Številka itane I dinar.
Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din, četrt eta 20 din., mesečno 7 din. kven mgosa vrije: Celo leto 160 din. Inserat! idi oznanila se zaračunajo po dogovoru; gHi večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino*, inserate in reklamacije.
Masa Sirarn
Steodnhm patifitm ffsf sa ahnemka (fndsfoa
Poštnina plačana v gotovini.
*Na§a Straža« tóhaja v pondeljek, a ■ - m petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. tire. — Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Telefon intenrrban št 113.
25» številka.
MARIBüri, dne 3. marca 11326.
Letnik II.
5vef Zveze narodov.
Celokupno evropsko časopisje se bavi zadnje čase * vprašanjem razširjenja sveta Zveze narodov. To vprašanje je postalo aktualno po znani pogodbi v Locarnu, to je Nemčija zaprosila, da se jo sprejme v Zvezo narodov.
Svet Zveze narodov je izvršilni organ Lige narodov. Zastopane so v njem vse evropske velesile, razen Rusije in Nemčije, Japonska, eno mesto pa je rezervirano za predstavnika ene manjše evropske države, ki se vsako leto menja po določenem redu. Naloga sveta je, kontrolirati izvrševanje odlokov Lige narodov in paziti na izvrševanje vseh točk raznih povojnih mirovnih pogodb. Odloki sveta so polnomočni le, če so sprejeti soglasno.
Dosedaj je vladalo v svetu Zveze narodov gotovo ravnotežje. Vse v njem zastopane države so si bile soglasne o nalogah in odlokih sveta. Drugačen pa postane sedaj položaj, če vstopi Nemčija v Društvo narodov; kot eni najmočnejših evropskih velesil ji pripada tudi stalno mesto v svetu Zveze narodov.
.Vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov je že rešeno v garancijski pogodbi in v pogodbi v Locarnu. de se Nemčija hoče okoristiti z ugodnostmi, katere ji nudijo omenjene pogodbe, mora postati članica Zveze narodov. Na ta predpogoj je Nemčija že pristala in vložila službeno prošnjo za sprejem. Dne 8. marca se Sestane v Ženevi Zveza narodov k izrednemu zasedanju, da reši vprašanje pristopa Nemčije.
'j Omenili smo že, da se bo z vstopom Nemčije porušilo sedanje ravnotežje v svetu Zveze narodov. Na tem ravnotežju je bila najbolj zainteresirana Francija, ki je imela v svetu odločilno besedo in seveda to izrabila za kontrolo svoje nevarne sosede — Nemčije. Ko bo pa tudi Nemčija zastopana v svetu, ji bo lahko parirati razne francoske načrte, ker bo tudi poslej Nemčija odločevala o svoji usodi, ne pa samo druge države.
Da bi.ogroženo ravnotežje zopet popravila, je načela Francija vprašanje razširjenja sveta Zveze narodov. Kot prva država, katera bi bila sprejeta poleg Nemčije, bi prišla v poštev Poljska. Francija zagovarja sprejem Poljske s tem, da je ta država najbolj navezana na nespremenljivost sedanjega položaja. Kol najmočnejša obmejna država Rusije, igra tudi važno vlogo v vzhodnem vprašanju, ki zanima danes vse evropske države. Z locarnsko pogodbo je prišla Poljska v delikaten položaj. Z omenjeno pogodbo je zasigurala Nemčija sedanje meje napram Franciji, ne pa tudi napram j poljski, ki je zasedla svoj čas najlepše industrijske dele j Šležije ter ločila s koridorjem od Danzi ga vzhodno Pru- 1 Sij o od nemške celote. Dočim je Nemčija v Locarnu takoj pristala na zahteve Francije o nedotakljivosti zapadne meje, ni hotela o enaki obveznosti za vzhodne meje niti slišati. V Locarnu je pristala samo na obljubo, da bo s Poljsko pozneje uredila to vprašanje. Nemčija svojih želj po korigiranju vzhodne meje prav nič ne skfiVa in sigurno bo porabila prvo ugodno priliko, da «opet zasede š ležijo.
Močna prijateljska država, ki meji na Nemčijo, je Franciji najbolj potrebna. Ker ni mogla Poljski zasigu-rati njenih mej napram Nemčiji v Locarnu, jo hoče oškodovati s sedežem v svetu Zveze narodov. Ta francoski načrt je naletel na velik odpor pred vsem Nemčije in na to tudi drugih evropskih držav. Nekatere so proti sprejemu novih članic, razven Nemčije, druge, ki dosedaj ‘V svetu niso bile zastopane, pa so za sprejem sploh vseh držav, kot Španije, Belgije, Kitajske, Perzije itd. Zlasti Anglija se je začetkoma zelo upirala sprejemu Poljske. Nasvetovala je, da naj se povabi Poljska na posvetovanje sveta samo, kadar bo razpravljal o njenih interesih. Slučaj obravnavanja mosulskega vprašanja v svetu pa je pokazal, da je tako pravo zelo dvomljive vrednosti. Tudi Turčijo so povabili takrat na razpravo, Joda njenih zastopnikov sploh niso pustili k posvetovanju.
Kot Slovani moramo vstop Poljske v svet Zveze narodov zagovarjati. Slovanski narodi v Evropi štejejo skoro 200 milijonov, toda v povojni dobi ne pridejo ti milijoni pri odločevanju evropskih vprašanj nikjer v poštev. Z vstopom Poljske bi se položaj spremenil v naš prid, dobili bi tudi v svetu svojega zastopnika, ki bi se tu in tam potegnil za slovanske države.
Vprašanje razširjenja sveta se še ne bo odločilo te dni. Razburjenost, katera je to vprašanje povzročila, , kaže, da stvar še ni dozorela in da stojimo še pred velikimi spremembami v medsebojnih odnošajih evropskih držav.
Hala soseda — Avstrija,
Naš zunanji minister dr. Ninčič je odšel v Rim in še v Pariz, pa ni ničesar povedal, za kaj gre. Uradna poročila so navedla le naslov razgovorov, nikakor pa ne vsebine. Zato se je v javnosti mnogo sklepalo o tej vsebini.
Zdaj se polagoma že kažejo znaki, zakaj gre. — Mussolini snuje novo združitev srednjeevropskih držav,-v kateri pa ne bo Nemčije. Ta zveza je potrebna zaradi vstopa Nemčije v Zvezo narodov, kajti Nemčija računa na priklopitev Avstrije k Nemčiji. To pa seve ni kar vseeno za sosede Avstrije, kot so Jugoslavija, Italija, Čehoslovaška. — Tako je torej naša soseda Avstrija vzrok tega tesnejšega zbliževanja držav v srednji Evropi, torej tudi skriti vzrok Ninčičevega potovanja.
Zadnji čas so se raznesle že vesti, da se namerava Avstrija razdeliti. Posebno so te vesti prinašali zadnje dneve češki listi. Prav isto vprašanje je, ko zdaj za Tirolsko gre toliko šuma po svetu. Seipl, bivši kancler v Avstriji je tudi pred kratkim bil v Berlinu.
Gotovo je, da se nagloma bližamo rešitvi vprašanja o Avstriji. Za Avstrijo kot tako je pa to vprašanje in naglica, s katero ga hočejo drugi rešiti, prava zadre-
ga. Dasi Nemci po rodu, vendar miselno prav različni od onih v Nemčiji, vedo, da dandanes nima glavne besede le narodnost, ampak tudi verski in gospodarski moment. Verski moment je popolnoma proti priklopitvi» Gospodarski položaj pa bi bil veliko boljši po ugodnUf pogodbah s sosedi kot pa s priklopitvijo.
Ker se je Nemičja v Versaillesu v točki 80. mirova* pogodbe zavezala proti priklopitvi Avstrije, se bo torej « tej točki najpreje načela ta mirovna pogodba.
Nas na severni meji naše države še prav posebno zadeva to vprašanje. Gotovo je, da ne bo mogoče gledati nemške straže tako blizu Maribora, kakor se zdaj vidi avstrijska. In tudi Nemci v naši državi bodo imeli vs* težje stališče radi svoje narodnosti kot sedaj. Zadreg« naše sosede Avstrije je pa res velika. Zato je razumljivo, zakaj avstrijska vlada sproti preklicuje vse govorice o priklopitvi, pa tudi proti priklopitvi.
Zanimivosti iz političnega gibanja. .
RADIČEVO GLASUJEJO ZA MINISTRSKE AVTOMOBILE. i
Beograd, 28. februarja.
Kar smo že večkrat pisali v Slovenskem Gospodarju, da radičevci ravno tako pomagajo zapravljati naš denar, kakor Pašičevi radikali, za to imamo vsak dan nove dokaze. Radiču in Pašiču se prav nič ne smili ljudstvo, prav nič jim ni žal za milijone.
V	soboto, 27. februarja so Radičevci v finančnem ‘ odboru odobrili ministrom in drugi visoki ggspodi velike izdatke za fine avtomobile. Vlada je predložila, da naj imata ministrski predsednik Pašič in zunanji minister Ninčič vsak po tri avtomobile ter mesečno od države 20.000 D za bencin. Drugi ministri ter veliki župani in velika policijska komisarja v Beogradu in Zagrebu ter predsednik skupščine po 1 oz. 2 avtomobila od države in še poleg tega 15.000 D mesečno za bencin.
Naši poslanci so po tovarišu Pušenjaku govorili proti in izjavili, da naj si ministri in visoki gospodje sami plačujejo avtomobile in bencin, če se hočejo nobel voziti. Ali veste, kaj se je zgodilo? Vseh pet radičevcev s Pucljem vred, ki so bili v finančnem odboru, so glaso- ! vali za ministrske avtomobile in za velike svote za bencin. Tako branijo radičevci in Pucelj v Beogradu, kjer se odloča o izdatkih in davkih, našega kmeta in druge davkoplačevalce, ,	;
Ker SO se naši poslanci odločno protivili takemu gorostasnemu izmetavanju našega denarja, so. se via-dinovci morali vdati in se je potem črtalo Pašiču, zu- . nanjemu ministru in predsedniku skupščine po en avtomobil. Nismo prej mirovali, da se jim je morala tudi svota za bencin znižati in sicer pri Pašiču in Ninčiču na 10.000 D, a pri drugih ministrih na 8000 D. Znano pa je, da toliko bencina ne rabijo, ampak samo za približno 2000 do 3000 D na mesec. Pušenjak je povdarjal, da so si tako ministri zopet povišali svoje plače. Poleg tega so si nabavili fine nove avtomobile, in sicer za Radiča in druge ministre za ceno 300.000 do 500.000 D.
Žalostno, a resnično je, da so glavni krivci tega zapravljanja našega denarja radičevci. Kajti, če bi bilo 5 Radičevih članov finančnega odbora glasovalo z našimi poslanci proti ogromnim izdatkom za ministrske avtomobile in proti izdatkom za bencin, bi bil cel vladni predlog propadel.
V	času, ko marsikatera uboga družina še za sol in kruh nima denarja, pa pomagajo radičevci izmetavati milijone za ministrske avtomobile in bencin.
Kdor ima oči, naj spregleda!	|
Franjo Žebot.
K političnemu položaju v Beogradu. Pašič je bil te : dni zopet bolan. Neposredna posledica njegove bolezni j
je bila: odgoditev zborovanja glavnega odbora radikalne stranke. Nazadnje je vseeno ali je ta Pašičeva bolezea res fizične narave, ali pa navaden balkanski manever. Na vsak način pa deluje vest o Pašičevi bolezni na celotno politično življenje v prestolici. Cela politična akcija v celi naši državi je enostavno odvisna od zdravstvenega razpoloženja nad 80 let starega moža. Najbri je bil Pašič v torek predpoldne že zdrav, ker je bila sej* glavnega odbora radikalne stranke po preložitvi določena za torek popoldne. — Zadnjo nedeljo je vladala * Beogradu precejšnja politična živahnost in to radi po-* poldanske skupščinske seje. Ko je bil sprejet proračun ministrstva pravde, je prišla na vrsto debata o fcudgetu prosvetnega ministra. Opozicija je nadalje ugotovila, „■ da ministri nočejo dajati pojasnil glede stanja posameznih ministrstev in je radi tega takorekoč nemogoče voditi o posameznih budgetih stvarno debato. Šefi opozicije so protestirali pri predsedništvu narodne skupščine, ker kljub sporazumu med posameznimi ministri in šefi opozicije, ministri nočejo opozicijonalnim govornikom dajati pojasnil, ki so potrebna za materijal pri parlamentarnih debatah. Vodje opozicije so zagrozili z obstrukcijo, ako ministri rte bodo držali sklenjenega, sporazuma.
RR narodni prerod? Minister Miletič je bil v Zagrebu, da pomiri spor med zagrebškimi radikali. Na banketu, ki je seveda za pomirjenje najboljše sredstvo, je ' povdaril izrazito željo Pašičevo, da RR ostane, ker je to v interesu države in kralja. Obenem pa se je drznil pri-' pomniti, da je RR narodni prerod v SHS. Ko istočasno radikali vrtijo svojo velesrbsko lajno po vsej Srbiji.. Bosni, celo Dalmaciji, moramo sklepati, da je le na Hrvate mislil, ki naj se narodno prerodijo. Pa mi ne ' verujemo, da bo iz divjega zakona RR res kaj narodnega preroda.
Takole se ministri spravijo. Radič in Maksimovič sta se v skupščini močno spoprijela. Toda, to je bilo le v skupščini. Kakor zdaj poročajo beograjski listi, sta se lepo spravila po radikalni in radjčevski navadi v gostilni, kjer so ga do jutra. To spravo so politični krogi vzeli z veseljem na znanje.
RadikalSiko zborovanje v Sarajevu. Letos prirede \ radikali svoje vsakoletno veliko zborovanje za Bosno Sarajevu. Za, shod se že zdaj delajo velike priprave. - i Danes je odpotoval v Sarajevo notranji minister Bož; . Maksimovič, ki bo lastnoročno vodil priprave, da bo . zborovanje izpadlo tem impozantne j še. Vsi veliki žu - ; pani, občinski poglavarji in vse radikalne organizacije j delajo predpriprave za shod, na katerem bo govoril saia predsednik Pašič. Te dni odpotuje v Sarajevo tudi minister Srskič in nekaj odličnih radikalov, da osebno i nadzorujejo predpriprave. Zborovanje pričakujejo # Bosni nestrpno, ker opozicija — pristaši Pribičeviča -že sedaj grozi z izgredi.
Po svetu.
Kako izgleda italijansko »prijateljstvo«? Odkar krmari Italijo Mussolini, mu je bila glavna skrb, kako bi povečal italijanski militarizem na morju in na kopnem. Italija je danes tolikaj militarizirana, da zamore mobilizirati 5 milijonov dobro in zadostno preskbrlje-nib vojakov. Italijansko armado neprestano reorganizirajo in šteje 11 korov in od teh še več neodvisnih korov v Siciliji in Sardiniji, število rekrutov, ki bodo poklicani letos marca, znaša 200.000, akoravno bi imela znašati-redna italijanska vojska manj nego 150 tisoč vojakov. Novi program zrakoplovstva predvideva v dobi 4 let povečanje zračnega brodovja. Po 4 letih bo štelo italijansko zračno brodovje 182 eskadril s 3000 avijoni in bidrcavijoni. Italijanski proračun za avijaliko je večji nego v Zedinjenih državah. Italijanska mornarica, ki razpolaga danes z 271.000 tonami, bo povečana za 50 tisoč ton. Najbolj gradijo podmornice in lahke edinice. Vojno pristanišče Pulj bodo Italijani opustili kot vojno
bazo na Jadranu in bodo obvladali Jadransko morje ši Tarenta. Glavni pomorski opirišči bosta Tarent in Spezia. Ravnokar označeno oboroževanje Italije nikakor n namenjeno miru na Jadranu in Mussolinijevo prija teljstvo na nas nikakor ne more vplivati pomirjevalno.
Snežnikov vrh — D’Annunzijev. Lastnik veliki! gozdov na Snežniku v naši neodrešeni domovini, kne Armand Schönburg -je podaril vrh Snežnika Italijan skemu pesniku in znanemu političnemu avanturisti D’Annunziju.
Dunaj manifestira proti Mussoliniju za Tirolske Preteklo nedeljo so bile na Dunaju velike demonstra cije, ki naj pokažejo vso simpatijo Avstrije za nemšk Tirolce v Italiji. Bila so številna zborovanja z več tise udeleženci. V dvornem gledališču, kjer so igrali »Viljei Tella«, je neki častnik ognjevito govoril zoper Italiji V gledališču kakor tudi na ulicah je morala policija pc sredovati, da je dosegla pomirjenje.
Razno iz Poljske. Poljski ministrski predsednik i minister za zunanje zadeve Skrzynski odpotuje 3. m.
- Ženevo. Spremljal ga bo na tem potovanju njegov ;bni tajnik in referent za zadeve Lige narodov. — zynski se bo ustavil med potjo en dan v Parizu. — angleški finančni strokovnjak Hilton Young bo po-an v najkrajšem času v Varšavo kot finančni svet-poljske vlade. Anglež Young je že bil v Varšavi r> ■■■• vlado Ladislava Grabskega, ko je sodeloval pri iz-* bi dalekosežnega sanacijskega programa Poljske. Norveška vlada odstopila. Tudi na Norveškem ima-proračunske težave. Ker je ostala vlada pri prora-. skem glasovanju v manjšini, je podala ostavko. No-vlado sestavita kmetijska in konservativna stranka. 30 let je minilo, odkar je Konrad Röntgen odkril arke, ki se po njem imenujejo. Zdravstvu in znan-' i je s svojim odkritjem izredno koristil.
Smrtne žrtve komunistov. V ekspozeju pred können tretje internacijonale v Moskvi je bil podan iz-. o položaju komunističnih strank po raznih državah, ekspoze pravi, da je znašalo število komunističnih inih žrtev lansko leto po raznih državah 4553. Od odpade na Bolgarijo 1000.
Iz Slovenije-
Duhovniške vesti. Bogoslovci-vojaki so se vrnili iz iške službe. Gg. Canjkar Stanislav od Sv. Tomaža Ormožu in Andrej Stakne iz Braslovč sta prejela
28.	februarja subdiakonat, 7. marca prejmeta dia-al, 14. marca pa presbvterat.
Dr. Kioigpiščev dom. Rojstna župnija fiašega vodili dr. Antona Korošca, Sv. Jurij ob Ščavnici, si je tavila veliko nalogo, postaviti za svoja drštva Dru-3oi dom, ki ga bo nazvala dr. Koroščev dom. V ta aen se bo obrnila na slovensko javnost za blagohot-prispevke. Podjetnim kulturnim delavcem želimo r, več naklonjenih prijateljev in lepih uspehov.
Za poštne uslužbence. Dne 1. marca je bil sklican fièni odbor, da sprejme nov pravilnik o dokladah za čez 3 in nočno službo poštnih uslužbencev. V imenu po-tcev SLS je govoril poslanec Franjo Ž e bo t, ki je ■ o kritiziral postopanje vlade, ki je že lansko leto usta-izplačilo doklad., namesto da bi jih razširila in pav®*
h.	Poštne pristojbine niso v nobeni državi tako visoke, or pri nas. S poštnimi uslužbenci se tudi v nobeni ev-ski državi tako ne postopa, kakor v Jugoslaviji. Rismo-■è na deželi, ambulančni uslužbenci in drugi žrtvujejo n ošini erar svom zdravje, a ta jim niti tega ne izplača* m gre. Milijoni dinarjev, ki jih pošta zasluži, se upo-ifo za nepotrebne komisije in izdatke, ki nimajo no-zveze s pošto, a poštne uslužbence pusti minister ati. Poslanec zahteva* da mora minister pošte te kri-,* razmere čiimpreje odpraviti. Po zadnjih dvanajsti,* je* vlada dolžna izplačati poštnim uslužbencem njih ide. Ko bi bil moral finančni odbor glasovah o teh idah, pa je predsednik prekinil sejo in jo kmalu nato ihn i glasovanja zaključil. Sedanji minister pošte je Radi-c advokat dr. Benjamin Superina.
Odbor za nagrobni spomenik msgr. dr. Medveda.
• rendei jek, dne 1. marca popoldne je imel odbor za robni spomenik msgr. dr. A. Medvedu svojo sejo, se je določilo, da stopi odbor v javnost z nabiralno jo. V odboru so: Gospod Franc Moravec, stolni žup-gospod Jožef Leskovar, mestni župan, gospod dr. Tominšek, gimnazijski ravnatelj, gospod dr. Vekoslav jKu ovec, odvetnik, gospod profesor Vreže in gospod eso/ Rezman. Načrt za spomenik je napravil naš 3 ači umetnik gospod Sojč.
Materinski dan.
Prosvetni zvezi v Mariboru in v Ljubljani sta na- f : ii svojim društvom, naj praznik Oznanenja Mari- j ga, 25. marca obhajajo kot — materinski dan. V j : društvih naj se ta dan slovesno in javno pokaže na | vatni naravni vir človeškega življenja in blagostanja, j ljubezen med roditelji in rojenimi. Nositeljica te j .bežni je predvsem — mati. Zato — Materinski dan. j Prosvetna zveza je s tem načrtom Materinskega j va stopila sredi življenja in dvignila prav nujno po-no besedo za rešitev vsesplošne družinske razdrtosti.
- ižina, korenina človeške družbe, je namreč po vojski najbolj prizadeta. Pa na vseh drugih poljih se je kušala sanirati, zboljšati povojni položaj, le na dru-cè se je pozabilo. Tudi se niso takoj pokazale zle police, ki pa postajajo vedno bolj očividne, da, celo . čeče po zboljšanju. Tudi so poizkušali vse mogoče, bi se rešil bedni družabni položaj, ki se kaže v višebojni neobčutnosti in izkoriščanju. A sila od zu-tega ni mogla v človeku vslvariti. Treba je vsakega iati nazaj v njegovo družino, tam mu pokazati — govo mater, ki ga je rodila, redila, zanj trpela in se -ovala. Ako kje, tedaj more tu postati zopet — člo-ki. Treba je nebrzdani mladini, ki pozablja na svo-najvišjo dolžnost — rasti tudi v pokorščini in misi ■ 'i, žabo ji je treba pokazati na starše, posebno na majo navezati nanjo, da se ne zgubi še komaj na pol • asla. In še nekaj je treba. Treba je tudi čast mate-stva, ki jo mnogi namenoma, mnogi lahkomiselno iajo, dvigniti tako visoko, kot to materinstvo zasl ži!
Zato moramo delo Prosvetne zveze podpreti, njen črt o Materinskem dnevu pa v splošno življenje predi! Tako bi bilo primerno, da se ta dan vrše v cernii slovesnosti v tem smislu. Ena! o, da tudi šola, ki lomesluje ir> izpopolnuje mater : sko vzgojo, pri-ivi male, da b^do ta dan z- .di ; voj m mamicam posdati svojo otros.. o vdanost. Naše družine pa bodo ta j
Dr, Gregor žerjav, vodja samostalnih demokratov v Sloveniji je, kakor nam javljajo iz Beograda, močno obolel na pljučih. Pojavila se mu je stara bolezen, za katere je že med vojsko iskal leka v Egiptu in Švici. Zdravniki so ga poslali na Semmering, Dasiravno je naš politični protivnik, vendar mu želimo, da se mu zopet povrne zdravje. — »Jutru« daje sedaj politična poročila dr. Ljudevit Pivko.
Kap ga je zadela. Dne 25. februarja je doletela v Moravcih pri Mali Nedelji 64 letnega krošnjarja Janka Paviča, poročenega nekje prt Rogatcu nenadna smrt. Nosil je okrog porcelan. Ravno je zapustil Kumpore. Komaj je par krat prestopil, ko se zvrne od kapi zadet pri priči mrtev obleži. Njegovi domači se še do danes niso oglasili.
železniška afera v Celju. Svoj čas smo javili aretacijo 13 železničarjev v Celju radi raznih- tatvin, ki so se dogodile tekom časa na celjskem kolodvoru. Že takrat se je vsakemu čudno zdelo, kako da so samo navadni uslužbenci zapleteni v afero, ko vendar tega niso mogli delati brez vednosti svojih predpostavljenih uradnikov. Aretiranci so tudi takoj odločno protestirali, da se je uvedlo postopanje samo proti njim, ter so pri zaslišanju izpovedali zelo obtežilne stvari za nekatere uradnike in službene predstojnike, ki so bili v afero zapleteni. Ravnateljstvo v Ljubljani je uvedlo v tej smeri strogo preiskavo, ki je skrajno neugodno izpadla za osumljene uradnike, Proti štirim visokim uradnikom na postaji Celje je uvedeno disciplinarno postopanje. — Največ ima menda na vesti načelnik celjske kurilnice, ki je trgoval z državnim premogom in koksom ter ga prodajal privatnim tvrdkam.
! Kuj je Stadion? Kdor je bil na katoliškem shodu leta 1923, je videl,, kje bo. Kdor kupi srečko Orlovske Podzveze, bo videl kakšen bo. Potem šele bomo vedeli, da je Stadion vir narodne sile, zdravja in ponosa.
f Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko Cremošnik ordinira od pondeljka f. marca 1926 v Gornji Radgoni.
Dnevne novice.
Proti obrekovalcem katoliške cerkve. Narodni poslanec dr. Hohnjee je vložil na ministra ver g. Mišo Trifunoviča sledeče vprašanje: »Po pisanju beograjskega lista »Vreme« v soboto dne 27. februarja t. 1. je izjavil metropolit Varnava v Skoplju dopisniku »Vremena«, »da je nezmotljivost papeža navadna neumnost, ker nobeden človek ne more biti nezmotljiv«., — Če je gosp. metropolit Varnava v resnici tako govoril, kot poroča dopisnik »Vremena«, bi morali globoko obžalovati, da odličen, cerkveni dostojanstvenik rabi take besede, kot »neumnost«, osobito, kadar gre za kako versko resnico katoliške cerkve. Kot je znano, inf alibili tet papeža ne pomenja, da je on kot človek nezmotljiv, ampak takrat, ko nastopa kot učitelj krščanstva in tolmač nauka, ki: ga je Bog razodel, to je nauk, ki govori o veri in čudežih, se ne more zmotiti niti zapeljati svojih vernikov v verske blodnje, on je uezmotljiv. On je vrhovni učitelj in avtentičen tolmač objavljene resnice. Ta prerogativa, lastnost vrhovnega učitelja krščanstva in vidnega' namestnika Kristusovega, je osnovni nauk katoliške cerkve. Branili so ga največji učitelji krščanstva, ki so nazivali naslednika na prestolu sv. Petra steber in trdnjavo resnice in to ne samo zapadni, ampak tudi vzhodni očetje. Vprašam gospoda ministra: »Ali Vi smatrate, da
Materinski dan — obhajale v oni prvotni m«dsebojni ljubezni, ki je družino ustanovila.
Prav po pravici lahko rečemo: »Sekira je nastavljena na korenino!« Zato vsi složno in navdušeno na delo v smislu načrta Prosvetnih zvez, da odstranimo sekiro od korenine, zlo iz družine!
Podrobnejša navodila, kjer imate tudi zbrano vso snov za to prireditev, najdete v »Vestniku«, ki ga je vsako društvo prejelo.
Prosvetna zveza.
MATERINSKI DAN. y
Vsako društvo je obvezno v letu 1926. napraviti Materinski dan. Sedanji čas nas nujno sili, da javno pokažemo pred svetom, da cenimo in spoštujemo materinstvo slovenske matere. Tudi med naš narod je zašel že strup, da se starši boje otrok. Največji narodni sovražniki nas niso mogli ugonobiti tekom stoletij. Ta kuga, ki je prišla čez noč v našo domovino, preti ugonobiti naš narod. Zato so društva poklicana, da pri svojih prireditvah vedno in povsod pazijo, da se smisel za družino, ljubezen do otrok in obratno ljubezen do staršev sistematično širi in poglobuje.
Naj ne bo župnije širom Slovenije, kjer se ne bi 25. marca zbrala mladina s svojimi materami v društvenih prostorih. Ta dan naj pristopijo člani in članice k sv. obhajilu, katerega naj darujejo za svoje matere. Delo in skrb dneva naj ta dan prevzamejo otroci v družini. Zlasti naj pazijo, da ta dan ne žalijo svojih staršev. Dolžnost odbora je, da takoj razdeli deklamacije in pevske točke. Naprosi naj domačega dušnega pastirja, da prevzame slavnostni govor. Vprizori se lahko tudi igra ali napravi primerno skioptično predavanje. V seznamu slik in iger dobite takoj primerno tvarino. Odbor naj pokaže ob tej priliki, da se zaveda svoje naloge. Solzne oči vrlih naših mater naj vam bodo znaki hvaležnosti za vaš trud. To delo je naravnost misijonsko, zato bo tudi društvo prejelo božji blagoslov.
take izjave ugodno vplivajo na verski mir in dobre od-nošaje med obstoječimi cerkvami v naši državi?«
Kake učitelje injarno. Demokratski poslanec Agatanovič je govoril pri debati o prosvetnem proračunu na parlamentarni seji zadnjo nedeljo popoldne. Aga-tanovič se je razburjal v svojem govoru nad Radičem predvsem radi tega, ker tudi njega ni pustil od Radiča postavljeni žandar, da bi bil poslanec posredoval pri načelnikih prosvetnega ministrstva, Agatanoviču je odgovarjal minister Radič na seji v pondeljek in je pred skupščino pojasnil, za koga se je zavzemal Agatanovič. Agatanovič je hotel, ko je bil odgnan izpred dur prosvetnega ministra, posredovati radi premestitve učitelja Jeličiša, ki je prišel k nam iz Istre in je prestopil v pravoslavje. Po Radičevi izjavi je ta šolnik prepovedal ka- | toliški deci, da pozdravlja z: Hvaljen Jezus! Ko so rabili otroci kljub tej prepovedi krščanski pozdrav, jih j* pretepel z metrom. Ko jih tudi s to kaznijo ni oplašil, je prisilil otrokeTda so morali poklekniti na zemljo in morali trikrat bogokletno psovati Krista, Nadalje je pozval Jeličič na sam katoliški Božič otroke v šolo, kjer je govoril mladini najgrše in najbolj bogokletne stvari proti vsemu, kar je sveto ne samo katoliku in Hrvatu, ampak vsakemu človeku. Ako bi se sličen slučaj zgodil v Sloveniji, bi tacega junaka radi premestitve gotovo branilo »Jutro« in bi se zanj potegoval celotni Žerjavov — — napredni Izrael!
Izplačilo drž. obveznosti iz prejšnjih let po kreditni partiji 55. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Finančna delegacija prejema od drž. upokojencev (upokojenk) in drugih interesentov dnevno urgence za izplačilo pokojninskih zaostankov in drugih pripadnin,, ki segajo v dobo pred 1, aprilom 1925. Interesent je se ponovno opozarjajo, da so takšne urgence brezplodne, ker je izplačilo po veljavnih predpisih nedopustno vse dotlej, dokler generalna direkcija drž. računovodstva za izplačilo teh obveznosti po členu 18. fin. zakona za leto 1924-25 ne otvori potrebnega kredita, kar se pa dosedaj ravno ni zgodilo. Ker se nagiba tekoča budgetna doba h koncu, ni izključeno, da se bo likvidacija dobrega dela teb obveznosti morala prenesti na proračunsko leto 1926-27, ki se prične dna 1. aprila t. L Vsekakor delegacija kakor doslej tud! v bodoče že po službeni dolžnosti ne opusti nobene pri- S like, da izposluje povoljno rešitev.
Oddaja državnega gozdno-industrijskega podjetja Dobri j in—Drvar v najem. V ministrstvu za šume in rude se je vršila licitacija za oddajo v najem gozdno-industrijskega državnega podjetja Dobrljia—Drvar, kojega najnovejši upravni svetnik z letnimi 200 tisoč di-narji je znani Albin Prepeluh. Licitaciji so prisostovaB minister in zainteresirani. V poštev pridejo tri ponudbe. Prva od zveze švicarskih indù stri jalce v »Timbre« t iznosu 300 tisoč zlatih dinarjev. Druga od zagrebške industrijske d. d. v iznosu 50 tisoč zlatih dinarjev. Tret- p ja ponudba je od industrijske d. d, Slavonija- v iznosu 175 tisoč zlatih dinarjev. Največ upa ima »Timbre«, st ministrstvo je zavrlo oddajo za 10 dni in potem še bo 1* padla odločitev. Podjetje bo dobila v zakup ona družba, ki bo znala v teh 10 dneh najbolj mazati!
Neprijeten Asm za zagrebške uradnike je bil 1. mare, katerega so vsi tako željno pričakovali. Ko so namrei: prišli po svojo plačo v računovodstvo državne blagajne,, so jih poslali domov s praznimi žepi in obljubo, najt se oglasijo zopet v roku osmih dni; ker še ni dobilo računovodstvo iz Beograda nakazila za izplačilo uradniških plač. Mora se-ravnati točno po navodilih in izplača plače lahko šele takrat, ko mu odobri Beograd zato potrebni kredit. Prekiinjaje so odhajale dolge vrst« uradnikov od blaganje s suhimi žepi, premišljajoč o lepem življenju v naši državi.
Grozen zločin in smrt očeia-pijanca. V bližini Varaždina je imel svoj dom kmet Pr p o vic. Družina mu j« bila številna, devet; otrok. Ko je postal uđovec, je same pil in se ni niti najmanje brigal za dom. Ni čuda, da je prišlo Včasih do domačega prepira. Preteklo nedelj® pa je začela vsa liiša. nenadoma goreti na vseh koncih. Prpovič sam jo je namenoma zažgal. Ko pa je zažigal na podstrešju, ga je dim omamil in ogenj je zajel tudi požigalca. L boga deca je ostala sama brez obleke in hrane sredi zime, brez pomoči, ker hiša ni bila nič zavarovana. Zopet grozen primer, kaj hudega stori pijančevanje.	*
Skiades bo izročen Grčiji. Poročali smo že o aretaciji milijonskega goljufa, Grka Spiridiona Skiadess, ki je ogoljufal kot bančni ravnatelj svojo banko na otoku Krfu za 32 milijonov ter pobegnil z denarjem v Jugo-slavijo. Skiades se je po aretaciji izgovarjal, da je politični begunec ter je denar njegova last, hoteč se tak® odtegniti izročitvi Grčiji, kjer ga čaka ostra kazen. Naše oblasti so dobile iz Grčije obtežilne informacije, iz katerih je razvidno, da je Skiades navaden goljuf, ne pa I politični begunec. Iz Sušaka so ga te dni prepeljali I skupno z njegovim prijateljem, albanskim, častnim J konzulom na Sušaku, Grkom Georgiosom, v Beograd. | Uvedlo se bo izročitveno postopanje in Skiades bo f | kratkem skupaj z ukradenimi milijoni romal v Grčijo, f
Planike, II. zvezek. Skladatelja P. H. Satlner in EL Hochreiter sta zopet izdala Marijine pesmi za mešan zbor in orgije. Pesmi, 14 po številu, so lahke, prisrčne; naravne, globoko občutne in zelo petne. Tisk zelo lep, papir močen, oblika velika. — Partitura in 4 glasovi (72 strani) stanejo 50 D, vsak naJaljni glasi 4 D. Partitura brez glasov se ne oddaja, prepisovanje glasov ni dovoljeno. — Naročila sprejema Katoliška bukvama te Gorici.
Borza (Avala). Maribor, 5. marca 1026. Zürich zaiklj.; Beograd 9. 145 Paris 19.C2 avion 25.24, MewyorJc 510 Milano 20 8« Fr.\*a 15.39o(, Wien 73.20,, Budapest
0.00728, Bon n 123.70, Brüssel 23.60, Madrid 73.2Q,
'S. inarca 1026.
Amsterdam 208.05, Varšava 65.50, Bukarešta 2.225, Soffia 3.75, Atena 7.45. Zagreb., devize: Paris 208.34 do 210.34, London 275.53 do 276.73, Newyorik 5557 do 56.87, Wien 7.995 do 8.035, Praga 167.99 do 168.99, Berlin 1351.40 do 1355.40, Milano 227.33 do 228.53, Zürich 1091.75 do 1095.75.
Ii Maribora.
Glasbena Matica bo koncert ponovila. Ker je za prvi tkorvert Hnydnövih »Letnih časov« dvorana razprodana, pa mnogi želijo ponovitve. Zato ho v sobote*, dne 6. t. m. ob 20. uri Glasbena Matica koncert ponovila. 'V nedeljo, dne 7. t. m., popoldne cb petih, pa ponavlja »Letne čase« v Celju, kjer vlada za koncert splošno zanimanje.
Ponovitev koncerta Glasbene Matice. Velika glasbena dela se mora veclkrat slišati, da more človek razumeti vse muzikalne misli in se p ogle bit; v dušo kompozicije ter uživati to, kar nam nudi samo glasbena umétnost. Zato se priporoča, naj po možnosti tsakdo, kdor posluša -že prvo proizvajanje Kaydnovih »Letnih časov«;, poseli še drugi' koncert v soboto, na katerem se bo ta grandiozna skladba ponovila. Pomisliti je pa treba tudi še drugo stran takih prireditev, prvi koncert 'je popolnoma razprodan, a še ni kril vseh režijskih stroškov. Tudi drugi koncert mora biti razprodan, da bo Glasbeni Matici mogoče, nadaljevati svo fe delovanje v sedanji smeri. Cene vstopnicam so^ za dru-:gi koncert znižane.
Na mariborski glavni pošti nastane skoro vsak popoldan pred oknom, kjer se odpošiljajo denarne in čekovne nakaznice, tak naval, da morajo stranke čakati po uro in več, da pridejo na vrsto. Dva uradnika, ki . sprejemata denar, delala sicer z vsemi močmi, toda to ne pomaga dosti. Dobro bi bilo, če bi poštna uprava ob priliki takih navalov odprla še pomožno blagajno. Prostora za to hi bilo dovolj in občinstvo bi ji bilo za to hvaležno.
Cvetke v delavnici drž. železnice v Mariboru. V svolerà komunističnem in socialističnem listu maže nek dopisnik pod podpisom »Železničar« nekatere delovodje. Bralci tega lista bi na prvi pogled verjeli tem lažem. Poglejmo zadevo od druge strani. V oddelku 4 b sta bila 2 pomožna delavca kaznovana, ker sta se skrila in do devetih sploh nič delala. Neimenovani ključavničar ni bil sarmo radi kadenja kaznovan, ampak radi mnogih takozvanih plavih ■ pondeljkov. Prejšnji mesec je celo tri dni izostal, ker zaradi vinskih duhov ni bil zmožen, iti na delo. Kadar m« delo ni bilo všeč, se je samovoljno odstranil ter šel domov. Po vsaki plači je bil navadno po par dni nesposoben za delo. V oddelku 4 a je bil eden naj večjih lenuhov, «agitator in terorist od svojega- agitiranja nagnan na delo, ker je celo grozi! z odpustom onim, ki ne bodo organiizi-icani pri njegovi stranki. Gospodje socialisti, to in še marsikaj drugega ste pač pozabili priobčiti. Vidite pač v očesu svojega bližnjega smet, bruna v lastnem očesu pa ne-. Tudi te oveitke razširjajo svoj prehudi vonj po delavnici. Pošteno delavstvo bo pa samo z njimi obračunalo.
Obsojanja vredna malomarnost. V nekem mariborskem podjetju se je te dni ponesrečil delavec H. Stroj mu je zdrobil roko v zapestju. V tovarni so mu napravili zasilno obvezo in nato je odšel k bolniški blagajni^ da ga pošlje v bolnico. Zdravnik bolniške blagajne pa je delavcu roko zopet samo obvezal ter ga šele naslednji dan, ko je delavec prinesel pravilno izpolnjeno polo bolniške blagajr ne, poslal v bolnico. Tako postopanje nikakor ni na mestu. Poleg bolečin, katere je topel vsled pomanjkl Ive pomoči. Je.bil delavec tudi v nevarnosti, da nastanejo v zdrobljenem udu nevarne komplikacije, ki bi lahko ozdravljenje navlekle za dolgo časa.
Mariborska sekcija Društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo priredi v četrtek, dne 4. t. m. običajen tovariški sestanek v posebni sobi gostilne »Vinski hram«, Maribor, Vetrinjska ulica. Začetek točno ob 19.30 zvečer. Tov. profesor inž. Vončina bo imel aktualno predavanje o novodobni produkciji umetnih gnojil. Prosimo polnoštevilne udeležbe, le tehtni zadržki se bodo opravičili.
Učni tečaj o trsni rezi se prične na srednji vinarski šoli v Mariboru v petek, dne 5. t. 'm., ob 8. uri zjutraj. Tečaja se lahko-s udeležijo tudi oni, ki se niso priglasil i pismeno.
. Padec 'i me tornega kolesa. Na oglu Einspielerjeve in Meljske ceste se je daijes dopoldan ponesrečil ključavničarski vajenec Karl Novak, doma iz Melja. Privozil se je v prenaglem tempu z motornim kolesom po E.nSpielerjevi ulici. Ko je hotel zaviti v. .Meljsko cesto, -je zgubil ravnotežje ter padel z motorja. Obležal je nekaj; iz strahu, nekaj vsled udarca nezavesten. Poškodbe so bile bolj lahke narave in rešilni oddelek ga je prepeljal na dom.
Nedeljski 'šivalni tečaj, ki ga prireja Mariborsko •slovensko žensko društvo, se je začel. Prijave se še sprejemajo pri g. Brišnik, ali ob nedeljah pri tečaju od pol
15.	do pol 18. ure v državnem ženskem učiteljišču.
V posvetovalnici za indierò in oskrbovalnici za dojenčke v Strossmajerjevi ulici je nastavljena z dnem 1. marca kot zdravnica ga. dr. Valerija Valjavec, spe-cijalistinja za dojenčke in otroke, ki je prevzela to mesto s pristankom dosedanjega zdravniškega vodje te socialne naprave, dr. Frana Mariniča. Zavod si je s tem pridobil zdravnico Specialistko, ki ho s svojo izkušnjo gotovo posvetila napravi vse svoje moči in skušala doseči, da se razvije in razširi tako, kakor pravzaprav Mariboru pristoja. Gospodu dr. Mariniču je bila od pristojne strani za njegovo nesebično in uspešno delovanje pri tej inštituciji, ki se je ustvarila z njegovim požrtvovalnim sodelovanjem, izrečena, na j toplejša zahvala in popolno priznanje.
OSTER,
fitali svef naiih nSsfov.
Homs.® treh delili, Spisa! Antonio Fogsmr».
Prevod iz italijanščine.
115
»Torej«, je rekel profesor.
Luiza je potegnila iz žepa pismo ter mu ga ponudila.
»Tako zelo potrebujem nocoj Marijo in vas!« je rekla. »Čitajte, Francovo je. lahko začnete na četrti strani.« Profesor hi razumel zadnjih besed, približal se je luči in začel glasno brati:
Torino, 18. februarja 1859.
Moja Luiza!
»Ali veš, da mi že štirinajst dni nisi pisala?«
»To lahko preskočite«, ga je prekinila Luiza, a se je takoj popravila. »Ne, čitajte vse, boljše je.« Profesor je nadaljeval.	g
»To je tretje pismo, ki ti ga pišem, odkar sem prejel tvoje od 6. t. m. V prvem sem bil mogoče preveč ognjevit in sem te ranil. Ta moj nesrečni temperament, ki ne povzroči samo, da izustim preveč ognjevite be- s sede, kadar se mi vname kri, ampak da jih tudi na- j pišem! Ta nesrečna kri, ki ima že dvaintrideset let, pa j se segreje kot z dvaindvajsetimi! Odpusti mi, Luiza in j
i dovoli, da se vrnem k stvari in prekličem besede, ki s&
te mogoče užalile.
i	Sedaj ne govorimo več o mizicah in duhovih, saf
govorimo samo o diplomaciji in vojni. Toda v preteklih, j letih se je mnogo govorilo o tem in mnogo oseb, ki jibs jaz cenim in spoštujem, so verovale v to. O nekaterih natančno vem, da so bili zapeljani. In kadar so mi pripovedovali o svojih pogovorili z duhovi, nisem nikdari dvomil o njihovi dobri veri. Zdi se mi, da razburkana domišljija lahko jasno vidi in sliši, to, česar ni. Toda verovati hočem, da se v tvojem slučaju domišljija ne moti, da se vaša mizica res giblje in govori, kakor praviš. Ni bilo prav, da sem o tem dvomil, priznam, ker si ti tako trdno prepričana, da se ne varaš in ker dovolj poznam poštenost profesorja Gilardonija. Toda to ■ je zame še vprašanje čustva. Vem, da živi moja sladka Marija pri Bogu in upam, da bom šel nekoč z drugimi j dušami, ki so mi drage, tja, kjer je ona. Če bi se mi ne-’ nadoma prikazala, če bi zaslišal njen resnični, živi glas, ne da bi jo klica’, bi mogoče ne mogel prenesti tako velikega veselja. Nikdar pa je ne bi hotel klicati, silili, naj pride. Zoperstavlja se mi to, nasprotuje onemu čutu spoštovanja, ki ga imam do bitja, ki je toliko bliže « Bogu kakor jaz. Tudi jaz, Luiza, govorim vsak dan z našo ljubljenko, govorim ji o sebi in Tebi. Vem, da naju i vidi, da naju ljubi, in da ima nad nama veliko moč tudi v tem življenju. Hotel bi, da bi bili taki tudi Tvoji razgovori z njo. In če sem odgovoril na tvoje pismo, v ka-« terem namiguješ na razgovore z rjo, z grenkobo, od-I	pusti mi, ne samo radi mojega slabega značaja, ampak
‘	tudi radi mišljenja in čustvovanja, ki je kakor del moje
j narave.
Odpusti mi tudi radi velikega razburjenja, v katerem živimo lu. Moje grlo je dobro. Odkar se govori e vojni, sem vrgel proč kafro in pomirjevalno vodo. Toda-živci so tako zeler napeti, da se mi zdi, da bi ob do-tikljaju švignila iška iz njih. To je od silnega dela, ki c ga imamo v ministrstvu, kjer ni več nikakih uradnih ?	ur. In kdor uživa večje zaupanje, četudi je	to samo kak
1	tajnik, mora bolj delati. Ko sem dobil to	službo vsled
dobrote grofa Cavourja, se mi je zdelo, da jem državni kruh, ne da bi ga zaslužil. Sedaj ne mislim več tak^ t^r t	odtrgati se hočem od tega velikega dela.	In Vo me do-
!	vede na drugo stvar, ki jo že precej časa.	bosim v sren
in ki ti jo bom sedaj z nepopisljivo ganjenostjo povedal. I	V osmih dneh se bomo javili, moji prijatelji in jaz,
I kot prostovoljci za časa vojne. Vstopili bomo v deveti pešpolk, ki je v Torinu. Tu v ministrstvu bi me še radi pridržali, toda jaz bi bil rad že Dvežban v polku, ko s» bo začela vojna in sem se obvezal, da bom zapustil urad šele en dan prej, preden bom vstopil v polk.
Luiza, tri leta in skoro pet mesecev je minulo «odkar se nisva videla. Vem, da te policija nadzira in da Ti je prepovedano iti v Lugano. Vendar Sčm Ti večkrat predlagal več načinov, da bi mi prišla skrivaj nasproti vsaj na meji, na planinah. A Ti mi nisi odgovorila. Mislil sem, da sem uganil, da se nočeš oddaljiti niti za kratek čas od svetega kraja. Zdelo se mi je to pretirano in priznam, da sem občutil vsled tega globoko bolest! Potem sem se kesal, se zmerjal s sebičnežem in Ti odpustil. A sedaj, Luiza, so se okoliščine izpremenile. Nimam slabih slutenj in se mi zdi nemogoče, da bi ostal na bojišču. Toda možno je tudi to. Udeležil se bom vojne, o kateri menijo, da bo ena največjih, najdaljših in najobupnejših. Zakaj, če postavi Avstrija v nevarnost svoje italijanske province, postavimo mi, in mogoče tudi cesar Napoleon, v nevarnost vse. Pravijo, da borne prebili prihodnjo zimo pred Verono. Luiza, nočem se izpostavljati nevarnosti, da bi umrl, ne da bi Te še D’-eje videl. Samo štiriindvajset ur imam. ne morem priti niti v Lugano, niti do meje ir, ni mi dovolj, da bi bil s Teboj
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Socijaldemokratska obstrukcija v v občinskem svetu.
Mariborski socijalisti pač ne morejo priti do veljave. Na shodih skušajo pridobiti ljudstvo z demagogijo, v občinski svet si naročijo svoje klakerje na galerijo ter jim pihajo in govorijo na srce, da bi ti klakerji potem raznesli Ošlakovo in Bahunovo slavo na mariborsko ulico, pa vse nič ne pomaga.
Sinoči so v občinski seji umetno izzvali in napravili obstrukcijo, da bi se mogli zopet enkrat razkričati. Stavili so na župana interpelacijo, češ, da se razni sklepi občinskega sveta niso izvršili oziroma, da se niso pravilno izvršili. Župan je v svojem odgovoru interpe-lante v vseh točkah postavil na laž in jim na podlagi Zapisnika dokazal, da se taki sklepi, kakor jih navajajo v interpelaciji, V občinskem svetu nikdar niso napravili. Občinski svet je vzel ta odgovor na znanje. Ošlak in tovariši pa so zahtevali besedo, da bi zavlekli razpravo « nepotrebnim govorjenjem. Po poslovniku pa o odgovorih n a,interpelacije ni debate, zato župan C »laku in Bahunu ni dal besede, kar je bilo po polnoma pravilno. Radi tega so začeli socijalni demokrati kričati in vpiti ter razbijati, da bi onemogočili nadaljevanje seje. Vpitje je trajalo blizu četrt ure. Socijaldemokrati so izjavili, da ne pripustijo razprave, -dokler ne dobijo besede. Ko pa župan na podlagi poslovnika dokaže, da pri interpelacijah ni debate, utihnejo socialisti in razprava se je mirno nadaljevala. B a-h u n in Ošlak sta popolnoma pogorela. Nista dosegla kar sta zahtevala, pa sta obstrukcijo in razbijanje vendar opustila. Da, O š 1 a k j e šel celo že dalje. V začetku tajne seje je vstal In obžaloval pried, {občinskim svetom svoje kričanje in razbijanje Iter prosil odpuščanja. Bainm pa te sramote ni mogel prenesti ter v lajno sejo raj še ni vex prišel. Sploh Ba-hun govori in razgraja v občinskem svetu samo v jav-
ni seji, dokler ima ulico ca galeriji, v tajnih sejah pa je lepo previden in miren, če že sploh poprej ne popiha v temno noč.
Za časa divjanja in kričanja socijaiistov je bila seja prekinjena. Razburjeni duhovi so se pa kmalu umirili in socialistični levi so se zopet spremenili v mirna jagnjeta. Gospod župan je nato nadaljeval s svojim poročilom:
Protituberkulozni ligi se bo povišala podpora za postavitev prostozračne lope. — Društvo katoliških mojstrov bö gradilo za svoje člane stanovanjske hiše, če jim občina prepusti parcele brezplačno ter jih oprosti občinskih doklad« za dobo 15 let. — Vprašanje kaldrmi ne je v Beogradu ugodno rešeno. Kaldrmina znaša 4,292.005 D. Delo se ni podelilo« občini v lastno režijo. Gradbena direkcija je dela razpisala in občina bo vložila svojo ponudbo. — Vprašanje spremembe tovor-ninske davščine je rešeno. Finančni delegat je pristai na. vse predlagane spremembe, zavrnil pa je znižanje najnižje teže od ICO na 20 kg in pobiranje davščine od tvrdk, ki imajo industrijske tire.
Porbčila odsekov.
I. in II. odsek sta imela materijal samo za tajno sejo. ^ledilo je poročilo III. odseka, kojega je podal gosp. dr. Kac: Zavrnejo se prošnje za postavitev paviljonov s trafikami na Glavnem trgu in pred kolodvorom. — Odobri se povečanje Magdalenskega parka s priklopit-vijo sosednje parcele, ki je bila dosedaj last ge. Reiser. Posestnica je pristala na pogoje občine ter zamenjala 1500 kv. metrov svojega zemljišča za 2500 kv. metrov občinskega zemljišča zunaj mesta. — Telovadno društvo Sokol dobi v najem zemljišče med ljudsko šolo v Samostanski ulici in Ljudskim; vrtom. Sokol si uredi tukaj telovadišče.
Oddaj/U grtsdiive nove stanovanjske hiše.
V smislu sklepa občinskega sveta so bila dela za zgraditev nove stanovanjske hiše v Smetanovi ulici
razpisana 20. jan. Na razpis je dobila-občina 3 ponudbe od tvrdk: L baki Nassimbeni, Rudolf Ki ff tea n in Acceto in drugi. Samo za tesarska dela je poslala ofert tvrdka Špes. Nassimbenijeva ponudba znaša 1,847.655 D, Kiff-manova ’,868.148 in tvrdke Acceto in drug 1,974.633 D; Tvrdka Špes zahteva za tesarska dela 212.120 D. — Delo se odda tvrdki Nassimbeni kot najnižjemu ponudniku. Stavbenemu uradu se naroča, naj pazi, da bo tvrdka plačevala tarifne plače ter zaposlila domače delavstvo.
IV. od»ek (dr. Lipoid): Volilni imeniki so postali nepregledri. Urediti je treba tudi kartoteko. Odobri se za tc svota 18 tisoč dinarjev. — Gradbena zadruga »Svoj dom« predlaga, naj oprosti občina nove stavbe za dobo 12 let vsakih občinskih davkov; dosedaj je znašala ta doba sarro 3 leta. Odsek priporoča podaljšanje na šest let, kar občinski svet sprejme. — Univerzi v Ljubljani se da prispevek 1500 D za spomenik dr. Žolgerju. — Mestni stavbeni urad priporoča nakup škropilnega avtomobila in motornega traktorja, oboje bi stalo 350 tisoč dinarjev. Nakup se odobri. — Vetrinjska ulica bo novotlakana z granitnimi kockami. Tiakanje bo stalo 341 tisoč dinarjev. — Gospod Jošt je po svojem zastopniku g, profesorju Majcenu ponudil občini v nakup 20 tisoč kv. metrov obsegajoče zemljišče, ležeče med Ljudskim vrtom in Vinorejsko šolo. Razprava se je odložila za tajno sejo.
Načrt o pospeševanju «ptrivntne grtadbene podjetnosti.
Veliko pozornost je vzbudil načrt gospoda župana o pospeševanju privatne gradbene podjetnosti. Predlog je bil že na seji stanovanjskega odseka. Ideja je za Maribor popolnoma nova in po nekaterih spremembah bo lahko izvršljiva. Kač« t bomo v prihodnji številki v celoti objavili. Na seji se je razvnela obširna debata, v katero so posegli, gg. dr. Kukovec, *etejan, Lipold, Ba-hun in Tumpej. Načrt bo prte tete'te še finančni odsek, stavbeni urad in mestno knjigo’ sivo in ho stanovanjski odsek poro’. 1 o rezultate.


m-
stoječe, viseče, lesene, iz kovine vlite, razne velikosti in litoželezne
nagrobne
izdeluje po zmernih cenah 93*	M
Donrcalj & Koioun Maribor, FrankcpanoYa ulica 10
SZm polJ«lK«i IcpiSta*
ai mnogi želijo Kristusove podob* (kotpvM% S» ustreže ljudem, jih j» oskrbel« Tiskar«*; m. Cink v Mariboru, kjer e® dobijo po tied»« č£h «snah: 65 «m veliki po 550 din., Ti *» veliki po 600 din., 80 «m veliki po TOO i» S00 dim, 00 am veliki po 800 din.» 100 *as .«•«Miri po 050 din. in po 1280 din.» ISO e® veliki po 1700 dk»
MormIcÌ kpiži
i s«»*«* podobo (korpusom} sttnajo: VeÄatA IÖ m po 43 In 77 din., 25 «an po 55 hi S© Am., 30 «sm po 771 n 100 din., 35 «m po m i» 11S din., 40 em po 140 din,
mtmx&mtef kpiži
«s kmmavto podobo stanejo v rtastih po 4t 13, ia n n
Stojeot 1ki»1£1
» koviwtsto podobo stanejo v rasnih velikost® in izpeljavah po 22» 24, 28, 30 in 36 dift. Izpeljava je zelo okusna in solidna lei se topi® prikoroč«, da *i vsak, kdor 125» potrebuj*, lat* kupi v Tiskarni sv, Grila v Maribor«*
stoječe, viseče, lesene, iz kovine vlite, razne velikosti in litoželezne
nagrobne
izdeluje po zmernih cenah
Domfealj & Koioun Maribor, Frankrpinova ulici 10

samo deset minut. Naj Te pripelje Ismael na kak načiffi 25. t. m. v Lugano. Odpotuj pravočasno iz Lugana, da boš opoldne v Magadinu, zakaj preko Luina ne more® iti. V Magodinu pojdi na ladjo» ki odpluje od tam okoli pol ene. Izstopi okoli štirih na Isoli Belli, kamor bom ob približno isti uri prišel tudi jaz iz Arone. Isola Bella je v tem letnem času zapuščena, prebila bova večer skupaj in drugo jutro se bova vrnila, ti v Orio in jaz V Torino.
Pišem tudi stricu Petni ter ga prosim oproščenja, ker mu bom za en dan odvzel Tvojo družbo.
Večjih nevarnosti se ne bojim. Tudi Avstrijci mislijo samo na orožje, njihovi policiji uide na tisoče mladeničev, ki prihajajo, da bodo tu zgrabili za orožje. Groz-f ni bi bili dan po zmagi, toda ta dan, če Bog da, žanje nebo napočil.
Luiza, ali je mogoče, da te ne bi dobii na Isoli Belli, da bi mislila, da storiš Mariji veselje, če ne prideš? Toda ne veš, da bi moja Marija, moja uboga, mala deklica, Se bi ji rekli: »Teci in pozdravi svojega očka, ki gre mogoče v smrt« — kako ...»
Bralec je vztrepetal, umolknil in zaihtel. Luiza si je .skrila obraz med roke. Položil ji je pismo na kolena in s težavo rekel:	? Donu a Luiza, ali morete imeti kak
dvom?«
»Hudobna sem«, je tiho odgovorila Luiza, »blazna sem.«
ftrodajo se lepe, skoro nove konjske opreme, srednje velikosti, eno- in d vovprežne vozove, stroj za drobljenje . koruze in slamoreznico na roko (gepi) in elektriko. Različne drobnosti. i. Völker, Maribor, Kersnikova «lica 1, blizu glavnega kolodvora.	76
ZA POMLAD
od I. marca 1926
reklamnaprodaja
KARO čevljev
vseh vrst
z 10°/o popusta
garantirano ndzpremeojena priznano najboljša kvaliteta
,KARO
MABIBOR Koroška cesta 19
im ROCKA
črna,
.ARGUS ja nel najboljši domači obveščevalni savud.
ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poVerjeadhe
ARGUS daje obvestila o vsem» posebno pa o «*■>• nju denarnih zavodov, tegovsko-induateiž* «kih podvzetjih in zasebnih oseb
ARGUS-ove Informacije bo vedno točne» tettrp** in hitre
ARGUS «e nahaja v Vuka Karadiiča «Un 11* Beograd
ARGUS-ov telalo«“. ©-IHS, brzojava! nariors AnpfUs
Čaj za gospode
močan, plemenit, angleškemu, ohm odgmrjajoči posebno primeren za uživanje z mlekrn ali smetano kot zajatrek.
nmnrt rrwmm-iiiixixnjximm Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri
OKRAJNI POSOJILNICI Y LJUTOMERU
ki obrestuje hranilne vloge navadne po 0%, večje àa «► sane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjig® drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuj« va* a®» kazila. —- Tekoči računi»
Pil,
FRANJO VRABL
zidarski mojster
ManoYanlica2 MARIBOR Betnavska cesta
se priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoča dela v mestu in na deželi, katera izvršuje dobro, solidno in po najnižjih cenah. Načrti in proračuni brezplačno, če se mu delo poveri
»j t	j (siwjMSttt j j	[hKMIJSsJ	j»
Somišljeniki, širite naše listaj
MORAMO RAZPRODATI T14 DNEH
m/k	parov ženskih čevljev
O titilli II po strašno nizki ceni.
Prodajamo od £5* februarja
iz svilenega atlasa .	.
iz ševroja .... iz boksa . .	.
iz ševroja. . iz boksa . iz laka
. Din 129 —
. . Din 129’—
. » . Din 129*—
. . . . Din 109*—
..........Din 169*—
............Din. 199*
PRIDITE IRT KUPITE !