Iz celega svet&. Grozna nesreča se je priredila dno 19. februai'ja v Sežani pri Trstu; zgorelie so 4 osebe, 1 pa je opečena smrtno nevarno. Ta nesreSa se je pripetila pri železniški cuvajnici St. 825. proti Opčinam. Bdo je v njej 5 delavcev iz Medmurja, katere najemlje južna železnica, ker delajo poceni in niso vpisani za pokojnino. Spali so tam na slami, Ne ve se uraiv, ^ako se je to zgodilo, da je nastal ogenj in so 4zgoreli: Negovec, Gjermadi, Kosnjak, Patalka, 5» Najman pa se ]6 Še privlekel do bloSnioe, kjer so ga našli iieza_ vestnega. Onih štirih sploli ni mogoCe spoznati, ta"ko je unaBil ogenj telesa. Najmana so odpeljali v Trst v bolnišnico. Ti dela\x'i so l-ili prideljeni prožnemu mojstru v Sežani. Mezde so dobivali na dan do 2 K 80 vin., živeli pa so skoro samo ob kruliu in čebuli. Cuvajnico jim je prepustila južna železnica. Poleg Suvajnice je bila lesena lopa, ki je zgorela do tal. 150 let stara trta. Iz Svetega pri Komnu nam poro&ajo: Na zemljiški parceli Št. 894 občiiie Sveto se naliaja trta stara 150 let. Trta sicer ni del>ela, ker je vefekrat pozebla. Tmenuje se ,,SedajC. Prnnesel jo je v naS kraj Janez Jazbon, ki j« pred lŁ0 leti celiK 20 let služil v Solkanu. Prislužil si je 20 zlatov, po naše 44 K, Doniov priŠedSi je pridno z*i6el saditi trte in murvc. Nevesto je dobil na \ ;pavskcm. Na njeno prigovarjanje ]e kupil posestvo na Vipavski strani nad Dornborgom. To jo bil prvi svetanski vinograd tam doli, Sedaj je ta vinograd last komenskega župana. Trpljenio bol^arsklh .etnlkov. V Garigrad so so privleldi po nadaljevanju vojne '24 bolgarskih jetniloov. Bolgarskih jotnikov na, Galipoliju je 540; zapr- li so jili v ječe v Mali Aziji, Kjer postopajo ž njimi po turško! Malo vode jira dajo na dan in košček, kruha. 30 jili je umrlo od lajkote. Tako delajo Turki z l^olgari kljub temu, da v-edo, da ravnajo Balkanoi s turškimi jetniki ČloveSko. Vojni stroški balkanske vojne. Vsled vojske na BaLkaiiu imajo že več mesecev pod orožjem Bolgari 300,000, Srbi 200.000, Crnogorci 40.000, Grki 00.000, Turki pa okoli 500.000 mož. Vojni stroški znašajo mesecno na Bolgairskem 4,500.000 iuntov Šterlin-gov (en funt šterlingov je 24 K), v Srbiji 3,000,000 fuptov šter. lingov, v Crni gori COO.000 funtov, v TurBiji 7,500.000 funtov. V 4. raesecih vojske znaŠa tlo že 1584 railijonov kron. Vštete pa niso vsote, kolikor stane vojna na inorju Grke in Turke kakor tudi ne šk.oda, ki jo trpita trgovina in obrt. PoRiun in junaštvo srbskih vojjakov. Nezaslišane so bile žrtve, ki jih ]e doprina&al srbski vojak v sedanji vojni, a najhuje je menda zalitevalo zavzetjo Bitolja, Turki so imeli tu izborno staL&Be, njihove fiete so bile po];olnoma sveže in izpoftite. A vse te okolno.sti s<) igrara proti trpljenju, ki so ga srbski voj.ski prizailjale reke Crna, D.ragor in Šemnica, ki so prestopile svo'« Ijfregove in zalile vso okolico, tako, da je morala srbska armada pregaziti 7 km dolgo pot po vodi, ki je stala deloma do prsi. Nekateri oddelki so s« tako sto]oiVii in gazeCi vodo borili cel dan in celo iioč. Pomislimo pa, da jo bilo to v pozviem jesenskem casu, ko je neprestano deževalo in snežilo, da je bila torei voda ledeno-mrzla!. Srbski poveljniki so izprva upali, da voda v par dneh upade i.n so zato odlašali z glavnim napadom; toda deževalo in snežilo je neprestano no<5 in dan in vode so naraščale. Turki, v svesti si svojih ugodnih jx)stojank, so skle- nili, da tu rešijo čast svoje armade. Turške čete so iiile i-olne neuklonljivega duha, njih borba je bila junaška. Tedaj se pa zgodi ono nepojmljivo: jSrbsica pehota dobi povelje za glajvni napad in 2ete uderejo naravnost v ledeno-mrzlo globoko vodo! Na Turk|3 je že samo ta pogled tako vplival, da so izgubtli vso samozavest in vsako nado na zmago. In res je srbsfca armada tudi tu ostala zmagovalka. Neki vojni odpo-slanec tuje države je vzprifeo bitoljske bitke rekel nasproti bivšemu srbskemu ministru Genč.ču: ,,V Evropi je samo srbski vojak zmožen kaj takega. Kaj enakega bi storil edino Še ruski vojak, toda ne rugki Sastnik. ObCudujem vaše ljudi! Sneg v Perzijl. lz Tetrerana poroca poštua uprava, da je poštrna služba vsled velitkega snegia popOlnoma prekinjena. Sneg je 4 metre visok. Teheran je bil za 14 dui popolnoraa odrezan od Evrope. Zelezniška nezgoda. Iz Rusije porogalo: Med postajama Sljepzovvskaja in Karabalulk se je odtrgalo od tovornega vlaia 40 vozov, napol.njenih z raznim hlagom. Vozovi so zdrčali po strmini navzdol ter v najveSji liitrici zadeli ob drug Urvorni vlak, pri 5emur se je blago užgalo, Nfistal je velikanski požar. Dva železniška. nastavljenca sta zgorela^ Najstarejši človek v Avstii^i je gotovo CeK Jajn Navratil, k.i živi v NemŠkpm Brodu na CeŠflcem. Mož je rojen leta 1799 in je torej star 114 let. Živel je v treli. stoletjih. Starčpk je na duliu in telesu izredno eil in zilrav, le posluh rau }q deloma odpovodal. Doblček avstrijske c. kr. pošte. L. 1911 je imela avstrijskia pošta 190 milijonov dohodkov, izdoL kov pa 184 milijonov K. Cistega dobif-ka. ,jt lorej vrgla pošta državi 6 milijonov kron.