herikanci prodirajo proti Tuniziji I nasproti Rommelovi armadi, ki beži pred Angleži, da jo bodo dobili med dva ognja. - Druga ameriška armada se zgrinja okrog Casablance v Moroku. ^Merikanci so hitreje udarili na Afriko, kot hitler na norveško | ^°ndon, 9. nov.—Ameriške čete, ojačene z dodatnimi četa-P so se izkrcale v Alžiru, prodirajo nocoj proti Tuniziji z ,.en°m, da se tam združijo z angleško armado, ki podi Nem-l'z Libije. V istem času se druge ameriške čete zgrinjajo Casablanca, močnega francoskega pristanišča na Atlan-I111 Orana, drugega močno utrjenega francoskega pristani-E Sredozemskem morju. ^)eriška letala in obrežne K.'le so že odbile prvi napad i*^ bombnikov na pristani-To je bil prvi poskus P da pomagajo Franciji. | ,1'a.trdijo, da se ameriške I brcava j o na več krajih u Sredozemskega morilko kot v Moroku na At-t11, Najnovejša poročila ®Hcije zatrjujejo, da so W>1 v prec*mestju e . nca- Zavezniško lad-111 ameriški bombniki so 0 obstreljevali Casablan-V 2 »i vozniških krogih se go-ii)c a bo poveljeval vsem četam v severni Af-Jbodo prestopile na stran | 'ko% general Henri Gi-LL.1 Je prošlo pomiad visel L^ega ujetništva. L®ri se tudi, da je na potu L general Maksim Wey-gji*1 Je svoje čase povelje-1*0*1 armadi v Algeri-I a skoro vsa Algerija je ameriško kontrolo, H^fte vprašanje: kje bo pristal, če je res na francoski odpor je L u i« Casablanci. Toda L ^h utrjenih pristanišč k rtl°re držati dolgo, ker L^eriške čete oba kraja C, a- r^iške izgube so bile do-p0° !naJhne in kar jih je I. bile samo v pomorski Igriški bombniki in an-%adievje, ki podpira l0 0 invazijo Afrike, bo Vlagalo ves odpor L e Pomorske rner. ua včeraj popoldne V.' da o ameriške čete ■ivZe polovico pota do Bi-\ Sredozemskem morju, do imeli lepo priliko Sicilijo. Bizert bi bi-^ točka za napade na •i A francoskih mest v seja ^ prihajajo poročilu v°jaštvo upira častni-; Loteva, da se pridru-%^ikancem. ji .eJe vdal Alžir brez bo-V. naJvažnejše mesto v .if ' Afriki, je znamenje, '^J61 predsednika Roose-ffancoski narod rodil S > ^o^a invazija v severno bila izpeljana z več-kostjo in večjo nagli-l^lt a nemška invazija na ■ % ^ Ameriške .čete so obrežje kot blisk in Vjano, dočim so plu-ške bojne ladje v pri- stanišče, izkrcavale moštvo, ki je takoj poseglo po letališčih. Nepotrjena poročila javljajo, da se pripravlja francoska bojna mornarica v Toulonu, da odpluje proti Afriki. Baje so tudi italijanske bojne ladje na potu proti zahodu, da se spri-mejo z zavezniškim ladjevjem. V pristanišču Casablanca so ameriški bombniki močno poškodovali francosko bojno ladjo Jean Bart in štiri podmornice. V Alžiru, ki šteje 240,000 prebivalstva, so prenehale sovražnosti ob osmih zvečer v nedeljo. Ameriške čete so potem s privoljenjem francoskih oblasti prevzele mesto. Nihče ni pričakoval, da se bo Alžir tako hitro podal. Ameriški rangerji, ki imajo isto nalogo kot angleški Commandos, so napadli Alžir ob treh zjutraj v nedeljo. Pomagali so jim marini in mornarji in pa parašutarji, ki so zasedli razne važne točke. Izkrcavarije so krili ameriški in angleški bombniki z bližnjih nosilcev letal. Ko so Amerikanci pričeli ofenzivo, so zavezniška letala trosila po obrežju na tisoče letakov, ki so vsebovali poslanico predsednika Roosevelta in vrhovnega poveljnika ameriških čet, generala Eisenhowerja, da napad ne velja francoski lastnini, ampak boju proti osišču. Ameriška vlada je vzela v varstvo francoske ladje v ameriških pristaniščih Washington. — Državni tajnik Hull je ukazal, da se vzame v varstvo vse francoske lad j 6, ki se nahajajo v ameriških pristaniščih. Državni urad tudi ni čakal, da bi prišel francoski poslanik Henry-Haye po svoj potni list, ampak mu je bil poslan v poslaništvo. Francoska vlada v Vichy je že v nedeljo prekinila diplomatske odnošaje z Zed. državami. Kaj bo francoski poslanik napravil, ne ve, ker ni dobil od doma že od sobote nobenega obvestila. Državni tajnik Hull je izjavil, da so Zed. države od leta 1940 vzdržavale diplomatske odnošaje s Francijo samo radi tega, da so gladile pot za sedanjo invazijo severne Afrike. --o-- Za gazolinske karte se lahko registrirate kjerkoli v okraju Cuyahoga Sprva je bilo rečeno, da se bo moral vsak registrirati za gazo-linsko karto v okrožju svoje ko-1 misije za merjenje, zdaj pa glavni urad OPA naznanja, da se vsak b-hko registrira kjerkoli hoče, samo da se v okraju Cuyahoga, ako, seveda, spada sem. Registracija bo v četrtek .petek in soboto in sicer v četrtek in petek od 1 popoldne do 9 zvečer, v soboto pa od 9 zjutraj do 5 popoldne. Registrirali se boste lahko na 60 raznih prostorih, to je višjih in Junior višjih šolah. -o- NAJNOVEJŠEVESTI —i- RIM.—Iz Vichy, Francija, se danes poročk, da se je razvila pomorska bitka pri Oranu, severna Afrika. LONDON.-—Iz; Tangira, Afrika,se poročaj, da je bil potopljen v pristanišču Casablanca francoski! parnik Porthos. LONDON—Diily Mail poroča, da so prve Motorizirane kolone ameriških čet že prestopile mejo Tunizije in drve proti Libiji. OTTAWA. — Kanadska vlada je prekinila diplomatske odnošaje s franco^o vlado, ko je ta prekinila odnošaje z Zed. državami. MEXICO CITY.—Včeraj je mehiška vlada naznanila, daj je prekinila diplomatske odnošaje s francosko vlado. MOSKVA—Položaj v Stalin-gradu je že par dni nespremenjen. Kar se tiče bojev v Kavkazu se poroča, da so Rusi odbili vse nemške naskoke pri Mozdohu. V splošnem je videti, da postajajo nemški napadi na ruski fronti vedno šibkejši. o Amerikanci prodirajo proti Buni na Novi Gvineji z dveh strani MacArturjev glavni stan, Avstralija.—Zavezniške čete, katerim pomaga močna četa ameriške pehote, prodira proti glavni japonski bazi na Novi Gvineji, Buni. Ameriško pehoto so pripeljala letala iz Avstralije. Ameriške čete na otoku Guadalcanal prodirajo proti vzhodu ob obrežju, ker na zahodni strani otoka ni nobenega odpora Japoncev več. Ime ameriškega rušilca, ki je bil pogreznjen v noči med 11. in 12. oktobrom je Duncan. Pet častnikov in 58 mož je utonilo ali jih pogrešajo. Med njimi ni nobenega Clevelandčana. -o'- Vojaštvo še vedno obratuje železnico v Fairportu Od sobote obratuje vojaštvo železniško progo med Painesville in Fairportom, kjer so odšli v petek na stavko železničarji. Kakih 80 delavcev je na stavki, ki zahtevajo, da se vzame na delo 24 delavcev, ki so pred sedmimi leti izgubili delo vsled stavke, župan Wilde jeiukazal, da se za-pro vse gostilne za časa stavke, župan je to ukazal, ker je neki Paul Solosi napadel v gostilni predsednika lokalne unije, William Uleta. -o- Francosko poslaništvo je zavarovano Washington.—Včeraj je ameriška tajna polocija obkrožila francosko poslaništvo. Prepovedan je vsak stik poslaništva in njegovega štaba z zunanjim svetom. -o- Civilisti bodo dobivali 10% manj mesa Washington. — Urad za kontrolo cen je znižal dobavo mesa za civilno prebivalstvo za zadnje četrtletje za 10 odstotkov. To velja za govedino in teletino. Odredba je z namenom, da dobi armada dovolj mesa. --o-- Sina je šla obiskat Mrs. Rose Vatovec iz 10801 Prince Ave. je šla obiskat sina Johna ki služi pri mornarici v j Chicago, 111., Navy Pier. Z njo sta odpotovali tudi Johnova zaročenka Miss Antonia Tekaučič in njena mati Mrs. Tekaučič iz 7828 Union Ave. Prva obletnica V sredo ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Barbaro Tome v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pozdravi iz Michigana Louis in Frances Judnick, 1041 E. 74. St. pošiljata pozdrave iz Ypsilanti, Mich., kamor sta šla obiskat svojega sina Franka, ki je tukaj v šoli za letalskega mehanika. Frank je bil premeščen sem iz Kessler Field, Miss. Pobiranje asesmenta Nocoj bo tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih šole sv. Vida med 6 in 7 uro v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Prestala operacijo Mrs. Frank Rožič, 5380 Sta-nard Ave. je včeraj prestala operacijo v Women's bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo. Strahotne vesti iz Slovenije ___________ -> a i- *'• Jt' V Sloveniji pod nemškim jarmom so Nemci postrelili v teku dveh mesecev približno 500 talcev. Povejte mladim! Povejte odrasli mladini, da bo jutri večer zelo zanimiva predstava v SND na St. Clair Ave. Naša mornarica bo pokazala najnovejše premikajoče slike iz življenja mornarjev. Bo zelo zanimivo ne samo za odrasle, ampak tudi za mlade, zlasti pa še za fante, ki so v vojaških letih. h i« it Naši vojaki Pvt. Harry J. Miklaucic iz 1032 E. 71. St. je bil zadnji teden premeščen iz North Caroline v Atlanta, Georgia. Tem potom se želi zahvaliti vsem svojim prijateljem, ki se ga spominjajo s pismi in karticami ter vse skupaj najlepše pozdravlja. Njegov sedanji naslov je: Pvt. Harry J. Miklavcic, Co. "I" 3rd Bn. 126 Ord. Regt. Atlanta Ord. M. B. Atlanta, Georgia. Ja ft *« Iz Great Lakes, 111. se je oglasil Jožek Grdina, sin Mr. in Mrs. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave. Pošilja najlepše pozdrave in pravi, da se mu pri mornarici prav dopade. Njegov naslov je: Joseph J. Grdina, A. S. Com'-pany 1570, U. S. N. T. S., Great Lakes, 111. o« wu Pfc. Tony Perusek je prišel za 9 dni na dopust iz Fort Devens, Mass. k svoji sestri Mrs. Jennie Fatur, 1048 E. 74. St. Prijatelji ga lahko obiščejo zvečer v SND. Njegov naslov je: Pfc. Tony Perusek, Troop B, 101st Cavalry, Fort Devens, Mass. Pfc. GabrieMDkorn, 1116 E. 71. St. je prišel za 10 dni na dopust iz Fort Bregg, N. C. Ra tei Ba Leo Bruder, sin Mr. in Mrs. Joseph Bruder, 1080 E. 72. St. se je vpisal k letalcem in odide od doma na 18. novembra, želimo mu vso srečo in pa zdrav po-vratek. |ss Pa Joe Mismas, sin Mr. in Mrs. Mismas, 1404 E. 53. St. je bil zadnjo soboto doma za en dan. Priletel je z avijonom iz Chica-ga, 111., kjer služi pri mornarici. Pravkar je izdelal natečaj za motorje. Zdaj bo poslan v drugo šolo do božiča. Njegov naslov je Joe Mismas, Fi/c, Co. 18 Sec. I. 245 Navy Pier, Chicago, 111. Rommel se bo morda postavil v bran v Libiji, ali pa bo zbežal v Evropo Kairo, 8. nov. — Rommelova armada, broječa kakih 25,000 do 30,000 mož, -se bliža Bardiji v Libiji. Tukaj "se bo morda Rommel postavil v bran, ali pa bo poskušal zbežati v Evropo. Umikat se ne more dlje, ker so se pred njim nenadno pokazale ameriške čete, ki prodirajo preko Tunizije. Tako bo severna Afrika morda kmalu pozorišče drugega Dunkirka, toda sedaj bodo Nemci in Italijani, ki bodo be-želi. Rommel, ki je začel ofenzivo v Egiptu z 140,000 mož broječo armado, jo ima zdaj še komaj eno petino. Do 40,000 vojakov so Angleži že ujeli in 90,000 Italijanov čaka, kdaj bodo imeli Angleži čas, da jih odpeljejo v ujetništvo. -o- Španske čete v Moroku so pripravljene Berlin.—Nemški radio poroča, da so dobile španske čete v španskem Moroku ukaz, naj bodo pripravljene za napad vsak trenutek. Poročilo ne pove, komu naj bi napad veljal. -o- Shod hišnih posestnikov V četrtek zvečer ob sedmih bo v SND, spodnja dvorana, shod hišnih posestnikov in sicer vseh onih, ki imajo svoja posestva od 55. do 82. ceste, severno od St. Clair Ave. Ta sestanek bo jako važen, ker bo koncilman Edward Kovačič pojasnil nameravano spremembo iz tovarniškega v trgovski distrikt. Pojasnilo se bo vse ugodnosti te spremembe in vgak bo lahko stavil vprašanja. Pridite vsi, ki boste prizadeti. Zahtevajo en dan v tednu brez mesa za Cleveland Odbor, ki je zastopal restavracije, se je zglasil včeraj pri županu Lauschetu in ga naprosil, naj razglasi za Cleveland vsak torek kot dan brez mesa. Vse to bi bilo pa na prostovoljni bazi. župan se bo danes popoldne ob treh posvetoval z odborom za razdeljevanje mesa, z zastopniki restavracij in hotelov. London. (Radio-brzojavka New York Times-u) — Jugoslovanski krogi v Londonu so dobili danes vesti iz Slovenije, ki poročajo, da so Nemci v preteklem mesecu ustrelili v Mariboru 172 talcev. Nemci so izvršili te morije v znak maščevanja za uničenje vojaškega tovornega vlaka, katerega so uporniki pognali v zrak. Glavna železniška proga iz južne Nemčije v Trst, ki gre skozi Slovenijo, veže nemške orožarne z Italijo. Skozi slovenske pokrajine gre dnevn0 najmanj 8 vlakov, ki tovori jo orožje za prevoz preko morja v Severno Afriko za preskrbo Rom-mel-ove vojske. United Press poroča iz Londona, da so Nfcmci v zvezi z eksplozijo na istem vlaku ustrelili tudi 150 talcev v Cluj-u (brez-dvomno tiskovna pomota, naj-brže Ptuj. ali pa morda Celje.) Računajo, da je bilo v Sloveniji do konca meseca avgusta t. 1. postreljenih 2,500 talcev. (Zdaj: Maribor 172, Ptuj 150, Krašnja preko 50, Sv. Jurij 50 itd.) * * * London, 5. novembra (ONA) — Jugoslovanska vlada v iz- ganstvu je zvedela danes, da Nemci zdaj celo z lakoto poskušajo prisiliti slovenske moške na nabor in vpoklic v nemško vojsko. V istem cilju izvajajo na ljudstvo najhujši teroristični pritisk. Nacistični gauleiter Rainer v Sloveniji je izdal povelje, da Slovenci, ki ne bi hoteli na nabor za nemško vojsko, ne bodo smeli dobivati nobene hrane. Na glavnem trgu kraja Mozirje so javno ustrelili pet mla-deničev, ki so se bili odtegnili naboru, češ da so "dezerterji," njihove rodbine pa so bile poslane v izgnanstvo. Na Gorenjskem so vzeli za talce številne rodbine mladeničev, ki so zaradi nabora pobegnili v gozdove. sf< sjs :Jc Iz nemškega lista "Kaerntner Zeitung" izvemo, da je bil v Krašnji ubit nemški mestni po-glav ar Fran z Wehovetz, ki je bil od nacistov postavljen za upravnika vse Gorenjske. Poleg okrajnega načelnika Krausa v Trbovljah, so slovenski uporniki ubili torej tudi najvišjega upravnega uradnika vse Gorenjske. To je bil brez dvoma povod strašnemu razsajanju Nemcev med nedolžnim kmečkim prebivalstvom v Krašnji. Poslanska zbornica ni hotela sprejeti 12 mesecev treninge za vo jake Washington, 9. nov.—Poslanska zbornica je z 178 proti 40 glasovi zavrgla predlog poslanca Rankina, da mora vsak 18 in 19 letni vpoklicanec dobiti najprej 12 mesecev treninge, pred-no more biti poslan v boj. Dasi je bilo odločeno eno uro časa za debato, pa se ni noben poslanec oglasil k besedi, da bi zagovarjal predlog. Niti predlagatelj sam ga ni zagovarjal. Zdaj mora še senat spremeniti svoj predlog v toliko, da se ta dodatek izpusti, nakar bo kongres sprejel predlog, da se pozove k obvezni vojaški službi 18 in 19 let stare. _n_ Moroški sultan pozivlje na odpor Tangier, Moroko. — Radio iz tega mesta je včeraj naznanjal, da je moroški sultan potom radia apeliral na vse muslimansko prebivalstvo, naj ostane zvesto francoski vladi in naj pomaga braniti njen teritorij. -o-r- Pustil je $100,000 na leto za $10,000 Kearny, N. J. — Albert Hawkes, ki je bil izvoljen za zveznega senatorja, se bo odpovedal poziciji kot predsednik Con-goleum-Nairn Inc., kjer je dobival $100,000 plače na leto! Kot senator bo dobival na leto $10,-000. -_o- Pustite otroke doma! Ako le morete ne vzemite jutri večer v SND svojih otrok. Pričakuje se velikega navala in otroci bi bili samo v napotje. Torej lepo prosimo, pustite otroke doma in pridite samo odrasli na predstavo, ki jo bo podala naša bojna mornarica. Iz raznih naselbin Willard, Wis. — Dne 27. okt. je tukaj umfl slovenski farmar Anton Papež, star 75 let in rojen v Podlipi pri Ajdovcu na Dolenjskem. V Ameriki je bil okrog 50 let in zapušča več omoženih hčera ter vnukov. Pierce, W. Va. — Pred dnevi je tukaj umrla Ana Zalar, roj. Bovka, stara 59 let in doma iz Št. Vida nad Cerknico. Zapušča moža, sina in dve hčeri. Pokopana je bila v Akron u, O. Ellinwood, Kans. — Dne 17. oktobra je tukaj umrl slovenski duhovnik Anton Podgoršek, star 75 let in doma qd Krškega. V Ameriki je bil 54 let in župniko-val je po Kansasu, Coloradu in v La Sallu, 111. Zadnja leta je živel čisto sam med tujci. Duluth, Minn. — Dne 3. nov. je v Hibbingu umrl John Pov-še, star 66 let in doma od nekod na Notranjskem, ki je vodil gostilno, potem pa groserijo. Bil je star naseljenec v Minnesoti in zapušča tri sinove in tri hčere. -o-- Francoski konzul podpira akcijo Zed. držav Boston, Mass. — Francois Briere, francoski konzul v tem mestu od leta 1937 se je odpovedal konzularnemu uradu z izjavo, da invazija ameriških čet v Afriki ni napad, ampak prvi korak za osvobojenje Francije. -o- Protinemški izgredi v Italiji Italijanska policija je razpršila protinemške demonstrante na ulicah v Milanu, Florenci in drugih italijanskih mestih. Demonstracije so se vršile še 4. novembra. Kupujmo obrambne obveznice in znamke! § AMERIŠKA W D©M©VINfl jBag _AMERICAN HOME CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 10, 1942 LETO XLV. — VOL. £LV. J______AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1942 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEO. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 fox 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months _____Stogie copies 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _No. 264 Tue., Nov. 10, 1942 Račun brez krčmarja Pred več leti je imela neka znana slovenska organizacija konvencijo v Pittsburghu, Pa. Med drugimi je bila kot de-legatinja tudi neka Slovenka iz zapada, zelo prijazna ženska. Nadela si je za nalogo, da bo pokazala delegaciji kolikor mogoče prijetne čase. Vseprek je "tretala" ter kupovala cele zavoje candya in drugih dobrot. Ker ji je njen denar kmalu pošel, si je izposodila od glavnega blagajnika na račun svojih dnevnic. Vse jo je hvalilo, vse se ji je dobrikalo, vse se ji je klanjalo. Pa kaj se je zgodilo? Ko je bila konvencija zaključena in se je delegacija začela razhajati na vse kraje, ni imela ta dobra žena niti toliko, da bi se mogla peljati domov. Našel se je dober človek, ki je začel zbirati med delegati prispevke, da so svoji bivši dobrotnici kupili vozno karto domov. ■ Gornja dogodbica ni kak zgled, ali kaka primera, ampak se je faktično pripetila. Nekaj podobnega imamo danes v Clevelandu. Naša dična mestna zbornica, ki ima vedno na širok stežaj odprto srce za mestnega uslužbenca, zlasti še, ker ta dobrosrčnost ne boli zbornice, je odglasovala za večje plače mestnim uslužbencem. Zdaj pa, ko bo treba te izboljšave plačati, pa denarja ni. Kot se je zgodilo v gornji dogodbici s tisto žensko, bi bilo treba tudi v Clevelandu nekoga, ki bi šel in začel zbirati denar za te povišane plače. Pa tega človeka ni in denarja ni. Seveda, zbornica je naložila novo breme na mestno blagajno v dobri veri, da bo ta denar že preskrbel naš dobri župan Lausche. Seveda, saj je g. župan res dober človek, ki bi dal tudi srajco s sebe, toda pri najboljši volji ne more poseči v žep in položiti na mizo par milijonov dolarjev, za kolikor so dobri mestni odborniki izboljšali plače. Ko je igrala zbornica vlogo Miklavža in delila boljše plače na vse strani, jo je gospodair, to je župan Lausche posvaril,* da mestna blagajna ne bo prenesla tega novega bremena. Toda modri mestni očetje previdnega očeta župana niso poslušali. In potem, ko so napravili velik račun brez krčmarja, so se skrili za steno in čakali, kako se bo župan Lausche metal z mestnimi financami. IKiaj naj napravi župan? No, napravil je to, kar je v danih razmerah moral napraviti, da izvrši nalogo, ki mu jo je naložila mestna zbornica in dobi denar za nove izdatke. Šel je in vprašal davkoplačevalce za denar. Davkoplačevalci so pa rekli: ne damo! Tako imamo v Clevelandu zdaj tole situacijo. Župan mora plačati mestnim uslužbencem zvišane plače, denarja pa ni. Da niso davkoplačevalci kar drveli od vseh strani skupaj in hiteli podpirati predlog za mestne davke pri volitvah, jim ni zamere v tem času, ko so tako strašno obremenjeni od davkov, ki bodo še vedno večji in večji, dokler bo trajala vojna. Zamera je pa mestni zbornici, ki je pila na medvedovo kožo in dajala denar, ki ga ni imela. . Ako so davkoplačevalci zavrnili davčni predlog, niso s tem dali klofute županu Lauschetu, ampak mestni zbornici. Gospodarsko bi bilo, če bi bila mestna zbornica najprej preskrbela denar, potem pa šele zviševala plače. Saj nismo proti večjim plačam! Kakor se povsod v tem času višajo mezde in plače, ker se višajo cene življenskim potrebščinam, je treba tudi mestnega delavca in uslužbenca boljše plačati; Toda zato je treba pa najprej imeti denar. Ako bo moral župan Lausche izpolniti obveznosti, ki mu jih je naložila mestna zbornica, bo moral dobiti nekje denar. Ker mu ga davkoplačevalci niso dali, ga bo moral dobiti enostavno drugje. Kje pa? No, dobil ga bo, če bo odslovil nekaj sto ali tisoč starih mestnih uslužbencev in zmanjšal mestno postrežbo. Tako bi bil volk sit in koza cela. Toda nam se zdi, da bi bil volk še vedno lačen in koza bi bila raz-mrcvarjena. Mi smo že enkrat zapisali na tem mestu, da si župan glede tega lahko umije roke in zvečer mirno zaspi. Situacijo je ustvarila mestna zbornica, in ona naj jo tudi reši. Rekli smo, da ker je mestna zbornica naložila večje breme mestni blagajni in bo treba radi tega vprašati davkoplačevalce za nov denar, bodo šli mestni očetje lahkega srca pred volivce in jih pozivali, naj volijo za te davke, ker so pač potrebni. Toda v naše veliko začudenje nismo videli ali slišali niti enega mestnega odbornika, da bi kje govoril v prid mestnim davkom. Seveda, saj je to dolžnost župana, so si'menda mislili. Po našem mnenju, in mislimo, da se bo strinjal z nami vsak državljan, je zdaj dolžnost mestne zbornice in ne župana, da reši sitno situacijo. Samo dvoje ima na izbiro, samo dve poti odprti, 1) da podre svoj sprejeti predlog za zvišanje plač mestnim uslužbencem, ali ga 2) da vpraša volivce pri izrednih volitvah še pred novim letom za denar. Ker se nam zdi, da zbornica ne bo hotela tik pred božičem pokvariti praznikov mestnim uslužbencem s tem, da jim bo vzela zvišane plače, naj preračuna, koliko denarja je faktično potrebnega za te večje plače, ne več ne manj, in naj z odprtim obrazom stopi pred davkoplačevalce ter jih vpraša za denar. Prepričani smo, da bodo pošteno vsoto, ki ne bo prevelika, davkoplačevalci odobrili. Toda mestna zbornica naj se zaveda, da je ta poteza BESEDA IZ NARODA Patriotičen sestanek mogoče 300,000. Ti morajo imeti zastopstvo. Organizirati tako zastopstvo se pravi, doseči vse, za kar narod gre. Kdor pa narod in njega dušo pozna, ta bo priznal, da moramo za ta narod izbrati tako zastopstvo, ki bo odgovarjalo po vrednosti in številu nas tukaj in za one v domovini, da bo ta odbor zmožen zastopati njih težnje, po katerih bodo zahre-peneli, ko se otresejo sovražnika. Za to pišem. Ker sem pa vedno zastopal stališče slovenskih katoličanov tukaj in sem, kolikor mi je bilo mogoče, zasledoval stališče onih in njih borbe v domovini, se za to zanimam tudi sedaj, ker je veliko odvisno od tega, kakšno zastopstvo bo tukaj v pogledu za katoliško misleče in živeče ljudi v domovini, če bo sploh ostalo še kaj. Nič se ni treba čuditi, če se zavzemam ^a take principe. Silno se dela napram katoličanom, drug poleg drugega moramo stati in vse storiti, da jim pomagamo kolikor v gmotnemu, toliko tudi v verskemu ozi-7 \ ru; siromaki bodo, ko bodo oropani imetja, toda, še večji siromaki bodo potem, če zgubijo še vero, ki je na svetu v takih časih vendar še največje blagostanje, ko se pogreza vse clrugo v propast. Zagovori, da je v tem odboru dovolj zastopstva katoličanov niso utemeljeni. Nekaj zastopstva je res, najbrž se ga je všte-lo, ker sitnost uganjamo in za njega vprašujemo. Mr. Josip Zalar bi se ne smel jeziti, če vprašujemo še za več takega zastopstva, on bi se moral takih dopisov še veseliti in sam apelirati na žu-pnije in duhovnike," da naj bi posredovali. Mr. Joseph Zalar bi moral malo pogledati nazaj v zgodovino nas Slovencev, kaj se je dogajalo vsa leta, če je sploh kaj zasledoval in če mu je bilo kaj na tem, ko smo drugi posegali za peresa in pisali, da se je do danes vsaj nekaj ubranilo od tega, kar so nam hoteli naši lastni rojaki, rojake od vere v brezverstvo spraviti. Nisem sam, ki to vidim in zagovarjam. So še drugi, ki se strinjajo zmenoj in pišejo. Je vse O. K., da je nekaj naših zaupljivih mož, ki zastopajo katoličane, toda mi vemo, kako se je vselej izkoristilo kjatoliške ljudi. Kar poglejte v svojo in v njih Jednoto! Izmed 250 tisoč katoliških Slovencev, bi morala KSKJ šteti en stotisočak članstva! Zakaj jih ne šteje? Za to ne, ker nismo pravi katoličani! Na vesoljnem svetu nima noben narod tako demokratične države, kot so naše Zed. države. Vsak, ki se je naselil tukaj in postal državljan, mora ceniti prostost in dobrote, katere nam deli naša nova domovina. To našo demokracijo so pa zavratno napadli sovražniki, tirani in diktatorji drugih držav. Narod, ki ljubi svobodo in hoče ostati demokratičen, je bil prisiljen isto braniti. Ta ameriški narod se je odločil stopiti v drugo svetovno vojno, v kateri hoče in bo dosegel demokracijo in svobodo ne samo zase marveč za ves vesoljni svet. V kritičnih časih živimo, potrebujemo dobrih navodil od naših voditeljev in predstavnikov, kateri nas pozivljejo na sestanke. V sredo večer se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. tak patriotičen sestanek, katerega sklicuje v prvi vrsti U. S. Navy dep't. Naš Navy department je sklical potom našega županovega tajnika nekaj vodilnih in agilnih mož in žena v naši slovenski naselbini na sejo, katere je potem naprosil za sodelovanje za 'uspešen patriotičen sestanek na prej omenjeni večer. Izmed navzočih je bil organiziran pripravljalni odbor, katerega predsednik je Mr. John Novak, ki pač zna in razume svoj posel. Tekom par sej pripravljalnega odbora je bil osnovan pester program in sicer par izvrstnih govornikov, kot je naš župan, potem petje slovenskega kvarteta in pa premikajoče slike. Pripravljalni odbor prav vljudno vabi naše ljudi širom Clevelanda, da*pridete ta večer in da napolnimo dvorano Slovenskega narodnega doma do zadnjega kotička. Vstopnine ni nobene, program bo zelo zanimiv, pridite pa/tudi iz patrioti-čnega stališča. Pokažimo Slovenci in Jugoslovani sploh, da kadar nas kliče naša nova domovina, smo na mestu in pripravljeni storiti vse, samo da bo zmaga na naši strani. Torej Navy department, naš župan, naš mestni zastopnik (councilman) ves pripravljalni odbor s časopisi vred prav vljudno vabijo, da se udeležite." Dvorana narodnega doma naj bo napolnjena našega naroda, da se s tem pokažemo naši vladi take kot smo vselej pripravljene na sodelovanje. John Gornik, član prip. odbora. --o- Da se bomo razumeli Sedaj je čas za razprave kongresa in za naše stališče, ne potem, ko je prepozno in ko moramo reči, da je bila polomija. Oglašam se, ker si štejem v dolžnost in ker hočem, da bomo povsem na jasnem, če smo res iskreni drug do drugega. Smatram, da imam nekaj zaslug pri narodu, v oziru, da sem do sedaj vse storil, kar bi bilo služilo v dobro naroda. Na drugi strani pa tudi za to, ker sem bil vedno vnet Jugoslovan. Pri obeh teh zadevah nisem bil skromen za odpomoč, za to naj se nikdo ne čudi ali naj ne bo užaljen, če se oglašam za stvari, katere smatram za najvažnejše. Najvažnejše je zastopstvi naroda. Za to se oglašam. Ka-koršno bo zastopstvo, tak bo pa uspeh. Lahko računamo, da nas je Slovencev v Ameriki 250,000 Sedaj ni čas za daljše razprave. Povedal sem na kratko in še mnogo bi lahko napisal. Samo še eno vprašanje bi rad vprašal Mr. Joseph Zalarja, kot tajnika Slovenske sekcije in to je zelo važno vprašanje: Pojasnite mi, kako je to, da ni Jugoslavija všteta v relifni sklad, kakor so štete ostale države po vojni prizadete. Ko sem jaz vprašal na pristojnem mestu, so mi odgovorili, za to ne, ker ni odbor naredil aplikacije za relif. Povedalo se mi je pa tudi to, da je bilo poslano odboru na razpolago, da se lahko priglasi, a tega ni storil. To pojasnite. Pa brez zamere. Anton Grdina. Odmev slovenskega trpljenja v ameriški javnosti Amriško čaisopisje o italijanski strahovladi Proklamacija nezaslišano trdih določb obsednega stanja v Ljubljanski Pokrajini po jna-redbi italijanskega Visokega Komisarja, Emilio Gitazioliia, katero smo svoj čas prinesli v svojem vestniku in tudi v angleškem prevodu (A Brief History . . . ), je izzvala v ameriški javnosti veliko pozornost in našla tudi odmev v ameriškem časopisju. New York Times — V prepričanju, da so Italijani ravno toliko kruti in barbarski kakor Nemci sami, nam je g. Franc Snoj, minister jugoslovanske vlade v izgnanstvu, včeraj objavil italijanski dokument poln smrtnih groženj, o katerem trdi, da je bil iztihotapljen iz Jugoslavije. Dokument je bil pribit na javnih krajih v Ljubljani in je datiran z dne 15. julija, 1942. Podpisala sta ga Emilio Gra-zioli, visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in general Mario Robotti, poveljnik XI. italijanske armade. Razglas obljavlja, da bodo Italijani ustrelili vsakogar, ki bi zagrešil sovražna dejanja proti italijanski oblasti ali italijanski vojski, ki bi imel v svoji posesti orožje, municijo ali razstrelivo, ki bi na katerikoli način podpiral upornike, ali imel v posesti ponarejen potni list ali izkaznico, kakor tudi vsi moški, ki bi se sumljivo vedli v vojni zoni. Dokument nadalje trdi, da bodo Italijani porušili vse zgradbe, ki so v posesti oseb ki skrivajo ali pomagajo upornikom, ali katerim bi bilo dokazano, da skrivajo orožje, municijo ali razstrelivo, kakor tudi v slučaju, da bi se iz njih žalilo italijanske čete. MAKI KVERY PAY DAY X* BOND DAY njena dolžnost in ne dolžnost župana. Kdor je kašo skuhal, naj jo tudi poje, s zabelo ali brez nje. Pričakujemo, da bo vstal v mestni zbornici kak pameten odbornik in bo stavil tozadevni predlog. Nič se ne bojte, saj vas davkoplačevalci ne bodo požrli, če boste prišli pred nje s pametnim predlogom. PM — Ta list prinaša poc naslovom "KAKO FAŠISTI DELAJO S SLOVENCI" — in ped naslovom — "Jugoslovanska vlada poroča o načrtoma izvajani politiki krutosti" — naslednji članek: Kraljeva jugoslovanska vlada v izgnanstvu je obtožila danes fašistično italijansko armado, ki je zasedla Jugoslavijo, da je "v vsakem oziru toliko kruta in brezobzirna, kakor nemška." V poročilu, izdanem od Jugoslovanskega Informacijskega Centra v New Yorku, je g. Tirane Snoj, minister in predstavnik Slovencev v jugoslovanski vladi, izjavil, da vesti izti-hotapljene iz njegove domovine dokazujejo, da je fašistično gospodstvo v Sloveniji privedlo do "uničenja celokupnega prebivalstva in popolnega po-rušenja številnih vasi." V svojem opisu razglasa, na podlagi katerega fašistične ita-ijanske oblasti izvršujejo mno-ženstvene umore in izgone celokupnega prebivalstva v neznano smer, je izjavil g. Snoj: "Svoje brutalne ukrepe napram prebivalstvu Ljubljane, prestolnice Slovenije, osvojeva-lec objasnjuje ljudstvu s pretvezo, da je 'komunistično delovanje' zahtevalo te mere, katere je pripisati dejstvu, da del prebivalstva, akoravno le majhna peščica, podpira upornike." . Neupogljiv upor G. Snoj obtožuje fašiste, da so svoj pritisk venomer večali, tako da zdaj že "tekmujejo z Nemci v krivični krutosti in tlačenju." G. Snoj pristavlja, da jugoslovanski narod nadaljuje svoj "neomajni odpor" proti Italijanom in nacistom. Razven odredbe, da bodo vsi, ki bi se Italijanom upirali, ustreljeni (brez vsakega svarila, določa italijanski proglas tudi, da bodo popolnoma porušene vse zgradbe, iz katerih bi se "žalilo italijanske čete." G. Sfooj zatrjuje, da Slovenci doživljajo najstrašnejšo tra- gedijo vse svoje zgodovine" in da so izgubili v enem letu "sko-ro tretjino vsega svojega prebivalstva." Važnost slovenskega ozemlja Strategična važnost Slovenije, enega izmed sedem ozemelj razkosane Jugoslavije je v tem, da leži počez čez važne vojaške prometne zveze. Tu se križajo pota iz Italije v Nemčijo in edini dostop Italije na Balkan. Od prve dobe srednjega -veka sem, Slovenija ni več tvorila lastne neodvisne države. Sestavljena je iz delov bivših avstrijskih pokrajin in nekoliko madžarskega ozemlja, katero si je ta uspela zopet prilastiti na podlagi pogajanj s Hitlerjem. Po 12-dnevni vojni v Jugoslaviji, je njena vlada zbežala v Cairo, nakar je bila Slovenija razkosana in razdeljena med tri sosede: vzhodni del je dobila Madžarska, ostalo pa sta si razdelili Nemčija in Italija. Precejšen del Slovenije so zasedle italijanske vojaške sile. -o- Dr. Miha Krek na radiu Govor podpredsednika jugoslovanske vlade Dne 14. septembra je dr. Miha Krek govoril na londonskem radiu v teku oddaje v slovenščini : "Zdaj imamo v rokah vse potrebne predpogoje za popolno zmago." Te znamenite besede je iz-pregovoril pretekli torek predsednik britanske vlad, Churchill, v svojem zgodovinskem govoru v parlamentu. To je mogel reči, ker je skupno z zastopnikom predsednika Roose-velta v Moskvi, na svojih sestankih s predsednikom ruske vlade in vrhovnim poveljnikom Rdeče Vojske, Stalinom, pregledal vojno situacijo na vseh bojnih poljih. Mogel je to povedati, ker so veliki zavezniki natančno proučili vse svoje sile, upoštevajoč rezerve na moštvu in materij al u, s katerimi razpolagajo zdaj in s katerim bodo razpolagali v bodoče, bojujoči se narodi. Te močne besede so vzbudile pozornost vsepovsod po svetu, ker je g. Churchill osebno pregledal tudi bojišča v Severni Afriki in v Srednjem Vzhodu in se posvetoval tudi z britanskim poveljnikom na daljnem vzhodu, generalom Wavell-om. Velika Britanija je torej začela četrto leto vojne s popolnim zaupanjem in z zavestjo, da so skušnje prvih treh let, vsi dogodki na bojiščih, predvsem pa produkcijske in mobilizacijske priprave v ozadju tako zelo uspele, da zavezniki danes vedo, da imajo, v rokah za odločilno zmago potrebna sredstva. Iz Moskve javljajo, da je bil odmev Churchill-ovih izjav tako velik, da so trenotno v javnem mnenju celo prekosile poročila iz fronte, kjer se v potokih preliva ruska kri v centru in na važnih točkah ruskega ozemlja. Tamošnji tisk posebno povdarja Churchill-ov izrek, da bo Britanija pomagala Sovjetski Zvezi z vsemi svojimi sredstvi in tudi za ceno največjih žrtev. Nedvomno je, da bodo te besede Churchilla kakor tudi njegov obisk in prihod Rooseveltovega zastopnika v Moskvq ojačile medsebojno zaupanje in vero v skupno usodo vseh zaveznikov. Rusko javno mnenje je, kljub vsej nesreči, ki je zadela rusko domovino, kljub milijonom DEKLETA IN ŽENE c0t Ne odlašajte! Naročite si fin J ^jfl0^ ali "STERLING" suknjo za b°a varHe. WILL-CALL in to direktno iz 1 0 | DAJ, dokler dobite še dobro blag ?o3tr cenah. Za dobro blago in P°st bo se vam priporočam. ,1 c f l G .fi^J BEN NO B. LEUS^C^P ENdicott 3426 1034 ADDISON KD mrtvih in milijardam ^ škode, ter strahotnemu deJs^j da so nacisti in fašisti ozemlje, na katerem ž'vl 'j 000,000 Rusov, zdaj P°d škim jarmom — kljub v'se temu, je rusko javno m'1 prepričano, da Rusija ne ^ biti poražena in je do kraja ločeno za boj do končne & ge. Moskva je trdno Pre.pIL[j na, da bodo nacisti in favJ,; končno le pokopani P°d linami neizmernih pUs*oS ki so jih povzročili. e]t Isti teden je tudi R°ose is govoril ameriškim delavc^ jih pozval, da podvoje s napore, da bi čimprej Pr^fe. beli zavezniške vojske z D magljivimfi količinami ^j. nega orožja in jim ^^ nost za one usodJne udarce, do prisilili na kolena in P t. gali Nemčijo, Italijo in i sko. „J Pretekli teden so tud' J najbližji sosedi prvič težo zavezniških napad°v',jVeij| žarska in Dunaj sta d -p svoje prve bombe, Bud"11^ celo dvakrat. To je PrV1 da pomagači fašistov ne ^ utekli kazni. Napadi se ^ nadaljevali z rastočo s!o°v0js ti vsem onim, ki so ško moč zedinili pod kljukastega križa in butare. Danes je na vrsti Mad M jutri bodo Italija in drUgw b lerjevi pomagači. ^be,jedflj( prihajalo z železno d°, vOj0 stjo, kakor bo to dolo«1'8^ i strategija zaveznikov, ^ flfj bo pravična kazen zac ^ večje zločince v svetovni Fašističnim up jp^' Slovenije, 'ki so se kop'^ vi našega naroda, b1 novo povedal, da bodo ^ pil v Sloveniji pritegnila » strašnejšo kazen. ' ^ g^ve" Fašistična vojska v ( ji gre od mesta do m ^ v vasi do vasi. Ona se^j častno in dostojno, P0^ to' To je vojska razbojn1/^ ki požiga in razstrelJ ^ ji ne, nedolžne kraje oboroženo kmečko Pr da pogledam, kaj . e bo nevarno, pridem »vas." ij2Je z daljnogledom v ^ail med drevjem. ure je trajalo, da lij. • Pripovedoval je: j,med šotori se d vo-eri> nisem videl, f Jo zelo nagosto. j ,8em videl nekaj dru-^ 'e Frank, tisti ma-Je odšel z vsem I«], , k njihovemu šo-I e^dno zlezel na dru-| ei1. odložil orožje in g^e za odhod." je kimal Old Fire-L 1 bodo bežali —." ,i,bodo odšli —!" Je vprašal Droll. L12ato, ker bi jih rde-fPustili prostovoljno o. a£al Old Firehand. po Old Shatter-k' rad potegne na-L2a «os. Pot se postavimo in iknanje! Ali pa jim ^naproti —!" d," Je odkimal. drugo!" iSo e? Rdeči bodo opa-in.0dšli, pa bodo plani-^"..^e bodo jim kos!" l^'b bodo zasledovali, ta firehand naj po-t(]ajekaj-drugega! 'Do ]judi Je treba, 0 Zasledujejo štiri ali °zcev?" "o dvajset ali tri- i^uemmo, da jih bo Hq?8 je nad štirideset. | * firehand, da smo \„ Stal' } Jih bomo torej, 1 111 brez krvi, če jim jjJ 2asedo. 'i ],■1)0 zgodilo, če tam-e Počakamo na be- bodo videli." Potem 9" •V \la n se hodo, po-^ 'arJu in črez pol \ za nami." tri sto Utahom v. k ,"ki-; i. tekla, česar pa | je! bodo razbrali 1 sledov —." "t, h °cl° samo sledove ;Cih Pa ne!" I^erv^s,- .. • i c"io sele za njimi K S 'lik"- Meniš, da bi jih k - je to?" 'k J'e čulo divje tu-jj,0'1 nato so v skok '«0 , njega štirje beli. Sornjemu koncu V^hand s tovariši V Droll. J4 štirje so —. Kje je gledal Old •^T1 daljnogled. V se zvedeli!" je de- i« razjahal. "Sla \i(j Firehandom Old JC?aproti' Pa tak0' \'ni ne bodo videli. brat razjaha. jfy beli bratje pa naj konji vred glob-lL 11 naJ počakajo na ie l^id Firehanda za % ^6del po gozdu na-^batterhandu na-ZatJnjim drevjem £ sta obstala in čakala. Dobro se - je videlo v tabor in po ravnini. Naglo je prihajal Old Shat-) terhand s tovariši bliže. Trdo i ob potoku so jezdili, globoko . spodaj pod obema lovcema. Ko ■ so bili prav pod njima, je zakli-cal Winnetou: "Uff —! Moji beli bratje naj postojijo!" Pogledali so kvišku. "Winnetou —! 1 Winnetou —!" je zadonelo veselo iznena-deno iz vseh štirih grl hkrati. "Da, Winnetou, poglavar Apačev! In tule stoji še eden, ki je tudi prijatelj mojih belih bratov in ki*ga tudi zelo dobro poznajo, prav kakor on vas. Koj vam ga pokažem." Mignil je Old Firehandu, naj stopi bliže. "Old Firehand —!" je vzkliknil Old Shatterhand. "Ti tukaj — ? Odkod pa si se vzel? Sta sama?" "Ne. Krog štirideset nas je, lovcev, westmanov in rafterjev. Same dobre znance bo našel Old Shatterhand. ' ■ Pa sedaj ni časa za razgovar- ; janje, zasledovalci bodo kmalu ] za vami. Pozneje se zmenimo. : Kam pa ste namenjeni?" ( "Vse ti 'povem. Ampak zakaj ne prideta bli-. 1 že? In kje so tovariši?" 1 "Više v gozdu so skriti. Tudi midva se skrivava, Utahi ne ( smejo zvedeti za nas. c Kam bo krenil Old Shatter- £ hand?" j "Naravnost k Srebrnemu je- j zeru." "Tudi mi." < "Izvrstno J Kar pridružimo J se vam." ^ "Ne. Sami jezdite dalje. Ko ^ pridejo zasledovalci mimo, po- . jezdimo za njimi, med nami in i1, vami bodo in na primernem mestu jih primemo." "Jako dobro! Kaka sreča, da ' smo naleteli na vas! Ali vidi moj brat s svojega mesta v tabor?" "Da." "Dobro naj pazi, da nas ne bodo Utahi iznenadili! Na kratko ti povem najnunejše." Z nekaj stavki je razložil prijateljema, kaj je doživel z Utahi. Pozorno sta poslušala west-mana, obenem pa tudi pazila na tabor. "Moj beli brat si je sijajno pomagal, kakor vsikdar, če mu je trda predla. Iznebili se bomo Utahov, pa če jih pride še toliko za nami. Treba je le najti primerno mesto za zasedo. Ali pozna moj brat sotesko, ki jo beli imenujejo Temni canon. Saj sva bila pred leti nekoč tam gori." "Poznam Temni canon. V petih urah smo v njem." "Dobro! Canon se razširi približno na sredini v kotlino, navpične, do neba segajoče stene jo obdajajo, kakih sto jezdecev ima prostora v njej za tabore- • nenje, tudi voda je v kotlini. Se še spominja moj brat na tisto mesto?" "Jako dobro!" "Do tja naj jezdi Old Shatterhand! Onstran kotline naj se krije v zasedo. Soteska je Gzka, da komaj jezdita dva vštric. S svojo repetirko bo iz-lahka zadržal več sto Utahov. Ko pridejo v kotlino, ne bodo mogli ne naprej ne nazaj. Spredaj bo Old Shatterhand s svojimi tovariši, za njimi pa bomo mi." "Dobro! Tvoj nasvet je jako pameten, držal se ga bom. Koliko, praviš, da vas je?" "Nad štirideset." "Povej vendar, čemu vas jezdi toliko k Srebrnemu jezeru ? Ali misliš koga napasti, da imaš celo vojsko s seboj?" "Tisto ti bom pa jaz obrazložil," se je oglasil Old Firehand. "Srebro gremo kopat." (Dalje prihodnjič.) i Lepo se zahvaljujemo 1 Blagoslovitev bandera in ame-| riške zastave kadetk podružni-' ce št. 49, Slovenske ženske zve-, ze, 18. oktobra, 1942, kakor tudi lepa prireditev ob tej priliki, se je vse izvršilo z najlepšim uspehom. Težki oblaki, ki so ves dan v soboto zakrivali nebo in rosili dež, so se v nedeljo raz-gubili in sijalo je najčistejše sonce in nas ogrevalo s svojimi žarki. Bil je res lep dan! Torej, prva zahvala Bogu, ki nam je dal lepo vreme in s tem pripomogel, da se je razvila sli- -kovita povorka v naši euelidski ■■ naselbini. Udeležba je bila popolna, bodisi od sosednih podruž- 1 nic, kakor tudi vežbalnih krož- f kov in tudi od drugih društev 1 kot občinstva v splošnem. i V paradi, ki se je pričela pred 1 Roosevelt šolo na 200 cesti in Arbor Ave. je nastopilo sedem uni- i formiranih skupin naše Zveze < in sicer od podružnic št. 10, 15, s 25, 32, 41, 49 in 50. Njih sliko- i vite uniforme so povzdignile vso 1 slavnost. Korporativho so se ^ udeležile tudi članice sosednih 2 podružnic in to so bile od št. 10, i 14, 15, 18, 25, 32, 40 (Lorain), 41, 47, 49 in 50. Dalje so poslali i zastopnike društvo Najsvetejše- ' ga Imena fare sv. Kristine, št. 1 219 KSKJ, Oltarno društvo, j društvo sv. Jožefa, št. 169 K. S., U K. J., društvo Sv. Cirila in Metodu št. 191, KSKJ, in Marije c Vnebovzetje št. 103 ABZ. 1« Boter in botra zastavi" in ban- j11 deru sta bila Anton in Maryi b Stušek. Potem so slavnost poča-^ P stili sledeči častni gostje. Dr. in j Mrs. James W. Mally, Mr. in! h Mrs. August Svetek, Mr. in j k Mrs. Louis Wess, Mr. in Mrs.In Štefane, Mr. in Mrs. Intihar,jb Mr. in Mrs. Jerman, Mr. in Mrs. j Frank Kosten, Mr. in Mrs. Drob- d nich, Mr. in Mrs. Kapudja, Mr. e in Mrs. Urankar, Mrs. Bradač in k Mr. Zdešar. Tovariši in tovari- v šice so pa bili.i.JE^auegs Kosten k (Kraljica sv. Kristiiie), Fay in k Josephine Urankar, Al Phillips, Lucille Urankar, Joseph Stusek, - Violet Štefane, Mr. Pintar, Lil- - lian Pole, H. Zupančič, Ma(ry - Homar, George Trasko, Tillie - Walter, R. Lavretič, Tillie Jack-> saw, Bud Jerman, Louise Rehar, ) Mr Hegler, Genevieve Hegler, s Tony Roberts, Betty Petrič, W. ! Radovich, Mary Lou .Kapudja, - Alvin Podboj, Mary Urankar, ! J. Vinsek, Frances Intihar. Maršala pri paradi sta pa bila Mr. John Urankar in "Major" Frances Kure. Mr. A. Grdina je posnel slike, ki bodo kazane v bližji bodočnosti. Blagoslovitev so izvršili č. pater Kazimir Zakrajšek v cerkvi : svete Kristine in to je bilo ob l treh popoldne, ki nam je podal l v srce segajoč in pomenljiv govor. , i Po cerkvenih obredih so se pa : krožki, svatje in gostje podali v 1 cerkveno dvorano, kjer se je vr- i šil lepo izbran program, katerega je vodila naša požrtvovalna 1 urednica Zarje, Mrs. Albina No- 1 vak. Njej smo dolžne največjo 1 zahvalo za njen neumorni trud i in vsostransko pomoč. r Predstavljen je bil naš novo I uniformiran Ivežbalni krožek 1 "Noble Cadets" in namreč vsa-|s ka kadetka posebej, katero delo ^ je ljubko izvršila kapitanka z Mary Ann Intihar. j Podane so bile lepe deklama- r cij.e, potem je bilo petje in tudi i lepi govori naših svatov in glav- j z nih odbornic SŽZ. Med nami so J c bile ta dan Mrrs. Frances Ru- ič pert, Mrs. Frances Ponikvar in Mrs. Frances Sušel. Zelo smo hvaležne vsem častnim gostom kot odbornicam za lepe besede in mnogotere čestitke, katere so bile ta dan izrečene. Najsrečnejša zahvala vsem dragim prijateljem, prijateljicam, članicam in kadetkam SŽZ, kakor tudi od drugih društev za vso izkazano ljubeznivost in naklonjenost. Bilo nam je v veliko veselje in v spodbudo za na- s, daHjevanje v našem narodnem k, delovanju, ko smo videli vzajem-j 1- nost iivsodelovanje naših starej-l y ših in mladine. Z vašo velikodušne nost j o ste v veliki meri pripo-mogli k lepemu uspehu, kateri c, nam bo ostal v trajnem spomi-nu. Bog vam povrni z vsem kar r. si sami najbolj srčno želite in t, posebno še z dobrim zdravjem in zadovoljnosti. Prav lepa hvala za brzojavne - čestitke našemu županu Frank - J. Laušetu naši spoštovani glavni predsednici Mrs. Prisland in krožku št. 47. Najiskrenejša hvala vsem, ki ; ste obdarili naš krožek v gmot- - nem oziru in ste jim s tem po- * i magali deloma poravnati za ve- " > like stroške, ki nastanejo pri na- I bavi novih uniform. Najlepše se zahvaljujemo^ uredništvu Ameriške Domovine i za lepo reklamo, ki je učinkova- _ ' la nad našim posetom in poma-. gala k uspehu. } Sedaj imamo krožek na ka-terega smo zelo ponosne. Ima . krasne uniforme potem krasen i prapor z imenom, katerega je najlepše izdelal naš slovenski mojster v tej stroki Mr. Frank Kerže v New Yorku in obenem se bodo postavile v paradah ^ s krasno svileno ameriško zasta- fc I j vo. Z drugo besedo rečeno: ^ zdaj imajo vse preskrbljeno za javne nastope in smo lahko 'uve- ^ rjene, da bodo delale čast št. 49 ^ in Slovenski ženski zvezi. Naša v j želja je, da bi delovale skupaj v dolgo vrsto leti in ostale ponosne r j članice SŽZ! Bog vas živi! Mary Stušek, predsednica. ^ s BE 100% WITH YOUR BMfllHlIS Ko so britski mornarji, ki se nahajajo na oddihu v Norfolk, Va. zvedeli, da ondot-nim farmarjem manjka pomoči za pospravljanje pridelkov, so se javili prostovoljno za delo. Na sliki jih vidimo pri pospravljanju sena. Plače sicer niso smeli vzeti, zato so jih pa ondctui farmarji toliko bolj pogostili. Ameriški vojni piloti, ki se nahajajo na Novi Guinqji se zabavajo v prostim času z igraj (mi tehisa. Od leve na desno, so: poročnik Cmran L. Jonesi, Columbus, S. C.; major Jack W. Berry, Albany, Ore.; poročnik George A. Parker, Riverside, Cal. in poročnik Ralph Martin iz Detroita. \ ■ i JI Sila jugoslovanskega j- odpora - )- "Libera Stampa-Lugano," je -i pred kratkim objavila članek z i- naslovom "Kaj se godi na Ilr-r vaškem?" n "Odkar so Nemci vkorakali v ii Beograd in zlomili fronto grškega odpora, odkar se je usta-e ški vodje Pavelič (o katerem se k je mnogo govorilo o priliki . umora kralja Aleksandra I. in francoskega ministra Bar-thou-a), nastanil v Zagrebu, je i bilo videti, na prvi pogled, ka-. kor da je vojna v teh krajih zares končana. Svečanosti, katere smo videli v tedenskih kinema- ; tografskih poročilih, so nam : dajale vtis, da je v teh burnih i } krajih ob jadranski obali za- j ; vladal popolen mir. ' "Mesečni seznami izgub itali- < janske vojske pa zdaj razode- j vajo, da število mrtvih in ra- < njenih na balkanskih bojiščih ( presega laške izgube na ruski in afrikanski fronti. j ' ' "Istočasno prihajajo vesti o 1 atentatih o neštevilnih obsod- i bah na smrt. t "Vidimo torej, da se osišču i po dveh letih zasedbe še ni posrečilo, da napravi mir, ustvari bogastvo in vspostavi novi red—obljubljeni raj. "Dobili smo časopise iz Zagreba, 'Hrvaški narod' in 'Nova Hrvatska,' v katerih čitamo članek z naslovom 'Italija i Hrvatska,' v katerem je napisano naslednje: "'Res je sicer, da primanjkuje stare tradicije prijateljstva med Hrvaško in Italijo, a res je tudi, da so to stvari preteklosti, nad katerimi je zdaj zavladal zgodovinski in politič-I ni razvoj Evrope. Ako to ali _ ono otežkočuje odnošaje med tema deželama, je treba pomis- _ liti, da kri italijanskih vojakov zdaj nadomestuje staro prijateljsko tradicijo. To je italijanska kri, prelita v Bosni, lr Hercegovini in Lik i, povsod, ^ kjer so borbe proti četnikom in p komunistom, sovražnikom svobode in neodvisne Hrvaške'!" Tako včasih tudi skozi Goeb-bels-ovo cenzuro zdrsnejo vesti, ^ ki odprejo oči nevtralnemu ča- ri sopisju. -o- Londonski radio o Jugoslaviji c; _ k; Društvo škotskih žen je pri- n redilo nedavno zbirko za jugo-slovanski fond. Nabrana je bila zelo velika vsota denarja. Naslednjega dne je društvo n škotskih bojevnikov solunske d fronte, skupno s člani društva č' škotskih žen, položilo venec na grob škotskega neznanega junaka. Škotski organizaciji bo- ^ jevnikov načeljuje znani uče- £ njak in vseučiliški profesor p Ogrvi, ki je bil v svetovni vojni s na solunski fronti odlikovan z z redom Belega Orla. j' V Nemčiji so komentatorji v velikih zadregah zaradi zadnjih govorov nemških nacističnih prvakov. Pred nedavnim je bila oblet- -a niča znamenite izjave Diettri- n cha, načelnika časnikarske siuž- Si be, ki je takrat trdil, da je ru- <] ska vojska končno veljavno po- <3 ražena in da je le še vpraša- 0 nje časa, kdaj bodo nemški vo- - jaški avtomobili zasedli ruske ravnine. Zdaj pa morajo Hitler, Goering in Goebbels razlagati svojemu narodu, da nem-; ška vojska ne bo nikdar kapitu-; lirala pred "poraženo" rusko • vojsko. Hitler je začel organizirati Švabe po Banatu, Slavoniji, Sremu, Erdelju in Vojvodini, da bi mu služili za predstraže nemštva, ki naj bi na vzhodu ščitile Hitlerjev novi red in njegova ozemlja. Diktator severnih predelov Jugoslavije se imenuje Altga-jer in se kreče in gospodari tudi po krajih, v katerih Švabov sploh ni. Zdaj baje organizira in nabira novince za nemške SS čete, katerih naloga je terorizi-ranje civilnega prebivalstva. Prvi njegovih zaveznikov je odvzel Pavelicu Dalmacijo, drugi pa se zdaj pripravlja na to, da mu odtuji severne predele države. V vzhodnih krajih svojega ozemlja pa mu itak ni nikdar uspelo, da zares vlada. Na koncu koncev bo izgubil vse in ohranil le še avtomobil, katerega mu je poklonil nemški fuehrer. -o- FQByiCTORY BUY UNITED STATES WAR Ijonds AND stamps mali uglasi Pohištvo naprodaj Preda se ves set za jedilnico, 8 kosov, iz hrastovega lesa. Zglasite se na 652 E. 108. St. ali pokličite MUlberry 8609. Stanovanje v najem V najem se odda 3 ali 4 sobe, kopalnica in garaža, želi se odrasle osebe. Vprašajte na 1088 E. 71. St. (265) Delo išče Rada bi dobila delo v restav-cantu za 5 ur na dan. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči svoj naslov v urad tega lista. (265) Dobra kapljica Naprodaj je fino grozdje, mošt in sodi. Oglasite se čez dan na 1383 E. 53. St. ali zvečer na 1210 E. 60. St. (264) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. PRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ....................................................................................................................... Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines .................. Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine.......... Ime in priimek dekleta ...........................................'........................................................... Služi kot: Nurse ...................... WAAC ....................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ............................................................................ OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo čekirajte z navadno navpično črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 4 ______ AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1942 — Kam pa naj nam je zgorelo, vse sl ugrabili in ost&H sC[1. brei« kar smo imeli na rila, brez obleke. . • 'JM spod ! — in vnovič Je,;;j> 1 (Dalje prihodn^-J je videla na svojih posestvih. V prvi sobi so bili zaprti otroci, ki se niso opomogli od strahu. Stali so pri oknu in z radostnimi vzkliki sprejeli Milico; v tem trenotku se je na vratih pojavila Kiti, ki se je vrgla ihiteč Milici okrog vratu. Uboga ženska se je močno posušila v zadnjih dneh; obleka ji je bila povaljana, lasje v neredu in vse je bila zgolj senca prejšnje življenja polne Kiti. Milica jo je tolažila, kakor je mogla, toda sama ni prelila niti solze; vse je delala kakor v snu in le silno razburjenje jo je držalo na nogah. Na vprašanje, kako je z možem, je Kiti odgovorila, da daje zdravnik upanje, toda zdravljenje bo počasno in pred mesecem ne bo mogoče prenesti ranjenca. V. J. KKlžANOVSKA. PAJč EVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK z vnemo rekel Igor. j Milica ga je premerila s r hladnim pogledom. £ — Niste pomislili, knez, kar r ste rekli. Nisem več tista mla-da in otročja deklica, kakršno r ste me tedaj poznali, da bi me r mogli navdušiti s takimi dvom- j ljivimi perspektivami. Toda g silite me, da vam odkrito po- • vem, da vas nikoli ne vzamem ^ za moža, ker vas ne ljubim, in, j, oprostite, — ker vas ne spoštujem. ... g Zagarin je prebledel, molče g vstal in brez slovesa skoraj ste- g kel iz sobe; minuto pozneje je bilo slišati, kako je odrdrala 1 njegova kočija. ( Milica je olajšano vzdihnila. Do kneza je čutila samo prezir in nezaupanje; bila je vesela, < da se ga je za vselej iznebila. ^ Naslednjega dne je odpoto- } vala po precej hladnem slovesu { od grofice Marije Lvovne, ki ] je bila vidno nevoljna zaradi ; neuspeha svojega bratranca. • VIII. Milica je prebila poletje na Krimu, v začetku septembra pa se je podala na svoje posestvo v Vsesvjatsko. Mimogrede se je ustavila v Jekaterinoslavu. Skrbelo jo je, ker ni imela poročila od Derevnina; v hotelu je zvedela; da so v guberniji nemiri in mnoge znane ji pristave so mužiki oplenili in zažgali. Res je, da so bile te pristave daleč od Turova. Milica je sklenila oditi sama v Vsesvjatsko in pustiti Jurija za nekaj dni v Martinem varstvu; z ozi-rom na nemirne čase je bilo bolje, če bi bil otrok daleč od nevarnosti. Odposlala je brzojavko, s katero je naročila voz na postajo, in odpotovala Milica se je nameravala resno pogovoriti z Dmitri jem Pavlovi-čem o položaju, in če bi on smatral za potrebno, je hotela vzeti s seboj Kiti in njene otroke, sicer pa je sama nameravala ostati na deželi črez zim-o in poletje. Ko je prišla na lice mesta, ni fnašla naročenega voza, čemur se je čudila: zvedela je, da- so izbruhnili prejšnji večer veliki nemiri na njenih posestvih in da so poklicali vojsko na pomoč. Te vesti so jo še bolj vznemirjale. Podrobnosti niso bile še znane, toda postajenačelnik ji je odsvetoval hoditi v Turovo, ker bi utegnila pasti v najhujši me-tež. Milica ga ni poslušala; zopet se je v njej prebudila nekdanja odlončost. Morala se je prepričati, če so resnične vse te povesti, če pa so te govorice odgovarjale resnici, tedaj so bili Derevnini v nevarnosti. Da so I se tvorniški delavci puntali, j® bilo mogoče, docela neverjetno pa se ji je zdelo, da bi se kmetje proti njej dvignili. Skratka, zvedeti je morala resnico. Najela je voz in nekaj zanesljivih spremljevalcev na konju ter se napotila dalje. Najprej je Milica zapazila, da je njen kočijaž večkrat krenil na stranske poti in se izognil seliščem, s čimer se je potovanje podaljšalo; razen tega je izgubila mnogo časa z najemanjem voza in spremstva. < Namesto da bi prispela na posestvo od osmih do desetih zvečer, se je vozila vso noč in že se je pokazala zarja, ko se je bližala Vsesvjatskemu. Na poti je dohitela pol stotnije koza-kov pod vodstvom častnika. Vračali so se iz Turova. Ukazala je ustaviti voz, da poizve, kaj se je zgodilo. Ko je stotnik zvedel, kdo je ona, jo je sočutno pogledal. —Zgodilo se je nekaj straš- Risto Ryti, predsednik Finske, je v svojem radio govoru opozoril finski narod, da se pripravi na dolgo vojno "in je obenem potolažil narod, da se glede prehrane obrača na boljše. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSjj KATOLIŠKA JEDN0T' Najstarejša slovenska podporna org^ v Ameriki. . . Posluje že 49- , - • 000™ Članstvo 38,200 Premoženje !P> 127 24$ ; Solventnost K. S. K. Jednote znaša ' ori ^ Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se v šteni in nadsolventni podporni organizaciji, ^ kranjsko slovenski katoliški j oP® kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, bolezni in oncnjojrlosti. . (t1 d 1«- d° k. S. k. JEDNOTA sprejema moške in ženske 9. ,Ije. otroke pa takoj po rojstvu in do 1C. leta pod svoje o ^ . eertif^ k. S. k. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrsie dobe od $250.00 do S5.000.00. ^ S •rot C« ^JV k. S. k. JEDNOTA je prava mati vdov in sir« ■ ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. ^tl Za pojasnila o zavarovanju ln za vse drug«jP dr«*4*' se obrnite na uradnike in uradnice krajev« k. s. k. Jednot«. ali pa »a. GLAVNI URA0lolietJ 351-353 No. Chicago St. Značilen napis* — Napis, lei ga vidimo na oknu avta, je za protekeijo avtnih koles in pravi: "Katera oseba bi spreminjala mvtna kolesa tega avtomobila, ni lastnik istega. Pokličite policijo!" Te vrste npaise je izdal avto klub. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje; vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE ZABLJENE SOPROGE IN MAT^ Barbara Tome ki jo je Bog poklical k sebi dne 10. nov«' Eno leto v hladnem grobu V dnevih žalos \ g. soproga in mati že počiva. misli vedno n»> paj s ^ ne prošnje mile, ne solze ko smo živen i 1o iz tega spanja ne zbude. a prenaglo ^ Naš spomin Ti bo darilo, storila vse najbolje si za nas. Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: NICK TOMC, soprog-WILLIAM in EDWARD. sin<£: HELEN in JOSEPHINE. • MARY sinaha: JEROME, vnu*-Cleveland, O., 10. novembra, 1942. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Črez nekaj dni po onem razgovoru med Milico in grofico Matijo Lvovno je Jurij začel nadlegovati mater, naj ga da v zavod, kjer je bilo po njegovih besedah, zelo veselo. Nedavno so gojenci napravili pohod v bližnjo gimnazijo, na kateri so dijaki stavkali, in Kolja je navdušeno pripovedoval, kako je njegov brat Anatoli j, ki se je učil v tisti gimnaziji, pomagal razbijati šipe in opravo ter iz-žvižgati učitelje. Nato je šel na pomoč na žensko gimnazijo, kjer so tudi »razsajali, trgali knjige in zvezke. Ko so dovršili svoje delo, so se "osvoboditelji" zmagoslavno vračali, prepevajoč marseljezo. Juriju ni bilo še šest let, toda po rasti in umskem razvoju je bil videti veliko starejši in nastopal je zelo bojevito. V potrdilo svojega "liberalnega mišljenja" in nasprotnosti "obstoječega reda" in polil s črnilom obleko svoje guvernante in raztrgal knjigo basni, rekoč da je Lafonten stari osel in ni vredno učiti se njegovih basni na pamet, m'lle Frenua pa je "smešna birokratka," proti kateri bo delal kemično obstruk-cijo, če si bo ta predrznila za-tožiti ga materi. Jurasova se je zaradi tega do solz nasmejala, toda Milica je sklenila oditi. Ni mogla dopustiti, da bi okužili otrokovb dušo, istočasno pa se otrese tudi kneza Zagarina, ki je prežal na priliko, da jo zasnubiti. Prišla je spomlad in Juraso-vi so se pripravljali za odhod na deželo; to okolnost je Milica izrabila in izjavila, da poj-de v Moskvo, kjer bo nadzorovala popravo ene svojih hiš. Nato je nameravala odpotovati v Krim in ostati tam poldrugi ali dva meseca v svoji vili na Jalti, od tam pa, ko se vse pomiri, se vrne v Vsesvjatsko. Proti zadnji točki tega sporeda so Jurasovi ugovarjali, rekoč da je življenje na posestvu zdaj zvezano z nevarnostjo zaradi nemirov. Toda Milica je vztrajala pri svojem sklepu, rekoč, da ne pričakuje nemirov od svojih kmetov in se sploh ne boji od njihove strani nikakih neprijetnosti. Obljubila je, da se na zimo vrne, toda v svojem srcu je trdno sklenila, da te obljube ne izpolni. Na predvečer njenega odhoda je prišel k njej popolnoma nepričakovano Zagarin. Milica je bila sama v majhni sprejem-nici. — Vi odpotujete, Milica Ju-rjevna? — jo je vprašal potrto. — Da, opravila me kličejo v Moskvo, — je hladno odgovorila. Igor je nenadoma prijel njeno roko in jo začel moledovati, naj pozabi preteklost in mu vrne srečo, ki jo je izgubil po svoji nespameti; prisegal ji je, da postane njen rob in posveti vse svoje živlejnje njeni sreči. Ta prizor je bil Milici silno neprijeten; bila je razburjena, toda obvladala se je. —Ne, knez, ne morem biti vaša žena, — je trdno odgovorila in mu umaknila roko, ki jo je knez pokrival s poljubi. — Jaz ne morem pozabiti trenot-ka, ko je Janina streljala v vas. Vaša prevara je prelomila mojo usodo, me pahnila na docela drugačno pot in bila vzrok mnogih in težkih zapletijajev v mojem življenju. Vse solze, ki sem jih po onem dogodku iz-jokala, naju sedaj ločijo. Poleg tega pa nisem prosta: Imam sina, kateremu nimam pravice podati novega očeta. — Vrnite ga Berenklavu. Bog nam pošlje še otrok,—je nega in žal, da smo prišli prepozno, da bi preprečili nesrečo. Prvi sel, ki ga je poslal vaš upravitelj, je bil ubit, drugi pa je komaj ušel skozi, toda se je zapoznil. Dovolite, gospa, da vas spremim do tja. Zaman je Milica iskala z očmi obširna in številna poslopja Vsesvjatskega, kakor skednje ; konjušnice, hleve itd. Na njih mestu so se climila pogorišča; ] samo nekateri od ognja počr- : neli zidovi grajskega poslopja ] so še stali pokoncu, toda od zunaj in od znotraj je bilo vse i razrušeno: okna in vrata so bi-,] la izbita, podovi in stropi pa so 1 se zrušili. Sredi razvalin so le- ] žali kupi groblje, odlomki po- ! hištva in kipov, razcefrane sli- : ke in ostanki zaves. i Milica je prebledela, se stresla in molče gledala to strašno ] sliko razdejanja; toda najhuj- 1 še jo je čakalo spredaj. Podavljena in strašno razmesarjena živina je ležala po opustošenem parku in bližnjih poljih. — Moj Bog! To niso ljudje. Samo divje zveri so sposobne takih krutosti, — je tiho zamr-mrala Milica ter se prijela za glavo. — Kaj pa je z Derevni-novimi? — je vprašala kozaškega stotnika. — Derevnin se je zaprl v Tu-rovu s svojimi zvestimi služabniki in se je krepko branil, kakor sem slišal pripovedovati. Morda bi se mu bilo posrečilo ubraniti se napadalcev, Če bi ne bil težko ranjen; vendar se je rešil in je zdaj z družino v Šarlotentalu. Turovo pa je po-žgano do tal. Milica je hotela vse videti; mrzlična nestrpnost jo je obvladala. ! Od obeh tvornic ni ostalo ; nič: poslopja, stroji, blago — vse je bilo pokvarjeno, razko-pano ali uničeno. V Turovu so ■ sistematično vse uničili. Veli- ■ ka knjižnica Valerij ana Petro- • viča je bila zdaj požgano ogro- • d je, ki je ležalo na dvorišču, a ■ prelepa zbirka starodavne lon- ■ čenine je bila razbita na drob- • ne črepinje; toda kakor v Vse-- svjatskem, tako je bil tudi tu l najzoprnejši pogled na utop-i ljene in zadavljene ovce, raz- • parane krave in na živo odrte ■ in ožgane konje. i Tu je našla upraviteljevega pomočnika in od njega je zve-i__________________ dela strašne reči. — To vse je delo Kukerma-novih rok in popa Agafangela; ta podleža sta najhujskala in zastrupila delavce, ti pa so na-hujskali kmete. Vse je bilo pijano: oplenili so kleti, a kar niso mogli izpiti, so polivali po tleh; mnogi so živi zgoreli, tako so bili pijani. Nato je opisal obupno bram-bo Dmitrija Petroviča, ki se je le slučajno rešil in otel družino. — Po naukih hujskačev so mužiki govorili: To je zdaj gra-bežni pokret. Ko bomo pristavo do dne očistili, tedaj nam bo gospa dala zemljo zastonj. Kaj bi tukaj delala, na goli zemlji ne bo sedela. In baš to smo hoteli. Milica ni nič odgovorila; ni mogla izpregovoriti besede, takšen stud jo je prevzel, ko je videla zverinsko zlobo teh divjakov, ki so na ta način z ne-čuveno nehjvaležnostjo plačali njeno ljubezen in dobrodelnost, a kar jo je največ žalilo, je bilo zverinsko in nezmiselno mučenje in moritev nesrečnih živali. Končno je Milica končala svoj utrudljivi obhod in njena kočija se je ustavila pred hišo nekega kolonista, kamor so se zatekli Derevnini. Sarlotental je bil nedotaknjen. Mir in red, ki sta tu vladala, je vzbudil v Miličinem srcu žalosten odmev po vsem, kar ...............—1 ---d C. Wendell Willkie ob povratlcu v Washingto^^f segel v roke hčerki majorja Richard T. Right, A' J ^ štirimotornega letala na poletu krog sveta. v ozadju. Mr. Willkie je obiskal 13 narodov t«-bojnih front. ^^^