbere
okoli božiičnega drevesa bedno mladfino
ian ji pokaze, da oii pozabljena, da čuva
nad njo rse naše goriško ljudstvo. Naš
klic ni otstaü brez uspetha! Dotžti smo do
sedaj precej izrazov djubezni do nasäh o-
trok. bodisd v denarju, bodisi v blagu. To-
da premnogo je bedmih «otrok, da bi jih
rmogli obdarovarti, kakor smo nysHa in
premalo je še gmotnih sredstev za naj-
slkromnejše darih>. Ali naj ostanemo sredi
poti, aJi naj <pokazemo, da v nas ne živi
V€Č klic: Mail položi dar, domu na altar?
Riododjubi, trgovci, kmetje, vsa, vsi,
ki ljubite našo bedno deoo, obračamo se
do Vas, da nam priskoöite Tta pcmoč. Pri-
spevaijte) v obilni meri za bozfönico! Po-
segajjte pridno ipo nabiralnih pofah, izko-
risstite vsatkö priliko. javno ali zasebno
priredntev i. t. d. in spomnite se z darovi
naših otrok. Tarn kjer ni nabirallnih pol,
prepuščamo nabiranje darov osebnii inici-
jati\i. Vse darove v blagu in denarjn na1
se blagovoli poslati »Tajništvtu za prire-
ditev »Boziönice« v Oorici, via Morelli
36.-I.
Odbor za prireditev »BožTčnio©«
v OnrrcT.
Razne vesti.
4 Moderni Robntzon. Iz Londona po-
ročajo, da je W. Hobs ,profesor teoloSke-
ga fakul-teijnega vseucäisca v Miohigano.
našol na otoilcu KaisaJ, tkn pripada Karofin-
skem otocvu, nekega 'modennega Röbinzo-
na. Profesor pripoveduie, 4a 5e nekn 3ca-
pitan West, ki se je leta 1901 resü! iz ladje.
ki se !je tamkaj ipotofpila. Orf tedai života-
r.i tarn /in je popolnoma podivjad ter postal
čJan nekeka tamkasSitiega divjega ipkme-
ma. Profesor pTecHafra, naj se na otok po-
štje Gkspedidia, ki nai reši tejra nesreč-
nega 'iHoveka.
*   Sreča v nesrečL Na zek> obljude-
nem trgu v Londonu je nedavno motarnt
omnibus podrl nekega moza na tla. Zad-
nje kolo mu je §k) öez obe nogi   Voznik
je omnibus ustavil ter sei ponesreöece-
mu na poanoč, kateri pa ne le ni tarnal
aK zdihoval, ampak.se sanejal se je. »Obe
nogi sta strti« pravi, »toda potolažite se,
obe sta umetni.«
- Najvecü svetünik na svetu. Frao-
coslka vlada namerava postaviti svetünik
za zračno plovbo, ki thaj bo največji na
svetu. Stal bo na oksrog 500 kan od Dijona.
Njegova luč bo z močjo enega milijona
sveč svetila skozi 8 leč 320 km dalet
Svetilnik je namenjen za zračni ipromet
Pariza z jugom. — Francozi grade tudi
bKzu Le Bourgeta letaliče, ki bo menda
največje v Evropi.
*  Zakaj so dekBce modrejse kot deö-
ki? Neka Aanericanka je preiskovala od-
kod pojav, da so v mladosti deklice bolj
talefftirane kot dečki.   Prišla je do spo-
znanja, da pri deklicah širina güave do 10
leta hitreje narašča fkot pri dečkih. V 15-
ktu doseže glava deklice navadno svojo
končno veličino, pri deökih pa raste do 19
leta. Tudi rmajo deklice povečini bolj   o-
krogle »slave, a deöki   bolj   podölgovate
glave.
*  Sreca v nesreci. I>o sodaj se ae čuto
pogostokrat o «kakd ameriški aK   anglešld
senzaeiji, ki pa je 'bäla .dostikmait ie iMnet-
nio izvedefna. Södaj pa se (je enkiwt ipoga-
\iila senzacdja -na francoskem, o kateati se
smie reči, da je vse dosedawjc an^leške im
ameriške nara/vnost porazila. Nekii obrt-
nik se je namreč v svojem prostem časo
barvil z lepljesnjem pi'aka-toiv. Ko je nekoč
lepiü vdSkanski plaka-t na stend   1iretj€ga
¦nadstiropja, se   imu izpodmane noga tn on
telebne iz   vn*§tne tret^ega nadstropia   na
ulico ¦ki is-icer k sreöi na n«lki rmmoidoci
voz. napolnjen, z   ipanad*žn?ki.    Obrtnfflcn
se mi zjgodiik) wc, 1oda trgowcc s paradič-
niki )e imel na voz«   praveato   »paradiž-
nSkovo otm«ko«. Ali trigwec. namesto da
br bil vesel, 'da je re.^l čk^veku žnvilreJnde.
ic dotfcmlkn izrocii «--rattscu, ce§. da mu i ~
naprav?! s sJVoUm K^kokom^ občutno Sk^-
do. SodiSče je razsodifc), da inara piačati
otrtnSk trgovcu 300 frankwrv odškodnme,
Rax jo on sriii:> rad stariL Odl je vesd, da
sd je rešfl zwdjenije in trgavec je bä potem
tudi zadovotyen. — Res, enenarvadna sen-
zaotfa.
41 Prva izdaja Dantejeve »Božanske
komedije«. IVvikrat se je tislkala Dante-
jeva > Božanska komedaja« I. 1472. v Fo- j
Hgnu v italijanski provincijl Perugia. Na !
zadn$ strani knjige je imtisnjeno dme ti-
skarnc Lohaunesa Neumeistra in dijako-
na Meja iz FoMgna. V ostalem pa je ne-
poznano ime čstovdka, ki je gniotno pripo.
mogel do te izdaje. To je bil meščan Emi-
Hano Orsini, znamenrti itaaijanski zlatar in
kovač zlatega denara. Ta Arsdni se je se-
znanil z nemškim Tiskarjem Neumeistrom
«pa vzel k sebi .in mu dal tiskati neko dek)
Leonarda Aretiina, pozneje pa mu je dal
tisatti tudi J Jantfejevo !knjigo. Qotovo je, da
je Orsini vsekaktor zeto pripomogei k pr-
vi izdaji Dantejevih del.
*  Bog in kmet. Ko so Boga naposled
neprestacie rožbe čez drajjinjo ozlovoliile.
je priklica*] kmetiča pred svoi presto!: —
»Zakai si zopet zvišaJ ceiio   kroanr>iriu?«
— vMo.i Bog, ker ie hilo tako deževno po-
letjc.' In Oospod Rao: i- -ukazn'l v wrihod-
•nieni lew. da b\ sol-ncc boli greio. —   Pa
cena krompjria ie zooet pos'.vofcila. — In
zaito je Vsemojročni zopet poz\ral kinetiča
prou sv;»i urestc'.. — • Kni si zopet i>odra-
žil knmip-ir?« —    Moj mill Bog, letos je
bila vender taka suša!«   - Tedaj je Qo-
spod uiebes in zeinrje ves ozlovoljen po-
vaeü:       «Ker ti ni všeč če nxe dež,    ne,
če solnce srje,   sedi   sem na jtkh presto!,
Jem cene •kTautpiriu za --prihodnje leto.«
pa si s;uii del ai vrcine po svoji 'volji.« —
Kmct je zlezel na presrol. široko    šei in
retktl:        »Po svo;i vseinogočnosti zvašu-
Jem cene kToinpirju za prihodnjo leto.«
*  Papimat denar v Italiji. Po zadnjean
porojiiu, iki se nanaša na palažaj, kakrSen
jc bil 10. septcmbra. 1.1., jc bilo državnega
pa>piniaULa denaria v protnetu na račun
državc za 8.440,0*M).<mm), a na račun triro\'i-
neza9,4.^S,000.sM>). Sk-upaj je bilo 10. sep-
tembra 1921. v pronietu za 17 niilard 878
miSoMov lir paipjrnatega dcnarja. Dne 30.
hMMja je znaša-la ta sr\'<yta 18 miljard 158
imljutiox. lz teica je    raz-vidno,   da se   je
pod «šedanjo vla-do zinanjšala svota papir-
nate^a denarja za 2S0 miljonov.
Ministrov odgciver
Po netijubi poun-oti priobčujemo šede
dancs odgovor, ki ga je dobdl posianec
Ščeik na interpelacijo z oziTom na dva-
kratno prepoved prireditve društva
»Z\\>n« na Opünah.
Minister piše:
»Iz inforniacij, ik-i jih }e poslal gene-
neralnl komisar v 1 rstu sledi, da je ime-
!o islavje na Opčinah izrazit političen
značaj. Sdavnost se je moraila dvrallorat
odložiti, ker so'se bile dogoddlc prav v
tSstih dneh nepncsaMje fašistov zaistran
profanaclje trupel Tiaših vojakov, dočam
so se dogodili iste dni krvavi izgredi v
Piraaiu, Poreču in Müljah in so se marali
odposlati inočm vojaški oddelki v Be-
netke za vzdräaaije aniru.
Odložitev veseüice je bila priporočena
od \scfmh oseb slovanske stramke.
Okolnost, ki jo omenja gospod vpra-
šaiec da je bil vitez Kenda prav dobro
organiziral varnostno službo je d^oikaz,
da ije oMastvo ielelo dovoliti slavnast,
te inoident? z^dnjih hipo\ so nasvetovaK
odložitev.
Bevione.
Prii>omba ur.: 1. Torej senator Mo-
sconi je bil iprepričan. da je imela veseli-
ca političen zniača.i Lep mož!
2. Mosconi nam že sedaj s>čita Bon a,
ki je vondar Lah.
v^. Odgovof je sam celo v nasprotju.
ZgoraäJ pravi, da m bilo' za varnost dovolj
vo^akov, proti *kancu pa. da j. bik> za
varnost izvrstno preSkrbljeno.
PRUSTVENO ÖIBANJE.
d. Slov. Izobraževalno društvo »Pod-
xora« je odobreno in bo isnclo ikmalu svo-
jo prvo veselico. Isrrali bodo »Divjega
krvca'-.
d. Mlklavžev večer. »Qariäka (>nila-
dina« ic bila priredila dne 6. t. m. Mttdav-
/x\  \eccr pri Jelenu v Qorici.
J. Miklavžev veöer v Medani. Dne 5.
t. in. se jc vr§H dvakrat Miklavžev veöer
v izJobrayx-vaJsiem društ\ii. iprvič za otro-
ke. potem za odrasle. Pevs-ki zbor je tepo
'>ritx>!rK>ffö1. da kc je nrireditev kar naj-
boJjc izvrsila. Nai n.i^ M-\1avž drupo leto
st>e! obišcc.
J. Predavanjc v Medani. One 18. t m.
no blaij >sl--Y!i I'-o nredavis'! vr. dr. Bitežnuk
v Medani v «^ostilni Jozefa OradnSka o
nroduictu: Dru^tveno zivljenje in ohJin-
skc volitvc".
d. Brie. \" -sponiri prasiave petnajst-
leinice S. O. jo n-riredilo tukaisnje Bral-
m> in iHivsIko dništvo-i dne 22. .novembra
Orcjjoreičcv veCer. V pozdravnem irovo-
nu oaan ie oana^il g. učitelj Možina po-
men slavnosti. Ma vsporedu so bile dekla-
macije: »Oiiki«, »Naš čotouč otrndmo« in
»Stražniki«. Bogostovec g. Fr. Kodrič je
na&topä s predavanjesn, v tkaterem nam je
podal kratök obris ždvljenja in delovanja
pesnikovega. Mešaoi zbor je zapel: »Do-
movini«, stari moški zbor je zapel »So5i«
in »Eno devo«.
d. Kred. Naše lizobraiževalno društvo
je prdredüo v nedeljo 11. t. m. Gregorči-
čev večer. Pevski zbor nam je zapel par
letpih OregorčiČevih pesani. Domača de-
kleta so natstopila z deädamaeijami, »Do-
movini«, »Soči«, »Naša zvezda« in »Haj-
dukova opordka«. Na§ srosp. \ikar pa nas
je v svojem govoru setznandl s pesniko-
vim zivljemjem in rrjegovlm delovanjem.
Društvo, icot ikaže pridno oživija. V
kratkem se misli prirediti enodejanfico
»Damoklejev meč« in druge točke.
d. Iz Tolmina. Petnajstletnico Simon
Gregorčičeve smrti prdslavili so Tol-
min iii okolicansike vasi ne Ie dostojno
ampa:k sijajm>. Nočemo opisovati na dol-
ffo in široko potdk slaA^nost.i, tudi ne hva-
liti osizb, a še manj sami sebe kaditri, ka-
kor beremo sedaj v caanikih, ampastc spo-
ročaino de na kratkem; a) Dne 19. novem-
bia je priredilo Onsigorčičev večeT pri
Mcdrijanu titk. rokodelsko bralno diru-
stvo, s petjem. deMamacijo in tainbu-
r-anjem. b) Dne 27. novembra }e imela
tuk. Marijina diužba lep popoldan s
petjem. govorom in deklamactjami osmih
najlepših Oregorčičevih pesnii.
d. Col nad Vipavo. Tukaišnje -katol.
slow izobraževadaio dmštvo priredi v
praznik sv. Stefana, t. j. 26. d^ecembra
1921. in sponovi na dan Novega leta, t. j.
1. junuarja 1922. obakrat točno ob 3. uri
popoldue, v iastni dvorami veseiico z le-
D»m visporedoari. Med drug^m igrajo F. S.
Fijnžgarjevo »Razvaihia ziviljen'ja«. — Da
ves čas povojnega življenja nismo nasto-
piü, iifi bi'la krivda na nasi stranj, ki simo
srčno želeli obnovHs zopet predvojno dru-
stveno zivljeaije, ko smo v 10. letih ob-
stanka nas-topili na odru v 38 predstavah,
deloina zelo težkih, inarveč krivda je na
visji oblasti, ki nam kljnb pismenim in
osebnfon prošnjam m hotela dati dovo-
Uonja. Toda sedaj, ko nam je izobraše-
van.ie obljubljemo, (če ne bomo zopet va-
rand) se liočemo lotiti s podvojeno močjo,
ker obstoj nam je zagrotovljedi po naših
mladih. svežih močeh. V kratkem obno-
vimo tudii tamburašlki zbor. Le knjižnica
je !>oslova'1a ves ca-s.
d. »Razvalina zivlienia« v Mirnu. To
lei>o Fi-nžgarjevo hgvo bodo pomovili v ne-
detjo dne 18. t. m. ob 4. uri ptopoldne v
rr-r.>tc»rih jj. Romaira Faganelta v Miiimi.
Opr.zariamo na to \*v;e one;, k\ m&o rmefa
nrilrke, da bi si bilt ogledafM igro, iko ja
bila v nederio 4. tm. orv*č vprizoriena.
Kako-r čujemo, ie imela velezamfaniva
i>redstiva m>pclen usT>eh. in so isrralci na
v«,e snricakovan.se dobm podali ta Finž-
^n'-ev umotvor.
Gospodarstvo.
g. Flnaoöni položaj Italije. ItalUansikl
tinaračni minister De Nava je podal v par-
lamentu dne 8. t. m. obširno poročilo o si-
nam-čnem poloiaju Italdje. Deficit v držav-
neni proračunu, ki je znašal leta 1919
12 müljard 141 milijonov, se je znižal v
prorajcumi za 1. 1922—23 na pičle 3 ini-
Ijard-e. Zato je pa narastel dTŽavmi dolg, ki
je znasal lani 98.574,000.000, do meseca
oktobra letas na 110 miljard in 302 mi-
ljona Ur.
g. AU so cene res padle? Tržašici
magistrata javlja, da so se cene iivilom
mesieca novembra, kakor tudi ineseca ok-
tobra nekolik» zvišale. Parmezanski sir
ie poskočtl od 26 lir na 28 Idr za kg; jajca
od 85 stotink <na 90 stotink; sadje od 3*10
lir na 3'18 lir. Na drwgi strani pa se je ce-
na jnesu vsled uvaia/nijti zntžala za pred-
nje dele s ikostio od 7*40 na 6'40. !Cene sta-
novanj). razsvetljave ;i-n ikurjave so ostale
njeiZipremf:(njene, dočiaii so cene papirna-
tim izdelom nekoKko padlc. vendar pa
ne tolikx), 'k-dlikor so se zvišale cene po-
sodi. Neizpreenjene sjo ostale cene perjlu
in listoan, obl-eka pa je posWcita od 25.44
ma Wr 28J5. tafco da je tudi sploSni indelks
poskožil od 112.98 na 113.52.
Prosveta.
p. Jadranka, št. 12 prinaša vsehino:
Zapoj! (Fran Žgur). NaSa 'književnost do
konca njene I. dobe (M. Stepančičeva,)
Usnviljenika. (Kotorka.) Izgubliena v dav-
ne dni — Mimo öas hcM. (Aleksandar.)
— PoTtret Beatra'ce Cenci. (M. Oregorča-
čeva.)) — Božična noč. (Alekjsandra.)
ProbtiiK'.
Vpra^anja in odgovori.
'Kopcrčarc. Kolikor nam je    znano,
i \c n^jholjsa  tctunera'ttsra za Piri?r?orce na
! ) i'/LV-jv'u-n? :n j/a ^taiersJcem okrog Ma-
riboa-a.; tarn se tudi Primoxoi najboije po-
Ču<uijo, koHkor jih je ostalo v Saovenij!.
IaJk» niiiega podnebia kort ie pri rcas na
pač ne najdeie. Na l^oltnjsketn in n • ;>:a-
jerskem je tudi zentfja zclo rodovitna in
doma blagosuuije.
»2eleziiiška.« Pravilno ie železniška
kjer ne pravimo ieležo, ampalk zelezo.
Pri rakih stvareh je najbolje pog(edati,
od kje pride beseda. Ce bi brio žefežn2ška,
bi mcrali govoriti tudi želežnica. Prva
dva šumavca (i. ž.) bi nas zopet zapeJjala,
da bi rekJi želežniča. KakSesn bi potem po-
stal jezik? Tedaü z! Pozdravc!
Darovi.
Za Božlčnico: Qosp. Franc Sdvec
20 L., g. Eliza Seppenhofer 3 I.., g. Ant.
¦Komavcc sodni svetnik 10 L.
d. Za Stovensko sirotišče. IVužba
sv. Cirjla in Metoda v Tobniou 1000 L,
iz vesele dmžbe v Bovcu po g. Janku Ko-
vačiču 35 L. v gcstilni pri Kranicu Ne-
imenovani 50 L.
Žin>ljani v Boljuncu 50 L.        HvaJa!
Listnica uredništva. Nekiiteri se pri-
toiujegio, da prinaša »Strata« vse preve^
poročil o prirediitvah in vabil ni::ie. Pro-
siiino. naj bodo dopisniki kratki, dolgih
vspoTedov ne nioremo pTänasati, doligh
kritik twdi ne. Ureidnistvo bo dolgovez-
nosti črtalo. V^dar pa: porocajtej Va§
list je kronika, ki naj registrira vse vaine
dogodke našega naiodnega zivljertja. ki
je zna^k vaše zdrave narodne zavesti in
porok za naš ohstanek. Zato se teh po-
roči] ne bomio i>3polnoma izogibaili, lc še
nop^lnejša da bi bila. Poročajte tudi o
drugih vaynih dogodkih! — Dopisniku
»od nekod«: Vas di^fpis ni bil primeren.
Kako naj bi tisti d'enar razdelili nazaj
med ljudstvo? Po enakih delih? Ali bi
ne bili prizadeti tisti, ki so več vplačali ?
Kdo pa naj pravtčno dožene, kolüko gre
«enemu, koiliko drugemn? Zato ie prav.
da gre denar za obče nainenc. Ne sme-
te se vprašati, kdo ce>ste več rabi, po-
mislite. da jih smete rabiti tudi v.i in
drugi v isti ali še veqji meri, ee hočete.
Brcz zamere! Pa drujrič!
Kratfcocasitice.
V poletiu.
Kaj, v ti grozni vročini greste v Ni-
co? Ali niste brali. da je tarn v senci 50
stopinj topl6te<'.
»Toda. oprostite. ali je treba, da sem
ravno v senci?«
ka voda<.
DELO.
Ciospod  da beraču  mHoSčino in pravl:    /lu-
kuj na Ievo je posestnslc, ki potrebuje delavce!*
»Hvala lepa za svarllo.« refie beraC in Izjdnc
V SOU.
»Pekovski vajenec si, pa ne veš iz 2esa pe-
čejo kruh!< — »2« vetn, ali če povcm, me mo|-
ster nabije«.
PROFESORSKA.
P r o f c s o r : »Reke! sem Vam /e tisoč-
krat in Vam pravim zdaj tretjlkrat...«
DOVOLJ MODER.
Stric   (slikar):  »Kaj bi rad postal, Jajiez?
— Janez:   »Advokat, kakor očč<. — Stric:
»Nisi zadosti moder za to«. — Janez:   »Tako?
Postanem pa slikar, kakor Vi«.
POMAOAC.
Učitclj : :No, Janezek, all pomagai očetti
pri cepHenju drv?r. — »Sevcda. Plfuvam mu v
roke«.
POZABLJIVOST.
^Gospod profesor, zakaj ni prišla tudi ^*»pa
soproKa z Vami?« — »Saj res... celo pot si- mf
W. /delo, da sem nekaj pozabll«.
TAJNOST  URADNEGA   POSLOVANJA.
Kako je to,   da se rešujejo akti   M.Jaj f^k-
htiro?'          Polovica  uradnikov  je  na   dop*t*.«:T.
NASPROTJE,
-Ti si vedno nasprotnega mntnia. Olga^.   —
.la/? Ravno nasprotnojr
IZ SOLE.
- (jospod   učitelj,    mojega    otroka    ne    s>««*t
tepli!     Mislite,   da  sem   sa našla na  cesti?      —
Bo« obvaruj, gotovo bi ca pustila tam leiaÄ-..
IZ  LJUBEZENSKEQA   PISMA.
...  V/ola  si  mi  sröni  mir.  Nobene i.>i-..':.
misli nimani \ t-c in misiim vt<lno le nate-.
Brata CEJ slikarja
lORICA   Via Ascofi štev. S
izvrSujeta   vsa   «?!ikarska   dela   ler   ^e
priporočata slavneniu  občinstvu.
F0T0ÖRÄF ANT. JERKlC
Gorica, Vrtna ulica (Corso Veid:) i:.   \ty.
Trmti Via Roma 24.
Se priporoca svojim Furoiakom.
Henrik Vouk
kijučavničarski in mehanlškt mojsi^r
Gorlca, Via Ascoli (p. d. Get) št. s    "
«zdeluje vsa kljnčavničarska dela. kuk :r
štedilnike, železne osrraje in vsn v :
stroko Sipadajoča dela do najnižjih cc: it:
Priporoca se siav. obCinstvu \     :> e
stu in na deželi.
POZOR!
Siari )-Kikeriki<: jc zoi>et oiivel in >>.. ::d-
naja na prejšneni prostoru v Nunski vi. >:.
7. Priporo^a sc si. ohčinstvti v r.ic^cu tii
na de/eli za obilen obisk. lina dobro kufa-
nio in toči J7vrstna domača beia in 3rru
vina.
S sposiovanjem Anton Pipp (prei I<*:i-
štel §t. 28.)_____________________
NA LEPEM KRAJU
se takoj proda posestvo obstoie^e f/ - /?e.
dvorišča, hleva za živino, travnikuv. fv>-
Ija. vhiojjradov in <iveh srozdov. N:<#ov
pove uprava    Stra/.e<.
Stedilnike,
llubllanskega  sistema,  za vzldanje,  iz*i->
1 lujem   in imam v zalo^i. — Izdelovaltica
Medilnikov KRANJHC LÜDOV1K, Trnovo
j>ri 1U. Bisttici.
Domača tvrdka
EVGEN RAJER
Gorica, Jolska uüca 8
priporoca svojo zalogo prist-
nlh domačih in tujih
vin, žgaDJa, likerjev itdL
Postrežba totna - Cene zmerne.
Damača tvrdka
A. Drufovka - Gorica
Via RasteUo (Raitelj) št  ?.
Velika zaloga usnja in podplatov :-:
Tovarna papirnatih vreiic
papir xa ovoie in tiskovine
ANTON   PERTOT-Corica
ul. M a z z i n i 4 (Municipio) in Corso Gius. Verdi  37*
Velika zaloga papiria in papirnastih vreiic
Gane kc nkurenčne I                                       Cene konk^rencnei