730
NEZNANEC
Jože  Udovič
Nenadoma se nekaj zgane, le glas te ure, ki odhaja, in vse je spremenjeno.
Bil sem doma v tej sobi, za lahnim dežjem zastoTov, ležeč na slami rumene luči, tu, med stvarmii, ki govorijo znano nairečje.
Samo odmev nečesa,
katr odhaja —
in že je vse drugače.
Vem, tam v dalja"vi
je hiša
s stenami iz mraka
in z okni
iz večernega neba.
Nekega večera moram tja, videti hočem, kam se umika neznanec v meni, zakaj odhaja in se spet vrača.
Hiša je v daljavi s stenami iz mraka in z okni iz večernega neba.
Nekega večera jo moram najti.
731