Siev. 5. (PiiJisotek.račun.-LC.ton la Pesta).	V	Trstu,	petek	i.	februarja	1924.	Leto	il.
Izhaja vtak petek opoldne.
N mio v : Tr*t-Trie»te Catella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111.
h.daja: konsoreij Malega 1ista
MALI
TEDNIK ZA NOVICS IN POUK.
'k*y-iK
n
r'
V.-j
tunik Ivan Jiervatio
Male novice
Hall koledar.
Petek, 1. febr.: Ignacij — Sobota, *■ febr.: Svečnica -— Nedelja, 3. febr.:
•laž — Pondeljek, 4. febr.: Andrej Kors. ~~ Torek, 5. febr.:	Agata — Sreda,
* febr.:	Amand	— Četrtek, 7. febr.:
Romtrald.
* *• *
Sv. Blata imajo za zdravnika za grio. 2e l. 55(). so ga kristjani častili. (Sv. Slažu «žogen».)
V »Novi pratiki« 1798 *a svečan pravi Valentin Vodnik o Medicah :
«Bolj hodne pridna pozimi predica,	(
dalj’ bo rožljala pod palcem petica. »
Pri nas predejo samo Se v malokateri h krajih; v Črnem vrhu še U;cejo kolosa.
ZGODOVINSKI KOLEDAR.
1. febr. 1620. začetek protireform na Češkem. — 2. febr. 1816. * M. Bogovič, hrvaški pesnik. — 3. febr. 1758 * Valentin Vodnik. — 4. febr. 1864. potrjena Pravila «Slovenske Matice«. L. 1913. zopetni izbruh balkansko vojne. — 5. febr. 1822. * Fra Grgo Martič, hrv. pesnik. — 8- febr. 1670. prva slovenska gledal, predstava. — 7. febr. 1752. * Jur. Higja, dubrovniški pesnik.
* * *
Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik je bil rojen 3. februarja 1758. v šiški blizu Ljubljane. Ko je dovršil šolo, je stopil v samostan k očetom frančiškanom. Pozneje je bil duhovnik po raznih krajih na Kranjskem. Zložil je mno-8» pesmi in spisal več knjig. L. 1809. so Francozi pri nas ustanovili Ilirijo. Vodnik je pozdravil ta dogodek z veličastno pesmijo »Ilirija oživljena«, v katerj Proslavlja vstajenje slovensko narodnosti. S to pesmijo se je Vodnik hudo zameril- avstrijski vladi, ki ga je po Napoleonovem padcu upokojila. Umrl jo kapjo 8. januarja 1819.
V Ljubljani ima V. Vodnik lep spomenik. Na spomeniku je napis :
No hčere ne sina po meni ne bo; dovolj je spomina, me pesmi pojd.
Valentin Vodnik
1799' pravi :
«Dosti po nemško in latinsko pisanih gramatik jo -med ljudi danih, katere Nemcem in drugim Evropejcem kažejo *lovenski jezik pisati in govoriti; slo-vensko pisanih pa za domačo potrebo nič več ne poznam, ko sami dve : Smo-'rickovo in Lomonosovo za Ruse in Sr-Mjane. Tujce smo tedaj učili našo besedo znati, sebe pa ne. Odtod pride, da nimamo skoro nič učenega pridelka. Zatorej je prav prišla zapoved, našim miadenčem dati v roke pismeni nauk jim bo kazal, svojo domačo besedo Prekovati in na pismo dovati.
Porečeš : Čemu pa mi bo, saj znam po nase govoriti ?	— Govoriti znaš, ali
sPravno govoriti in pisati morebiti ne. ^emci, Lahi, Francozi dajo svojim otrokom -najpred svojo domačo pismenost ?a p^i uj^ Jaslih znajo nemško, laško, francosko. Zakaj ? Zato, ki Je treba za-*®tt vse nanke s tisto besedo, katero nas J® mati učila. V ti se otroci lahko in nitrp navadijo pismene znanosti. To je P^a stopnja k vsem višjim učonostim.
eseli tedaj naj bodo oni mladeniči, da Jod začetka ne silimo s tujimi, ne-zn&nimi besedami.
Slovenska narodna noša u H&iSlušne.
v ir .•
.. -La**-'«'	-	r"
Poslanka zbornica*ra2puščena.
Dne 24. jan. je podpisal kralj odlok, s katerim se razpušča poslanska zbornica. Volitve nove zbornice se bodo vršile P. aprila. Nova zbornica se sestane 24. maja.
Svetogorsko svetišče.
Na Sv. Gori pri Gorici so se začela obnovitvena dela svetišča. Delo je prevzel Matticoli iz Solkana..
Drago mesto.
Italijanske vlade so tekom petih let izdale za Reko podpor in drugih nakazil v vrednosti, ki presega štiri milijarde L. Na vsakega, prebivalca Reke je prišlo nal 100 tisoč L.
Oče krškega škofa — umrl.
Pred kratkim je umrl v Solkanu 77 letni Josip Srebrnič, oče krškega škofa dr. Josipa Srebrniča. Solkanci so mu priredili navzlic slabemu vremenu lep pogreb, katerega sc njegov sin-škof radi prevelike razdalje ni mogel udeležiti, t Župnik I. Bersenda.
Pretekli teden je umrl v Pienu (Istra) v 78. letu svoje dobe tamošnji župnik Ivan Bersenda. Z njim odhaja v grob vzoren svečenik, dobrotnik istrskega ljudstva in zvest borec za njegove pravice. Blagoslovljen ostane njegov spomin med našim ljudstvom.
Leninov pogreb.
Z velikimf svečanostmi in ob ogromni udeležbi ljudstva se je 27. jan. izvršil pogreb Lenina. Nad milijon ljudi je šlo v sprevodu, ki jo spremljal krsto od stolne cerkve do Kremlja. Toplomer je kazal 30 stopinj pod ničlo.
Država priznala cerkvene praznike.
Za naprej bo tudi država praznovala cerkvene praznike in sicer : praznik Sv. R. -Telesa, Sv. Petra in Pavla in Brezmadežnega spočetja. Praznik sv. Jožefa država ni priznala, čeravno šteje Cerkov tudi ta praznik med prve.
Kdo je Macdonald ?
Macdonald jo sedanji ministrski predsednik Anglijo. Prvič v zgodovini sc jo zgodilo, da je dobila delavska stranka najmogočnejšo svetovno državo v svoje roke. Velika je njegova zasluga radi-tega, ker se je doboril skozi veliko revščino, sam z lastnimi močmi do tega mesta. Z največjimi žrtvami je prišel do šole in postal učitelj. Toda kmalu ga je zaneslo v politiko. Prišel je v London ter je bil najprej bančni uradnik. L. 1906. je postal prvič poslanec. Doslej je živel v priprosti hiši.na pobočju griča Hampstead mimo in priprosto s svojimi petimi otroki.
Pogodba med Italijo . in Jugoslavijo - podpisana.'
V nedeljo dne 27. jan. ob 14. uri je bila v dvorani «Vittoria» v palači Chigi v Rimu podpisana pogodba prijateljstva in dogovora za Reko med itaUjansko ter jugoslovansko viado. Za Italifo Je podpisal Mussolini, za Jugoslavijo rašič in Ninčič.
Vso vas uničil požar.
Vas Gran Puy je uničil velikanski požar, ki je povzročil mnogo škode. Požar je nastal v neki hiši; vsled vetra se je ogenj takoj razširil na vso vas, tako, da je v teku ene uro objel ogenj vso vas. Zgorelo jo 35 hiš, le cerkvica z zvonikom, ki se dviga mogočno nad razvalinami, jo ostala. Človeških žrtev ni bilo.
Oče obsodil sina na smrt.
Armand Anderson, sin uglednega trgovca v Brooklin-u, je bil osumljen nekega umora. Pri obravnavi je oče pričal, da je sin ob neki priliki res priznal umor, ki ga je bil izvršil leto poprej. Oče je med izjavo jokal in se je tresel, a povedal je, da ne moro udušiti glasu vesti, ki zahteva, da govori vso resnico. Očetova izjava je povzročila, da so 22 letnega Armanda obsodili na smrt.. Na Angleškem sede obsojenec na posebno stolico, ki je v zvezi s tako močnim električnim tokom, da obsojenec neha živeti v treh minutah.
Ovaduhi.
«Era Nuova» ali «Nova doba«, ki jo pišejo Lahi v Vidmu, urejujejo pn Slovenci v Gorici, ovajajo številko za številko naša prosvetna društva in poslan ca Šček-a, češ, da so društva in poslanec proti Lahom in da ne bodo mirovali, dokler ne izgine zadnji Lah v Sicilijo. Grdi ovaduhi !
Advokati so eno, ljudje drugo.
Ti praviš, da ni tako. Pa vendar je tako ! Poglej na primer na finančni urad v Trst, v oddelek vojno odškodnine. Imajo urad za informacije. Za 16 advokatov, ki se pečajo z vojno odškodnino/da kaj zaslužijo, je urad odprt vsak pondeljek od 8M do 123^. Za 80.000 (osemdeset tisoč) vojnih oškodovancev pa, ki se begajo za svojo potrobe, pa je urad odprt v sredah in sobotah od 8M do 12K. Za prve vsa udobnost, za drugo pa stiska.
Dva milijona naročnikov ima angleški časopis «Daily Mail», ki izhaja v Londonu. Brezdvom-no je to največje število naročnikov, ki jih je dosegel kak časopis.
MIHEC
o—«.-,
MIHEC
m
KEC
JAKEC
■ Kje neki jePepo. Lep Sas ga ni bil»>
■ Kje neki mota »e nam to„motovilo.
■ Prav dane* je pUal, da bo obravnavat
■ Kako za Matildo saten je kupaval.
UPRAVA «MLADIKE« za ItaUjo je v Gorici, Riva Piazzutta št. 18 in ne v Prevaljah kakor je bil« zadnjič pomotoma javljeno v «Malent listu«. — Celoletna naročnina znaša 25 L. Drugo številko bodo dobili le tis« naročniki, ki bodo še tekom tega meseca poravnali naročnino.
Priznanje.
Od osebe, o kateri ne bi nikdar kaj takega pričakovali, smo prejeli tole pismo: «Slavno uredništvo 1 Dovolite mi čisto iskreno besedo. V sporu, ki je nastal med Vami in Edinostjo, so bile moje simpatije na strani Edinosti. Božič mi je nenadoma odprl oči. Kako ? Sredi bratomornega prepira je Mali list odložil orožje, ponudil roko sprave Edinosti in predložil naj spor preiščeta dva poštenjaka : prvega naj imenujejo Tržačani, drugega Goričani; kar bosta ta poštenjaka razsodila, to. naj velja. To Je bila beseda, ki je vsemu ljudstvu ugajala. In vsi smo pričakovali, da bo Edinost ponudbo sprejela, tembolj ker je pisala, da je v sporu imela, ona prav. Pa glejte razočaranje ! Namesto, da bi sprejeli razsodišče dveh poštenjakov, je Edinost odklonUa ponudbo. Ta stvar je mene nedopovedljivo zbodla, obenem pa ml je odprla oči- In odpreti mora oči vsakemu, ki nima slame v glavi, ampak možgane.
Jaz sem v delikatni službi in prosim Vas, da ne priobčite mojega imena. Pooblaščam Vas, da po potrebi pokažete to pismo kompetentnim osebam......
Letni davek za vojaštvo.
Italija potrosi za vojaštvo več ko 3.000 milijonov L. na leto, tako, da pride na vsakega človeka v državi 13 L in 69 stot. letnega davka za vojaštvo.
Veliki narodnjaki.
-Velik narodnjak, petlirski seveda, je bil na Premu gospod Anton Fatur. Živio narod, živio sloga, živio edinost (ta mala in ta velika !) ! Tako je bilo vselej. Pa jo prodal svojo gostilno. Komu ? Al signor Francesco Bernardini iz Romanje. Živio sloga je vpil, svojo zemljo pa je dal drugim. Živio 1 — Neki veletrgovec z lesom v Trstu je velik narodnjak. Pred kratkim ste brali v Edinosti : gospod M. daroval 20 lir za šolsko društvo. Torej je gospod zares velik narodnjak. Pa je odslovil voditelja pisarne Slovenca in z njim so šli naši uradniki. Na njih mesta pa je poklical g. M. pristne Napoletance. Pred nedavnim časom pa je še vpil: živio sloga, živio !
Mari bi delali za narod, pa manj vpili, pa ga manje zatirali, pa ga manjc izdajali !
Imenitna uprava I
Nekemu posestniku v Vodnjanu so dvakrat obdavčili isto posestvo; prvič na podlagi napovedi (800 lir) in drugič na podlagi katastra (3850 lir). Mož j« seveda rekuriral.
Prosvetna kronika.
« MLADIKA«
1.	»tev. (jan.) je iz sla s sledečo bogato vsebino vsebino: Jaklič: Zadnaj na grmadi. (Zgod. povest.) — Likovič: Vsak Večer. (Pesem) — Jagodic : Tja v Betlehem. — Bevk: Pozni popotnik. — Samec: Igra s solncem. — Tolstoj: Knez Serebojanl. (Roman) — Likovič: tičke.
— Dr. Brecelj: V krvi. (Razprava) — Komar: Otročki postržek. — LagerlDf: Sveta noč. — Steska: Pregled nase umetnosti. — Podlogar : O roparskih na-apdth. — Pirjevec: Slovenščina v srednjem veko. — Po okrogli zemlji. — Gospodar in gospodinja. — Pisano polje.
— Sale in uganke. — Slike. »MLADIKA«, je priljubljen družinski
Mst s podobami, ki ga mora imeti vsaka slovenska družina. — Letno naročnino (25 L) pošljite na ta-le naslov: Uprava »Mladike« - Gorica - Riva Piaz-zutta Stev. 18.
"GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA«, »g. duhovniki, ki niso pomotoma prejeli nabiralnih pol za «Gorisko Mohorjevo družbo«, so naproSenl, naj se obrnejo do uprave G. SL D. v Gorici, Riva Piazzutta St. 18., da se jim Iste nenadoma dostavijo.
»Novi Rod«
4.	številka (januar) je izšla s sledečo lepo vsebino :	Kmetova:	Pismo. —
Ribičič: Zavratne pošasti. (Z lesorezom). —- V, Levstik : Deček brez imena (Nad.)
— I. Albreht: Bebove prošte (Koroški motiv). — Maleš : Stanko Vraz (lesorez). Zrnca. — Kotiček malih.
»Novi Rod« izhaja prve dni vsakega šolskega leta tor stane na leto 10 L.; posamezno številke so po 1 L. Uprava se nahaja,v Trstu, San Giovanni, Ca-»ella postale.
Prva Stev. «Našega Čolniča«, glasilo prosvetnih društev na Primorskem izide te dni.
»Bogoljub«.
Naročnino za »Bogoljub« za leto 1924 (za. Italijo) sprejema: Kat. Tisk. Društvo - Gorica - Montova hiša. (Letna naročnina znaša 6 L.).
Knjiga o Danteju, ki jo je uredil dr. A. Res je izšla. Dobi se jo v vseh slov. knjigarnah.
«Vstajenje duše« (Petindvajset govorov za prerod..) Tako -je naslov najnovejši knjigi, ki je ravnokar izšla. Spisal jo je dr. Mih Opeka.
Podlimbarskega »Zbrani spisi«,
pod uredništvom dr. Slebingerja, so iz-žli. Obširni (I.) zvezek obsega desetorico ■lik, črtic in povesti.
Dr. Tominšek : Nem.-slov. slovar za domačo in šolsko rabo je pravkar izšel v založbi Kleinmayr in Bamberg (Ljubljana).
KONZULATI V TRSTU.
Amerikanski (Združene države):	via
S.tft Caterina 1. (pri novem sv. Antonu). Angleški :	via G. D’Annunzio 2. (pri
Mihcu in Jakcu). Argentinski: via Rossini 26. (pri novem sv. Antonu). Avstrijski: via Ghega 8. (pri južni postaji). Braziljski:	via Š. Nicold 28. (pri novem sv. Antonu). Česk!:	viale Regina
Klena 29. (od južne postaje na cesti proti Miramaru). Francoski : piazza S.ta Caterina 4. (pri novem sv. Antonu). Jugoslovanski: piazza Venezia 1. (med Mihcem in Jakcem ter državno postajo). Nemški:	via Trento 12. (blizu pošte).
Poljski : piazza Borsa 4. (pri Mihcu in Jakcu).
Kdo vlada v državi?
Značilen članek o iasistovski vladi je napisal tajnik don Luigi Sturzo v mesečniku «La Rivoluzione Liberaie«. Sturzo trdi, da se bo po razsulu sedanje vlade zopet ustanovila demokratična vladavina, zakaj sedanji oligarhični (poveljstva v rokah par oseb) sistem je reakcionaren (nazadnjaški). Nato razpravlja Sturzo o tem, kdo prav za prav vlada danes v državi ter piše : «Danes vlada Italijo agrarizem (veleposestniki s tisoči kolonov-sužnjev) in ligur-ski industrijalizom (veleindustrija Mllan-Genova). S kakšnimi pripomočki vladajo ? Kakor prej, samo le bolj na široko:	izdajajo milijone, da
vzdržujejo časopisje, ki piše v njihovem smislu in da morejo izkoriščajo državo. Tako vladajo danes državo v resnici isti gospodarji kakor včeraj. Ni vladal včeraj Giolltti, ne vlada danes Mussolini, ampak agrarizem in industrijalizom«.
Sijajna letina za kapitalisti.
Dočim, leze kmet v dolgove, dočim se delavcu vedno slabše godi, dočim gleda obrtnik s strahom v bodočnost, se mestni kapitalisti-špekulanli veselijo svoje sijajne letine. Delnice akcijskih družb so poskočile v vrednosti in so prinesle kapitalistom velike dobičke. Akcije zavoda «Banca Commerciale« so poskočile od 9888 na 1225 lir , akcije zavoda «Banca di C.redito« so poskočile od G95 na 897 lir. Deleži predivskih industrij so zrastii za 40%; deleži elektrarn so zrastle kar za 60% (elektrarna Edison od 470 na 865 lir !), akcije družbe «La Ligure« od 230 nn 385 lir itd. Tudi deleži pri stavbah so poskočili, odkar so gospodarji zvišali stanarino; za navadno stanovanje plačaš danes v Trstu letnih 2000 lir. Pa pomislite. Najemniki so hoteli imeti v Rimu shod, da protestirajo zoper zvišanje stanarine. Ta shod, bi bil za zgled vsem mestom v državi in gospodarji bi morali stanarino znižati. Pa kaj se je zgodilo ? Vlada je bila pokorna kapitalistom in je zborovanje prepovedala. Tako je na svetu ! Bogatini se smejo veseliti, se smejo javno šopiriti in kazati svoje dobičke, revežem pa je prepovedano, da bi javno povedali, da so lačni, da so raztrgani, da jih zebe, da hirajo. Eno pa je gotovo:	da
so bogatini internacionalno solidarni; držijo skupaj kakor veriga: v tem pogledu vlada med kapitalisti zares popolna sloga in edinost, pa naj si bodo Lahi, Nemci, Slovenci, Poljaki, Francozi. belovno ljudstvo pa gara in trpi.
Zatiranje vdov in sirot.
Se sedaj ne dobivajo upokojenci, vdove in sirote Južne železnice invalidnine, ki jim pritiče po postavi. Ta grehota traja že nad pet let; nekateri so od lakote pomrli, eden teh nesrečnežev se je obesil, drugi pa trpijo, hirajo in' čakajo smrti. Tukaj priobčimo pismo take vdove z gorenjega Krasa. To pismo pove vse in ni treba prav ničesar dodajati.
S tremi otroci.
Vdova piše: «Jaz sem že 12 let vdova po železniškem čuvaju. Pod bivšo Avstrijo sem dobivala pokojnine in unfa-la skupno 92 kron, kar mi je v tistih Časih zadostovalo, da sem skromno izhajala. Odkar pa smo v novi državi, ne dobivam nič več unfnla, ampak samo pokojnino 25 lir. In kako naj preživljam sebe in tri stroke s 25 lirami ? Stanovanje me stane na mesec 2(f lir. In s petimi lirami naj živimo, naj se oblačimo, naj se obuvamo ?»
Kdaj se konča trpljenje ?
Vdova nadaljuje: «ln že pet let nam obljubljajo, da nam bodo v kratkem za-čeli izplačevati nezgodnino. Vem tudi, da si je poslanec g. S če k veliko prizadeval, da bi se zadeva rešila, za kar mu gre srčna zahvala, ker se on v resnici trudi zn uboge. Toda mi trpimo in gladujemo. Lani so nas klicali na glavarstvo, kjer so nas popisali. Obljubili
i
so nam, da pridemo do denarja, kadar se sklene pogodba med Južno železnico in Italijo. Od tedaj bo kmalu leto dni, a mi še vedno čakamo. Ker vem, da so. Mali list poteguje za vboge, se obračam na Vas, da se isformirate, ali imamo še kaj upanja ali nič več.«
Naša beseda je kratka. Ko smo v Solo hodili, smo brali v katekizmu, da spada med vnebo-vpijoče grehe zatiranje vbogih, vdov in sirot. Kdaj pa ste čuli o takšnem zatiranju vdov, kakor ga dela vlada ? — Od svoje strani bomo še enkrat storili korake, v upanju, da se vendar enkrat stvar kam premakne !
Movai kmeta lata.
V berlinskih krogih je znan kmet Jo-lmnson iz Finske, ki je ob začetku svetovne vojne 1914-1918. zaprosil avdijen-co pri nemškemu cesarju, da bi mu napovedal dogodke. Dvor mu ni uslišal' prošnje, Johanson pa je razodel profesorju drju Dryandru, da bo vojna pogubna za Nemčijo. Dejal je, da je imel vizije, v katef^h jo videl bodočnost svetovnih dogodkov do leta 1960. O teh stvareh piše dnevnik «Prager Tagblatt«. Kaj je videl Johanson v vizijah ?
O svetovni vojni.
Praski list piše, da je Johanson že 1914. jasno povedal, kako se bodo države razvrstile v dve veliki skupini. Rekel je, da «bo Belgija žebelj za krsto (trugo) Nemčije«. Napovedal je izbruh novih bolezni in izbruh punta na Irskem. O dogodkih .po svetovni vojni pa je Johanson napovedal stvari, ki jih je Karl Rohrig obelodanil v I.ipskem (Leipzig, Max Altman).
Kaj bo po svetovni vojni 7
Johanson pravi, da bo 1925. izbruhnila vojna med Angleško in Indijo. Vojna se prične s puntom v severni Indiji. V strahovitih bitkah pade 25 milijonov ljudi. Indijanci bodo Angleže dobesedno v morje pometali. Indija se odcepi od Angleške države. Indijskemu zgledu sledi Egipet in Afrika. Amerika doživi pet vojn. Leta 1930. bo vojna med Špansko in Francosko. Nemčijo bodo slabile neprestano do 1953. revolucionarna gibanja, zlasti v južno zapadnem delu (Bavarska !).
Zadnje vojskovanje, o katerem govori Johanson, se vrši v Skandinaviji. Lota 1953. napade Francoska Norvežane in Ruska Švede.
Zanimive podrobnosti.
Johanson popisuje podrobnosti o krajih, kar je tembolj čudno, ker teh nikdar ni videl. Vojna konča 1953. z zmago Rusije in Francije. Prorok do podrobnosti opisuje francoske zrakoplove, ki obstojijo iz 3 nadstropij. Johanson je napovedal velike bolezni in lakote. Pojavila se bo pljučna kuga, ki bo pokončala velik del človeštva. Med an-gleško-indijsko vojno pa izbruhne do tedaj neznana bolezen, ki ji sploh ne bo leka. Bolniki najprej oslepijo, nato znorijo. Francoska mladina vobče Izumre in drug narod bo zasedel francoske dežele.
Kaj nam še piše Košanec?
Družinske nadloge in moda.
Se ena nas tare, in to je razuzdana mladina, ki ne pozna več ubogljivosti in pokorščino, do staršev. Nahaja se v nekakem stanju podivjanosti in šopir-no razuzdanosti. Poglojmo si dekleta ! Kmečka ali pa tudi vsaktera hiša je obtežena z neštetimi nadlogami. Starši ne morejo niti spati od same skrbi, kako bi preživljali družino ter obvarovali obstoj svoje družine na domači grudi tudi zu potomce. In dekleta ? Kakor kake mestne dame v obleki, v frizuri, v čeveljčkih. Na glavi pa veliko število kolesičnih instrumentov in zvezdic kakor na nebu v jasni noči. Krilce zadnjega kroja, seveda vselej dokolenič.no; nogavice čisto kožne barve, tako da sploh ne veš, ali jih ima ali ne. Barvani solenčki. okrogla gumica na peti.
Pepo iz Kpludrovice.
Malo cajta je od takrat, ku srn šeu po korsc v Trste ju sm gledan po vetrinah. Jojste, kasna lepa ruoba. Naejnkrat me je skočilo v glavo, de be magari kupcu za mojo Matildo ane štiri metre gvau-ta za nje gut. Ma, veste, strešnca uore-hova. sm beu pej čest kukr sklednek za velikanuč. Sem teu jt vžej naprej zs nusam, ma kaj jeh ni zlumk pmesu ane tri tiste kelnarje, al kaku se jeis vžej pravi, uon ses betege jn so me zgrabli jeno utekli nutr: pejtega nutr,' gasput, pejte ga nutr, fina ruoba jen bon prečo.
— Ma ja, gaspudje, sm se braneu, ma sakralot...
— Neč, neč, ga bošte kontento, šedle, šodte, bašto bul še vidla.
— Ma čiijejo, gaspudje ....
— Neč, neč, prošim, prosim, sej ga vemo, ana gvant ža vaša gopa, fina roba, ultima moda, tišta bi čaro, tista M škuro, tamin, kambrik Ne gašput ? Kej drugo gasput ?
— Ma veste gaspudje....
— Prošim, prošim, gasput, pej drugo. Alo Nandele, krep, šaten, tibet, Nandele hitro, hitro — jen taku so se slikale ukuli mene, da nism mogu nejnkr de besede. Ta hip pride še una kruota od Nandka jn preahtfi kr je moglu reva nest an naročaj gvantanja zvitga kukr štruklji. Ne vem, kaj me reva ni vidlo, po mene je palo j n me je vsega zakopalo v tisto gvantanje. Dobro, de so takrat tisti reveži uod škricou vndr an malo uomoukenli, samo ane prdon-pr-done sm sličou ku sm se kopcau spod tistih mršlinou. Ma sm beu pej. taku nagiftan zastran mojga klebiika, ki ga je stlačlo ku klampo, da sm usopneu s palco če po bajnke, jm sm zarjoveu: «Rem, zdej bste vndr ejnkrat utihenli, frdamani Strigli, da vam povem, kr sm teu reč vžej prej: Kaku nej kupom ruo-bo, ku sm brez sonda v varžete.«
Kukr de hi jeh pobeleu so ratale, jest sm pej še ane dva bota ucebiteu v tisto ruobo j n sm šou uon.
DOLŽNOST SLOVENSKEGA FANTA.
Sleherni naš lant ima do slovenskega ljudstva v narodnem oziru zlasti tele dolžnosti: se mora vsekdar zavzemati za to, da se slovenska mladina izšola v materinem jeziku; mora vedno zahtevati, da slovensko ljudstvo išče ta najde pravice v lastnem jeziku in da sploh vse gosposke z njim občujejo v materinščini; se mora potegovati za to, da država spoštuje politične in kulturne pravice slovenskega ljudstva.
Za pravico se poteguj z vso silo in do smrti se bojuj za resnico. — Biblija.
Mati pa gleda za njo: «Oh, kako je naša lepa; le škoda za solde.«
Treba, da krenemo drugo pot I
Dragi Mali list 1 VBa moda bi ne bila še tako hudo, ako bi se z modo strinjale nase gospodarske razmere, toda moda je v kričečem nasprotju z našo družinsko blagajno. To je tisto, kar vsi skupaj še veliko premalo premišljujemo. Kdor gre v mesto in ima pet lir v žepu, ali bo šel v hotel na kosilo za deset lir ? Ako dobro preudarimo današnje stanje, nam po moji misli ostane 1« ta pomoč, ki se da popisati v teh besedah. Prvič, da varčno gospodarimo. Drugič, da se složno gospodarsko organiziramo. Tretjič, da sc namažemo z mastjo potrpežljivosti in neobupanošti. Na ta način smemo upati, da se ohranimo na tej domači zemlji. Mogoče vendarle učakamo, da nam zasije lepš« solnce. (Košanec).
Izstriži In shrani 1
Kadar Slovenci govore v tujem jeziku. kažejo, da prezirajo svoj lastnt In da se dišijo s tujim perjem. — Kaj bi bilo, če bi jeli sladkopevajočl slavci kukati kakor kukavica, če bi žvrgoleli črni vrani kakor slavčki; če bi pobožni •krjankl krokali kakor vrani 7 Kaj ne, vsakdo bi se smejal temu 1
L N. Jemeršič.
Vprašanje naših kmetij
kiinister de Stefani je odgovoril, da »c more znižati vinskega davka z o/.i-r°n» na stanje državne blagajne, pa tudi z ozirom na dobro letino, s katero so bili oblagodarjeni kmetje v vsej državi.
Bogata letina.
Bog je oblagodaril naše kmetije. To H res. Pridelki 1923. prekašajo v vsakem oziru pridelke leta 1922. Predlanskim smo pridelali 44 milijonov kvinta-iov žita, lani pa 61 .milijonov. Sviloprej-to je vrgla predlanskim 310.000 kvinta-iov, lani pa 420.000. Tobaka smo pridelali v izobilju, tako da je minister dovolil izvoz 800.000 kg. Sladkorna pesa, koruza, oljka, sadje: vse v izobilju. Da govorimo o vinu, zakaj nihče ne Pozna količine celokupnega pridelka. Vse kleli so polne. «Torej» — si je mislil minister — «zakaj bi znižal davke, ko so kmetje tako bogati ?»
Račun brez kramarja.
Tega je naredil minister. Zakaj resnica je, da — z nekaj izjemami — so cene pridelkom tako padle, da se kmetijska produkcija absolutno ni izplača-, la in da pomeni letošnja kmetijska bilanca pravo nesrečo za kmečki stan. Kako tudi na? Le primerjajmo številke! žito je padlo od 120 na 85 lir, seno od % na 30, grozdje od 150 na. 45, vino od 250 na 100 lir ! In tako naprej. Kaj pa Pomaga našim Vipavcem, Istranom, če imajo v kleti 30 hi vina, pa ga ne mo-
Davek na vozove.
Občina sme uvesti davek na javne in saeebne vozove. Kaj je javni voz ? To je Voz, ki služi osebnemu premetu proti odškodnini. (Izjemo tvorijo vozovi, ki tečejo po tiru ali tisti, ki so v službi dr-MVe : ti ne plačujejo občinskega davka). Ako služi voz samo za prevažanje blaga, ni podvržen davku. Zasebni vozo-vi, ki so last zasebnikov in ki služijo *a prevažanje oseb, so davku podvrženi.
Jaz vozim po rtUnlh občinah.
V kateri naj plačujem duvok ? V ti-*ti občini, v kateri največ voziš Jaz sem kolar.
Imam tri voze zase, devet na prodaj. En katere plačujem davek ? Samo za Prre tri !
Višina davka.
Občina sme nastaviti davek po velikosti voza, po številu koles, po vozni Sposobnosti itd.
Tarifa ca Javne vozove.
fia, vsak javni voz sme občina sama določiti davek do 60 lir letno;, z dovoljenjem deželnega odbora in finančne-
PODLISTEK
Novigrad v Istri.
Grad Neuhaus, po kranjsko Novigrad, ®o laško Castelnuovo leži v Čičariji, 11 **illj od Ljubljane. Ime ima od gospodov lastnikov, plemenitih Neuhaus. Grad stoji na spicastem vrhu, okrog katerega veje pozimi silno močan in mrzel ^eter. Grad je zelo dober za obrambo ®roti sovražnim napadom. Grad so sezi-^li okrog leta 1313. gospodje «Borsa di ■^»■gento». Ustanoviteljevo ime je bilo "Je Bintero de Carstberg«, po novi *SWulbi so imenovali Jo Bintero de Neuhaus. Tukaj je doma Neuhausova rodo-^tAa, ki se je kasneje razširila po mno-deželah.
Leta 1511. je bila graščina deželno-go-Sposka. Cesar Maksimilijan je med voj-*k° proti Benečanom poslal na Primor-
rejo prodati, dočim tirja plačilo davkar, trgovec, čevljar ?
Največji cigan.
To pa je	davkar.	Davki so postali,	neznosni, le	oglejmo	si jih !	Davek	na
zomljišče,	doklada	dežele,	doklada	ob-
čin; davek na. stavbe, doklada dežele, doklada občine; dohodninski davek na kmetijske	pridelke, vinski	davek,	da-
vek, na živino, davek na posle, družinski davek, davek na pse, davek v obliki brezštevilnih kolkov, davek na oddajo blaga, registrski davki itd. Pri tern je zelo značilno dejstvo, da je kmečki stan edini v državi, ki je podvržen skoro vsem davkom, ki vobče obstojajo. Tako je davkar hočeš-nočeš največji cigan tiašega kmeta.
Kaj početi ?
V rednih razmerah bi kmetje povzdignili svoj glas; sedaj je to prepovedano V rednih razmerah bi poslanci morali protestirati; sedaj to nič ne izda. V rednih razmemh bi se ljudstvo dvignilo in bi se uprlo; sedaj tega r.e more, ker ima vojaštvo, kanon in zapore, kmetje pa so golih rok. Ostane nam edinole mimo in potrpežljivo čakanje in upanje v boljše čase. Sedanje razmere so za daljšo dobo nevzdržne; struna, ki se le preveč navija, mora prej ali slej počiti. Naš kmet-naj dela, varčuje, in naj — čaka, da za sedanjim slabim vremenom zasije soln-ce. In solnce bo lepo sijalo, zakaj zakon narave je ta, da «za dežjem mora solnce priti.» — Virgilij Sček.
ga ministra sme občina zvišati davek na 120 lir.
Tarifa za zasebne vozove.
Za Vsak zasebni voz sme občina določiti sledečo tarifo. V občinah, ki ima-s jo do 4000 oseb, najvišja tarifa 80 lir, v občinah s 400 do 20.000 prebivalci najvišja. tarifa 120 lir, z občinami z nad 20.000 prebivalci najvišja tarifa 160 lir na leto.
Gosposke vozove,
ki nosijo grb, sme občina davek dvakrat zvišati.
 o---------
Davek na licence.
So trgovci in obrtniki, so osebe, ki vršijo kak prost poklic, ki pa niso podvrženi pridobitnemu davku. To so osebe, ki so zapisane v seznamih za dohodninski davek v oddelku, ki ima manj kakor 2000 lir letnega dohodka. Na take osebe sme občina razpisati davek in sicer po davčnih razredih : 1. razred 40 L., drugi razred 35 L., tretji razred 30, četrti 25, peti 20, sesti 15, sedmi razred 10 lir.
sko razne komisarje, med drugimi je poslal grofa Krištofa Frangepana za glavarja v Postojno in v Novigrad.
Benečani so pa grofa Krištofa zajeli in so ga odpeljali v Benetke. Ko je to soproga zvedela, je hitela v Benetke. S svojo zvijačo se je znala dokopati do moža, ki je bil v ječi pod strogim nadzorstvom. Tam je grofa nagovorila, da se je preoblekel v njeno žensko obleko, svojo pa je pustil jetniškemu hlapcu. Hlapec pa je dal svojo razcapano opravo grofici. Na ta način sta oba ubežala iz Benetk. Leta 1528. so Krištofa ustrelili, ker se je zvezal z vojvodo Ivanom proti cesarju Maksu.
Graščina Novigrad je bila kasneje v posesti Benečanov In to od 17. januarja 1535. dalje, in sicer v rokah bratov Julija in Darija Govardo. Ta brata pa sta se zelo slabo obnašala. Vse bližnje gospodje in kmete sta skoz več let ropala, morila, plenila in sta še družila z Be-
Zlati nauki za svinje.
1. Uporabljaj za pleme le zdrave živali že stanovitnih lastnosti, toda nikdar naj ne bodo' premlade.
2. Razen pitanih živali izpusti vse vsak dan vsaj za par ur na prosto, ker je to zelo koristno za zdravje.
3. Skrbi, da je svinjak suh, zračen, brez prepiha, dovolj topel pozimi, primerno hladen poleti.
4. Snaga je glavni pogoj dobrote svinjaka.
5. Dokler rabiš prašiče za pleme, hrani jih obilno, toda ne opita] jih.
6. Dajaj močna krmila, na pr. oljnate pogače, peso, repo, korenje in krompir vedno kuhano.
7. Skrbi za zdravo pitno vodo.
8. Krmi redno ob istem času, mlajše prašiče večkrat po malem.
9. Dajaj prašičem priliko, da rijejo po zemlji.
10. Svinjo, ki ima skotiti, deni v ločen prostor, nastlan s kratko slamo.
11. Pri skotitvl pazi skrbno na mladiče in svinjo; pomagaj pa le, ako je to potrebno.
12. Ako imajo pujski preostre zoiic poščipaj jim Jih takoj prvi dan.
13. Od tretjega dne puščaj svinjo s pujski vred na prosto ob ugodnem vremenu.
14. Od četrtega tedna dalje krmi jih se razun z mlekom tudi z drugo pripravno krmo.
15. Pujske pusti pri svinji 7 tednov; ako bodo za pleme, pa deset tednov.
16. Samo enako krepke pusti skupaj, slabotne loči od močnih.
17. Vodena krma d& vodeno meso, oljnata (lanene pogače itd.) d k salo oljnatega okusa, koruza pobarva mast in salo ruimeno.
18. Najboljše meso, salo in mast dajo prašiči, ako jih pitaš z Ječmenom, grahom, fižolom in rženimi otrobi v zvezi s posnetim mlekom (pri mlekarnah). Najboljše salo dajo prašiči, ako jih pitaš z mešanico zdrobljenega ječmena, kuhanega krompirja in posnetega mleka. (g. p.).
   o——
Semenj v Sežani, 22. jan. 1924.	—
Prignanih je bilo 500 glav goveje živine, cena žive teže 4.50 do 5 Lir kg. Konj 200 cena; cena 1000 do 3000 L. Prašičev 250, cena 100 do 300 lir. Kupčija srednja.
Po čem je lira?
Dne 30. jan. Bi dal ali dobil: za 100 dinarjey — 26.40 L. la 100 C. kron — 66.10 L. za 1 dolar — 23.— L. za 1 fnnt — 98.40 L. tta 100 fr. frankov 105.-— L.
Ena knjiga je marsikaterega človeka za vse življenje poboljšala ali pokvarila.
Herder.
nečanov sta celo dobila vojake in mu-nicijo. Konečno ju je cesar Ferdinand razlastil in graščino je izročil Jakobu Ravnah. Ker pa se brata nista hotela pokoriti, sta na cesarjevo povelje Jakob Ravnah in Matija Kol, oskrbnika v Završniku (Schwarzenegkh, Podgrad pri Rodiku) oblegla Novigrad.
30. decembra 1550 sta udrla v grad in sta ujela oba brata. Takoj nato je zahteval Matija Kol nekaj municije iz Ljubljane. In res so dobili 2 centa smodnika, 164 funtov svinca itd. Kmalu nato je dal cesar grad porušiti, da bi se kdaj ne spremeiil v taborišče sovražnikov. To se je zgodilo leta 1551. Dva dni, to je
9.	in 10. aprila, so graščino podirali. Oba Govardija pa so spravili na ljubljanski grad.
Kasneje sa zopet postavili grad in sedaj je njega lastnik Benvenuto grof Petaz.
*
WIMIIIIIIIIIIIIIIillHIIIIWIIIIIIIill!llltHIIIIHIIIIIIIUHIIIIUUf!flU
Skladišča in pisarna: Via Coroneo 13
In v prosti luki št. 2 vrata 15.
TELEFON 12-34 Uvoz in izvor italijanskih, čeških in nemških steklenin, čeških in nemških šip vseh mer, češkega porcelana, domače in inozemske prstene posode, opletenih steklenic, emailiranih že lezli	nih	posod	i. t. d.
I Ekskluzivna zaloga za Juljjsko Lie-
I nečijo prstene bele in dekorirane
I posode «AnellI», po neverjetno nizkih cenah.
IliillllllHIIIIIIIIIIIIIIlIllillllllllllllllllllllllllllllllillllilUtllMIiltli
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zobsfe
sprejeli za vsa zobozdiavoiška in zobotehnitka opravila
v Goilti, na Travniku 20 (Mella Viltt)
od 9-12 In od 3«5.
Steklene šipe
vsabe vrste In mere. Prodaja na debelo in drobne. - Postrežba na dom. ■ Cene zmerne. Pfazza Obor-dan št. 3 (Hotel Europajci. 44-23.
D= R, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši PaternolH 21
x
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12* ia od 3-7 pop.
pozoRr
na staro slovensko tvrdko
Ant. Breščak
z najveCjo zalogo pohištva na Gorllkem z lastno tovarno v Gorici, Via 6. Carducoi 14 (prej Gosposka ulloa) In V. C. Favetti It. 3
Razprodajam pohištvo ps jaka zai2anib cenah, ia sicir
Omare ...	od	200	lir	naprej
posteljnjake .	,	90	„	„
vzmeti (šušte)	„	70	,	„
blazine . . .	,	60	,	,
kompletne spalnice	800	,	,
Velika izbora navadnih in HnojSih sob kakor tudi ieleznlh posteljnjakov.
Zobozdravniki ambulaiortl
Zobotehnlk
H. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1, od 3-7 — ob nodol|ah od 10-12 —
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirju, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vm kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka ONStone Dolinar Trat • vin Uga Pa. lanio 5.
IZVRSTNO ISTRSKO VINO, lastni pridelek, predaja na debelo A. UgarU, Podgrad it 19 - Istra.
Kal nam z dežele pišejo
Pri FUZINARJU (v reški dolini)
«a ognjišču. Ena skrb nas tare: kmalu bomo vsi posestniki naše doline od nas pa tja do Valenčiča pravi brezdomovinci. Tako vsaj splošno trdijo. Neko veliko industrijsko podjetje (elektrarna) nas hoče razlastiti in nas izpodriniti iz teh krajev, koder prebivamo že petsto let. Fužinarji, Žagarji, Zotlor, Bisterčan, Ambrožič, Boglar in vsi drugi naj bi se izselili. Pri Jesihu hočejo zgraditi 40 m visok jez, ki bo G(X m širok. Voda se bo zbirala v tem nabiralniku, ki bo 10 kilometrov dolg. Vse polje, vsi prelepi sadovnjaki, vsi travniki oh Roki izginejo, pravtako tudi cesta. Nova cesta se spelje malo pod železniško progo. Udarjeni bi bili umevno tudi Sukorci, ker imajo del polja oh Beki, še bolj pa, ker bodo ob cesto; k novi cesti pa ne bo mostu, ker ta bi bil na stotine metrov dolg in tega ne bo nihče zgradil. Suhoi--ci so bodo lahko s čolni vozili kakor Istrani ob morju. Pravijo, da si bo dal gospod škof s Suhorja zgraditi velikan-skf pamik, da bo ribe lovil. Pod kvin-talom ne bo nobena. Umevno je, da bo voda zalila tudi padežko dolino tja do Bibca. Vse to so seveda načrti, ki pa — kakor v Trstu trdijo — so bodo tudi uresničili. Vsi prizadeti so kajpada zoper to razlastitev !
NABREŽINA.
V preteklom letu se je rodilo v Nabrežini 27 dečkov, 30 deklic. Od teh je že umrlo 4 dečki in 5 deklic. Vseh mr-lijčev skupaj je bilo 28 domačinov, 2 tujca. — Najstarejši mož ima 85 let, uuj-starojsa žena SIS.
Iz REŠKE DOLINE.
Opravila so me zanesla do Prema. Na svete Tri kralje so pri Repincu pod Premom kradli ! Ponoči so prišli. Avtomobil so pustili pred mostom. Ptički so natihoma udrli v trgovino, kjer so delali do polnoči. Odnesji so različnega blaga v vrednosti 20.000 lir; denarja niso našli. Pa listek so pustili ter napisali, da se priporočajo drugič. za denar. .Nihče jih ni v vasi .slišal, niti orožniki ne. Zlobni jeziki pravijo, da so tatovi obljubili, da bodo prihodnjič tudi orožniško kosamo z vsem inventarjem vred z avtomobilom odpeljali. (Potnik).
TRNOVO pri Bistrici.
Po vsej sili nas hočejo pridobiti in nam vsiljujejo svojo ljubezen, mi pa vsiljivosti ne maramo ? Kako delajo ? Kakor cesar Janez. O njem sem bral, da je šel skoz neko vas pri Dunaju. Dočki so pred njim bežali. To ga je razsrdilo pa je enega za lasi zgrabil. «Zakaj pa bežiš ?» Deček : «Ker se vas bojimo !» Cesar :	«Zakaj se me bojite
mene morate ljubiti, ljubiti«; pri tem pa je fantička krepko tiščal. Ravnotako ravnajo z nami. Tepejo nas, pa zahtevajo, da jih ljubimo !
IZ POVIRJA.
Naša fara ima celo brezbrižnega župana. Mesto da bi se pobrigal za nje blagor, pohaja dnevno na lov v družbi nekih tržaških gospodov. Ljudje pa, ki ga potrebujejo, morajo čakati nanj ure in ure. Starešine k vsemu temu nič ne zinejo, tembolj pa jim je zato jezik namazan, ko gre za sekanje drv v soteski. Povsem razumljivo, saj gre tukaj za njihovo korist...
KREPLJE.
Vina se je lansko leto pridelalo kako četrtino od dobre letine. Dozdaj je bila cena teranu 3 L. 50 stot.., za seno je bila letina srednja. Za poletno žito je bila dobra letina, za ajdo po nekaterih vaseh dobra, po nekaterih je pobila toča in po nekaterih pa ni dozorela. Krompirja je bilo za srednjo letino.
Misli naroda so, da bodo šle kmetije prej ali slej pod zlo, radi slabih letin in prevelikih davkov. Obupno zre v bodočnost s čim bo njih rešitev, ako se ne pomaga s kakega kraja posebno vinarstvo je hudo prizadeto vsled velike naklade
IZ SEŽANE.
Dne 22. t. m. se je vršila na tukajšnjem županstvu prva civilna poroka. Poročila sta se Lah Diana Emanuel iz Taranta in Kristina Meula iz Sežane. Po civilni poroki se je vršila cerkvena v župni cerkvi, — Novoporočencema želimo obilo sreče !
PUČE.
Pri nas nimamo ne pošte ne obhodni -ka. Če hočemo V nedeljo kaj čitati, moramo sami daleč' na pošto v Pomjan, da pridemo do Malega lista, ki nam jo edino razvedrilo po težkem delu.
Pozdrav Malemu listu.
Kmetovški gospodar iz bistriške okolice nam je poslal pesmico, ki jo rade volje priobčimo. Gospoda nas bo seveda zmerjala, češ, da je pesem slaba. Tudi Vodnik je koval pesmi, nekatero prav slabe, pa gospoda jih hvali. Zakaj ? Ker je bi Vodnik gospod. Pa mi gremo mimo jgosposke kritike, ker vemo, da ji vse smrdi, ker ne pride iz gosposkih vrst.
1. Pozdravljen, Mali list.
‘Si kmečki list, si velik list. Resnica sama si in prav kot solnce čist!
2. Ti laž sovražiš, resnico nam poveš; zahvalo srčno našo, je treba, da izveš.
3. V krivice dneh voditelj in zvest si nam učitelj.
' Pravice naše ti boritelj si,
4. Zato te rod spoštuje in zate vse gori,
saj narodu prijatelj in ljubljenec si ti.
5. Dolžnost rojaka vsakga je taka : da te naroči
in v hiši, kjer te ni, da te priporoči.
i. Bog živi ‘te ! Prihajaj v naše koče tolažit duše obupajoče.
7.	Pravični Bog podeli naj ti let obilo,
da poznemu še rodu boš glasilo.
Kdo piše Jali list?“
Vsi drugi listi na Primorskem imajc stalnega urednika ali po več urednikov, ki so plačani na mesec in pišejo tako, kakor hočejo gospodarji. Vse kolone polnijo skoro izključno uredniki. Pri «Malem listu« pa je stvar drugačna-Pri nas nimamo pravega urednika, še manj pa plačanega urednika. Pri nas dela nekaj idealnih, požrtvovalnih, do-brovoljnlh oseb, ki se menjajo in ki delajo popolnoma zastonj. Nasprotno, še dokladajo iz svojega, da more list izhajati. Zato pa so naši računi vedno odprti. Za našim listom ne stoji nobena banka, zato nam tudi ni treba nobene banke braniti, kakor to delajo tisti, ki so od bank odvisni.
NASI SOTRUDNIKI IN DOPISNIKI.
Med tistimi, ki pišejo redno v «Mali list«, je tudi g. poslanec Sček, kateremu je list dolžan največ hvale za poljudne, poučne - gospodarske članke. Poslanec Sček je tudi .Edinosti« dopisoval, dokler ml ni ta list zaprl predala. In vse to požrtvovalno. Gospod poslanec je bil po cele mesece odsoten, v Rimu in drugod, pa nikdar ni pozabil na tedenski prispevek.
Med stalnimi sotrudnlkl Imamo tu-dl osebe, ki jih ne smemo imenovati,
ker bi znali zgubiti službo. To so vam tihi delavci, ki delajo iz idealizma, ki sovražijo krivico in ljubijo pravico. Sploh je naš list vsakomur odprt, vsakdo sme vanj pisati, samo bankirji ne in njihovi plačanci, zakaj njihovi interesi in interesi našega ljudstva gredo skupaj kakor ogenj in voda.
CELA VOJSKA SOTRUDNIKOV.
«MaJi list«, ima veliko število sotrud-nikov z vse deželo : nad 80 jih je, sami prijatelji našega ljudstva; nobenega bankirja ni vmes. Po stanu jih je večina kmetovalcev, preko 10; potem je 9 obrtnikov, so 1 učitelji, 5 duhovnikov, S zasebnih uradnikov, nad 10 delavcev, 4 trgovci, 2 železničarja, 1 odvetnik-poštenjak. Zato je list tak, kakršnega hočejo imeti sotrudniki, dopisniki. Od začetka do danes smo zavrgli le dva prispevka, vse druge smo priobčili. To je razlog, da je «Mali Ust« tako priljubljen. Vsakdo čuti, da je zares glasilo ljudstva.
(K. M.).
Slomškova oporoka.
Veliki škof Anton Martin Slomš»k je leta 1861. napisal te-le zlate b«*a-do( ki je naša dolžnost, tla si jih globoko vtisnemo v spomin in v srce:
Za nas, učenike Slovencev, j« sveta dolžnost svoj materni jeaik spoštovati, ga škrbino ohranjevati, skrbeti za njegovo omiko in čast, t' mu gre v kolu vseh narodov. Opo minjam vas in prosim, moji bratje-Slovenci, ne dajmo nemškutarje-™ življa našega zatreti, ne pustimo pogasiti iskre domače ljubezni, »e poteptati v smeti milega jezika maternega.
Preljubi bratje, ne pozabite, da j« to sporočilo lahkoda poslednje »poročilo vašega starega škofa — Slovenca!«
Stab. Tip. S. Spaizal, ria Commerchdo 8.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 28 kratni 20 od str,, (.vri 52 kratni 30 od sto popusta
Zobotehnični ambulatorij
TRST, Via sattefontana St. C, 8 nad.
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno » vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10'/» * popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
E Cii Dl J SCHIFiFilfilj koncesijonirani zobotehnik. J
Čevljapnica F0ti. CESStJSf
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst, via Caprin 5 pri Sv• Jakobu
podružnica via TJdine 3.
V.
Al’ UCete ftljift Za lidli lastile ?
Kakloe I miljo radi Ta stari in ta mladi? Elegaata. trajnost, nitka mi To troje ie naivetiega pomeia.
ima forteain f niiti Caprin.
Čevtfarnica FORCESSm
-PODRUŽNICA
»Ljubljanske kreditne banke" v Gorici
Corso Verdi „Trgovski Dom“
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: LJUBLJANA
Delniška glavnica: Din 50.800.000.
Rezerva: Din 10.000.000.
PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj Kranj, Matkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4V2°/o- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —	najkulantneje.