i
narodskih reci
Odgovorili vrednik JDr. Jfa*te» Hleitceitt.
Tečaj
saboto 17. aprila (sredoživna) 1S52

List 31
Maj je prijatelj
, ;	Kar je ribi voda ,
De more živeti; Kar tic! perje, ï	De more leteti;
Kar palica starčku, De se more opreti : To — letó prijatel Nam je na (em sveti!
Mir us tro za razsirjenje
novi y a kmetijskiga orodja in kmetijskih masin.
Na Dunaji si prizadeva mnogo imenitnih kme-tovavcov družbo osnovati za razširjenje do-briga kmetijskiga orodja in pripravnih kmetijskih mašin.
Zdražil se je v ta namen odbor 13 mož, ki je povabilo po celim cesarstvu, naj bi več večih kmetovavcov stopilo v to društvo, takole razglasil:
„Kmetovavci austrianskiga cesarstva so po zgodbah poslednjih let vedno bolj primorani , se pripravniga kmetijskiga orodja in mašin poprijeti.
X mnogih fabrika h in rokodelnicah so
V f	v ~
masme lepši in cenejši izdelovanje različniga blaga tako povzignile, da fabrika ali rokodelnica, ki z mašinami ne delà, mora od dné do dné bolj pešati in bo sčasoma popolnoma pri kraji.
V	kmetijstvu se scer kaj taciga ne bo nikdar zgodilo; veći kmetije bojo mašine na nogah obderžale, da bojo mogle izhajati, brez da bi se zavolj tega manjši kmetijstva zatèrle. Kar se bo pri uni h na delavcih prihranilo, se bo poravnalo pri teh s tem, da bojo pridni gospodarji z rokami svoje družine cenejši pridelke pridelovaii.
Sčasoma pa bojo dobre poterjene orodja se tudi pri nas v manjši kmetije vgnjezdile, kakor nam to druge dežele kažejo, v kterih tudi mali kmetje z dobrim orodjem in pripravnimi mašinami svoje zemljiša z velikim dobičkam obdelujejo
in gospodarijo. Živa priča tega so nam Angleška dežela, Belgia itd.
V	našim cesarstvu se je poslednje leta tudi pokazalo, da kmetovavci čedalje bolj segajo po dobrih mašinah, — njih koristnost je spoznana. Tedaj je le potreba, da se, kolikor je moč, vsi kmetovavci soznanijo z dobrim orodjem, da zvejo, kako se ima rabiti, in spoznajo na tanjko njegov dobićek, verh vsiga tega pa tudi, da se začnd
poterjene orodja in mašine tudi doma dobro iz-d e 1 ova ti.
Ako ostanemo pri starim, se bojo te potrebe Ie sila počasno spolnovale in še dolgo ne bojo do-
bre orodja, kterih že sedaj potrebujemo, dovelj po deželiv znane.
Če pa se osnova društvo v ta namen, se bo to hitro zgodilo; tako društvo bo k povzdigi kmetijstva neizrečeno veliko pripomoglo, druž-binik pa bo tudi svoj denár, ki ga bo v ta namen založil, varno naložil proti go to vi mu, čeravno ne prebogatimu činžu".	'
Tako vabi odbor bolj premožne kmetovavce v to družbo , ktere namen je zares velike hvale vre-den, ker zapopade potrebe prihodnjiga časa.
13 imenovanih deležnikov je zložilo že 25.500 gold, skupej; kadar bo po novih deležnikih 50.000
fl. podpisanih, se bojo snidili deležniki v zbor, posveto vat se o vstanovitvi tega društva.
Čas podpisa je do konca majnika pri vsih kmetijskih družbah, ki podpise za to družbo nabirajo. Tem naj naznani, kdor hoče v to društvo stopiti, svoje mnenje do srede majnika. Ena del-nica fakcia) znese 500fl.; kdor 500fl. vloží, ima
v zboru en glas; kdor več podpiše, ima toliko gla-
sov, kolikor je 500 fl. vložil.
Če do konca majnika nebo 50.000fl.skupej, jenja dolžnost podpisani znesek vplačati.
Pretilog denarni hranilnici in svet
hmelam.
Unidan smo bili na Gorenski strani Krajnskiga* Z nekim poštenim možem, kterimu so skrivnosti gruntnih bukev tište okolice in pakmetiškereci popolnama znane, se pogovarjava v marsikaki za-devi, veseli in žalostni. Med družim mi pové tudi od hude stiske, v kteri se po dveletnih slabih leti— nah marsikteri kmet sedaj znajde, da ne more ne stariga grajšinskiga dolga od leta 1848, ne od-škodnine, ne cesarskiga davka plaćati, če kje denarja na pdsodo ne dobi. Ali med bogatimi poso-jivci na kmetih — so mu tožili kmetje — je veliko
hudih pijavk ; za 80 gold., ki jih tak clovek po-sodi, mu mora dolžnik dolžno pismo z a 100
gold, podpisati in verh tega činže za 2 ali 3 leta naprej plaćati.
To je — mi reče imenovani gospod — ena huda nadloga, v kteri se tišti kmetje po deželi sedaj znajdejo, ki denarja na pdsodo išejo. Druga nadloga, ktera se z ravno rečeno veže — mi reče — je pa ta, da v urbarji z marsikteriga grunta9 čeravno je popolnama brez dolga, še stari ne-kdanji dolgovi niso izbrisani, ker je sin ali oče ali celo stari oče zanemaril, ga po postavi izbrisati dati. Če tedaj pride zdej posojivec k urbarji prašati: ali je grunt čist in ali ni nič na njem, kakor kmetje pravijo : „taboliraniga", ali če gospodar
122
sam pride po tako imenovani „gruntni atestrat"
Ravno zato ni nobena bak
(gruntni ekstrakt ali izpis). da bi ga posojivcu pokazal
' i r
kako se začudi, ko zve, da so se stari
ali
jjutvaiirti, - iv t» iv u ač /-atuui, ivu z-ri,, ua ou ot oian SOIIH. ako Ili dobro pOCinjciia, IO JC, S 1
dolgovi v urbarji zapisani, ki so že dolgo čisto po- jem převlečena, kteriga kisline ne razjedo plaćani in za ktere plačila ima gospodar pobotne nima zdravju škodljivih lastnost
w«rt«vk a /'irwrî^awi	ir i«/\1r civk î i) n irav n a n a a k o f a	l Z /v 4- /v / j a !	a _____
(kufrena)
čena posoda za rabo v kuhinjah pripu
s kositar
5
in ki
pisma (kvitenge) v rokah!

ker se po obsto
Ko je tedaj mestna gosposka v Terst
to
ječih postavah ni oglasil, da bi se bil dolg tudi liksnorstevilo imenovane posode (124.000) pokon
ćati daJa, da so imeli s tem, kakor slisimo, 4 dni
v urbarji postavno odpisal in zbrisal
*	C " - • " ~ ""r"""	iimmwi
ostal zapisan, in posojivcu se ne more za zlo opraviti, je že mogla
je
vzeti

ce se brani na tak„zataboliranugruntkaj po
sena. kakor
m
bit
ajti

, »«»V»	, TUI
da posoda ni bila lo
soditi. Preden se pa po postavah tozbrise, terpi več casa. Med tem je gospodar v hudi stiski; ceravno ima grunt brez dolga, vunder posojila na-nj za voljo tega dobiti ne more.
Po teh gotovih skusnjah za svojo dolžnost spoznamo
da ni zdravju skodlj
losanj
, naaui iu u i a uni , u rt lil A ti l rt V J U OIV i
Lončarji ! bodite tedaj skerbni in pazlj
late

glejte dobro, kaj delate in kak
pri
de
da prav naredite
naitu.it, — pomislite, dajezdravje
ljudi v nevarnosti, ako ni posoda, kakor smo gori
rekli, s stanovitnim lošem převlečena, in da ste
--------------sami krivi, ako po lastni nemarnosti v veliko škodo
Iznoviga svoj glas povzdigniti, da sila potrebno priđete , ktera vas hudo zadene in vas ob veliko
hranil
bi bilo za deželo, da bi d__________
(Sparkasse) posojila tudi na kmećke zemlj
dajala

in da bi se prip
podruž nic
premoženje pripravi. Slišali smo, da vrednost dan v Terstu pokončane posode je znesla čez 40
T~ 7* • i	t	m	mm m m
à.
deželi s tem
m e n a m
P
Kaj taciga se vam povsod zgoditi zamore
je tako očitna in silna potreba za deželo zlasti
Ta naprava priđete z robo na somenj , ki ie zdravj
5
ako
nevarna
Kakor slišimo
, se je nase c
dezelno po
v sedanjih težavnih časih, v kterih bi se kmetje glavarstvo obernilo na c. k. deželno poglavarstvo
m V	i	Vt	•	I	1 t	t	• V	" M	_	«
nar lože z njeno pomočjo iz krempljev imenovanih v Terst
naj
oteli, da nam ni treba na dolgo
vohernikov in pijavk in široko o ti reci govoriti,
možémhranilnice, v kterih rokah je to na pravo osnovati, resnico razodeti: kakošna se
silo
, in ga v
prid
m loncarjem pro
—.....—*—:	Iiaj ui na znanje dalo: kakošne morajo lošne
pak le d otičnim znamnja biti, da bojo smeli naši lončarji spet svoje
?
da
t
in tam sedaj
dezel
mar za blagor kmetijstva

podlaga blagostanja

naj
blago v Terst na prodaj voziti, ker prepoved
bi se celo nobena tako lošena posoda ne smela pri godi! Ce jim je kaj hodnjič tjè na prodaj peljati, bi več ljudi, ki od je nasi dezeliperva lončarstva živijo, lnido zadela, pa tudi bolj ubo prosimo jih — resno g|m ljudém na Teržaškim, ki si nemorejo brez
prevdarijo to potrebo in naj se ne vstrasijo ve-	svinca ali bakra lošenih in veliko draž jih iz ptu
ciga delà in marsiktere sitnosti, ki bo gotovo s tem	jiga pripeljanih piskrov in skied kupiti, bi to zlo
delam združena; naj si bojo svesti, da bojo povsod	težavno bilo po deželi v poštenih in domoljubnih možéh pridne
in zaupljive podpornike našli
Zeleti bi bilo tudi. da bi
?
po
Naj bi ne bil ta iz žive potrebe iz v ira
in ponovlje
j-oci
jočiga v pusavi
f
g»
prazin glas vpi
Vam
¥ Ulil * AUllylJU ^ pU	VVII1JU ^ 111	gl UI1VV
brez dolgov, zvediti pri gruntnih bukvah: ali so
kmetj
vedenju kako lončarji posode lošijo , se jim natanjčne vodila dale, kako se ima v vsim delati, da se odvernejo
pake
Nadjati se je, da bo Teržasko deželno po
vse

tud
iz
izbrii barjev, m
pa priporocimo, ki imate grunte glavarstvo dovolilo skerbno in po polnom
loš eno posodo iz Komenda, Mlake
ze popla
dolg
t
ce niso, vse potrebno storiti
da
nika

Kam
Dolenje Vaši itd. zopet v Terst na prodaj
m uiurtijuv, m mou, vac jiuHcuiiv omni, M« voziti, in da bo ie nemarno in siano i o s eu o
se to zgodi, da tako brez ovére zamorete na-nje tedaj zdravju nevarno, kakoršna je tudi naKrajn
m
in
labo 1
y
denarj
najeti
j
trebujete
ako priđete v zadrego, da ga po- skim 0jstro prepovedana, zabranilo
Naj bi ne bil tudi ta opomin prazna beseda
?
/
Opomin našim loncarjem
St
lenj

Ravno zvemo, da se je ravno taka kakor v T tudi v Gorici s posodo iz Mlake
m
Vaši zgodilo, ker je los prevec
bi I
Přetekli mesec se je zgodilo, da je Krajn skim loncarjem, ki piskre in sklede v Terst na prodaj vozijo, Teržaški magistrat
124.

P*

skrov in skied pobral in razbiti in pokončati dal zato ker ta posoda ni bila prav in dobro lošena (počinjena) in tedaj zdravju nevarna spoznana.
Naši lončarji losijo ( cinijo) lončeno posodo že
od nekdaj s lošam, ki obstoji iz svinca in kotlovine, o ««u, ««» vuvu «»«a giuov»..«.. brez da'bi se zamoglo reci, da je to lošanje zdravju svetu, in njih nar veči dobrotnik
iz V
WjffodovinsHe pisma
7. pismo
ertovcove „občne zgodovineu
10.
Pervi omikani narodi na zemlji. Kitajci
ali Kinezi.
Konfúc
m
JL U U I U V/l ^ f\ l JC MJi * \jtL w\7	JSA
je bil eden nar glasovitniših modrija
500 let pred Kristu
sam
žlahni
ov na stanii,
se

u rez ua ui se zamogio reci, ua je io losauje zuravju sveiu , m ujni nm veti uumu»»», ^
škodljivo, ako se namreč popolnoma dobro ali še celô, kakor neki terdijo, cesarske kervi
opravi, da ni preveč svinca ali kotlovine v povzdigne s svojimi vednostmi in čednostmi gordo lošu in da je posoda dobro žgana, da se loš ministerske službe; vidši pa od blizo dvorné na
a v o \m iu ua jv jj u u u a u u mi u £4 g a na t ua ot iuo	uiuiioii>i	• » -	^^ v ^ "—- ~ —---- # •
stanovitno posode derži, brez da bi gajesih	pake in pregrehe, kterim ni mogel v okom priti,
ali kakošna druga kislina raztopiti zamogla, in da	popusti visoko službo, se poda med ljudstvo, in
se loš odergniti ne da.	postane njega učenik. Kako de je o božanstvu
Če se pa to lošanje (cinenje) lonćenih posod	mislil, ni več na tanjko znano : to se pa gotovo
nemarno opravi, daše svinec ali kotlovina po ki- vé, de je učil ljubezin do ljudi, prijaznost, pr» slini raztopí, ki se v piskru kuha ali v skledi Jjudnost, zmernost, poštenost in tanjko pravičnost dalje časa stojí, je to zdravju sila nevarno zato, učil je lastno zatajenje in strahovanje hudiga po
y
ker svinec ali bakro sta člověku hud strup rim je že več ljudi ob življenje prišlo.

po kte
željenja, pokors
staršem in vsim oblastní kam
učil je še celo razžaljenja odpustiti ; učil je,
j
eno
123
besedo, vse človeške čednosti ,
ktere v povzdigo tajca prekratko, de bi se zamogcl svojiga jezika
mirniga. prijetniga in veseiiga življenja služijo. popolnama naučiti, vender kdor zna 10 do 15.0 licenco v na zlo velike trope se ga je bilo popri- besedi, zamore njih bukve razumeti. Nobenimu
i
in zgodovinarji terdijo enoglasno, de so po Kitajcu pa ni dano, de bi
Tišti
jelo
njegovih izgledih prav čedno živeli. Učeni in ime- sedo prav izrekel.
nitni Kitajci še današnji dan Konfúcia visoko postati
V . t • ' •	1	V •	V	1	I	••	•

ki
eno europejsko be bi hotli mandarini
spoštujejo in mu bozjo čast skazujejo.
?
to je
5
kakošno cesarsko službo doseći
9
morajo veliko veliko let na svoje stroske v šolo
Več vér je na Kitajskim, ki vse učé preselovanje hoditi, in se ojstrim spraševanjem podvreči; će duše do popolnepokore; učeni so nekoliko bolj čistih pa potem službo dosežejo, poskerbé z zatira
ver
prosto ljudstvo je pa zgol malikovavsko. Ra-	njem in grabenjem svoje velike stroške si nekoliko
zun 300 dražih in bogato okinčanih tempelnov imajo	poverniti. Od starih časov so v svojim jeziku zlo
še posebne glasovite oltarje, na kterih ob raznih	veliko, zlasti zgodovinskih bukev spisali; spisali
godovih sam cesar daruje. Svojim predhodni-	so pa tudi veliko vernih, modroslovskih, zvezdo
kam skazujejo božjo čast, ravno tako cesarjevi	slovskih, zakoniških itd. bukev. Kadovedni Euro
podobi
^ «J VJ v M KJ MLAJ V 1/WUW ^ â W f U V * (* «A V# VVOU1JV f 1	kJlV V O II 1 II ^ #iUIVUillk
njegovimu prestolu, in tudi njemu samimu, pejci so si že od
150 let doli glave belili, se Ki
pred kteriga se vsi na obličja mečejo. Cesar jela-	tajsko naučiti, in so iz Kitajskiga že mnogo bukev v
majske vére, po kteri imajo v Tibetu, neki ve-	europejske jezike přestavili. Za samo po sebiob
liki duhovni ali cerkveni deržavi, visociga miniha	stojeće, živeče in od sveta odločeno bitje
Lama imenovaniga — za božjiga namestnika,	Boga, je ni v Kitajskim jeziku besede.
za
pa tudi za samiga neumerljiviga boga, zakaj ako
Njih gospodje si veliko prizadevajo, se do
ravno umerje, gré berž njegova duša v druziga bro zrediti in ob deb eliti, zakaj od medlega
miniha, ki ga je ali sam pred smertjo naznanil, in suhřga gré med njimi govorica, de mora de lati, ali kteriga drugi minihi berž za enaciga boga spo- in de nima ob čem se obdebeliti; v dokaz dobro
znajo in ga na božji prestol postavijo, de tako zmi- stanja si tudi nohtov ne odrezujejo, kar bi nasa rej naprej živi.
gospoda za malo posnemala. Njih gospé pa in go
Cesar se imenuje sina nebes, gospodovavca spodićne imajo in morajo imeti majhne nožice, de zemlje in očeta svojiga ljudstva. Otroci morajo hodijo po račje ; v ta namen nosijo vse iz perve staršem, ženemožem, ljudstvomandarinam, manda- mladosti obilno pretesno obuvalo, de jim nogé ne
OlUlUV/ill ^ liVliV IIIV Civili % IjUUkJWI U UJUllUUI J. I1U1U % 111U11UU—	IU1UUUOU VUI1111/ J/I V W^UV	MUT M1V • HV J 1U1
rini zmirej višejim mandarinam, zadnjič vsi cesarju morejo rasti. Koliko terpljenja za tako praznost!
slepo
y
nepremakljivo in suzno pokorsino skazovati.
Vsi Kitajci imajo po svojih stanovih s pozdrav
Stolno mesto se imenuje Peking; je nar veći ljenjem in priklanjenjem po stopnjah zmirej visejim,
in s svojimi vsakdanjimi vernimi ali cerkvenimiše gami toliko opraviti, de jim celo malo časa ostane
na svetu; okoli cesarjeviga poslopja je čez
uro
hoda; v tem mestu so stiri ksftoljške cerkve; dru
gimu nekdaj stolnimu mestu pravijo Nanking; je na kaj druziga misliti. Tergovino domačo, ali kup tudi silno veliko; mestu pa, kjer imajo Europejci čijo med sabo imajo grozno veliko; zlatih in sre barkostajo, je imé Kanton. Sicer je še čez 1500 bernih denarjev pa ne špogajo; denarje imajo iz
druzih rudo vin; za več blaga pa zlata in srebra
velicih mest na Kinežkim.
Kadar se cesar očitno pokaže, ga spremlja odvagajo.
#000 vezačev ali beričev, ki nosijo verige, sekire
mece in
znamnja aziatskiga samosilja
Pri
9
l čeniGreki inRimci niso Kitajcov še po iménu poznali; v 6. stoletji sta přinesla dva miniha, ozna
hodkov ima 4 do 600 milionov gold,, vojakov pa novavca sv. vére, séme ali jajčica zidnih gosenc
1	1 •	«	« I «•	1*	i	• rr • 4 •	n •	i	• ' r i • •	a _ -v _	_ _
do

000

ki so zlo babji ali plašlj
Pred
iz Kita ja v Carigrad cesarju Justinianu; tacas so
malo leti so bili Angleži s petimi vojnimi ladjami že v Carigradu židane pa grozno drage ^oblačila
m
ojaki cesarja z vsimi njegovimi armadami
çoznali
pa
niso vedili od kod in iz česa de so.
tako v strah deli, de je ž njimi mir sklenil, in jim zidne gosence so se po križanskih vojskah iz Ca več milionov na vojšnih stroških poverniti mogel. rigrada v Europo zaplodile. de zdaj već milionov Ako bodo Angleži, kakor so jo nastavili, z dru- ljudi od njih reje in žide živi. Marko Polo je bil
zimi narodi tako pometali, se zamore misliti, de jim bo tudi Kinežko čez malo časa davk plaćevalo
40
v 13. stoletji v izhodne Indie od Venecanov po slan; on je bil tam in na Kitajskim blizo 40 let

pogumnih vojakov bo dovelj celo Kitajsko vse kar je vidil in zvedil, jev bukve zapisal,ktere
cesarstvo pod njih oblast pripraviti
Zlahmjo imajo dvoj
je po rojst
je domu pridši vladi izročil. Takrat niso še umeli bukev natiskati; Venečani so tedaj bukve uhranili in na-nje pozabili, in le v teh poslednjih easily so
kar je je cesarske kervi, in te je več tavžent; pa	m ua-njo	Ili tu v it'll |iuc5ii/uiijni vaoui o
za vsaki rodni člen je eno stopnjo niže, dokler se	na dan prišle. Pred 200 leti so nekteri serčniZa
zadnjič z ljudstvam pomeša in njemu enaka po-	vitarji v Kino se bili podali sv. Evangeli oznano stane; druga žlahnija je po službi ; té je pa de
vet verst ali razreďov , od nar nižejíh do nar
vat; ker so bili visokoučeni in v zvezdoslovju zlo
znajdeni, jih je Kitajski cesar — sam zvezdoslo jih , zakaj vsi njih služabniki ali vradniki, tudivo- vec — zlo spoštoval, jim dovolil pridigovati; sca jaški častniki se mandaríni imenujejo; razločijo sama jim je bilo to prepovedano, pa sopet dopu se pa med seboj po raznih našivih na persih in šeno, dokler so zadnjič oznanovavce sv. vére pre h erb tih njih zidanih ali svilnatih sukinj. Mandarini ganjali in mučili. Po téh misionarjih se je bilo nar ^ so dostikrat spodkupljivi, lakomni in požrešni odert- več od Kitajskiga zvedilo; pred malo leti pa so si
"" de se
niki ljudstva; čez take se ni kam pritožiti, ker vrana vrani očeša ne skluje
Angleži pri sklenitvi mirií ž njimi zgovorili
bo pri njih brez over ali zaderžkov smela kristjanska
Njih jezik ne obstojí kot drugi jeziki iz čerk véra oznanovati, in upati gré, ker je že več ško
z vsako fov in druzih duhovnikov tam, de se bo tudi sv.
ali pismenk, ampak iz 450 besedic, — *	tuv m umám umiuvumu* iau., ^ ^
tako besedico, ko jo drugači zavijejo alizakrožijo, véra med njimi dobro ukoreničila, tudi europejska
_ _____•	M /\ V	m m*	vt	* «	m	m	j «	w ^v a ^v	*	^ . ^	-	^	»	w a « i mm	^ • •«
po
zaznamvajo 10 do 15 reci; tako imajo 4 do 5000 kupcija se bo počasi na Kitajskim razširila
besedí
besede, in sicer do 80.000
Iz teh 450 besedic skladai
Življenje
časi, ker Kitajci zmirej raji prodajajo kot kupujejo
124
zložil. Blagi namen bo
cez
y
gotovo napolnil gledise cez in in ker tudi naših rojakov tisti dan pri slovanski
igri manjkalo ne bode,
bilo prav, će bo igra do
padla
5
kakor se je nadjati, da bi kdo g. Jirecka za
viti
y
Wo v t ear iz stovanshih hra Jev.
%
Iz Krasa. Zavolj železnice po Krasu se po
Teržaškim časniku iz Dunaja zvé, da so stroški za podzidanje železnice po Krasu na 2 miliona preraj-tani in da se bo to delo berž ko ne že letos začelo.
Iz Ljubljane. Mesto za kopanje v merzli vodi
in za plav a nj e, od kteriga sino unidan povedali, se eizvolilona levi strani Ljubljani ce nad Pajkovo hišo, ker Gradašica ni bila zato pripravna spoznana. Obsegla B uol-Schau enstein izvoljen minister vunanjih oprav bo pa ta za Ljubljano silno potrebna naprava prostorno kopalisče za moške, ravno tako zaf ženske, ki bo celi dan odperto proti plačilu; tretje kopalisče boza revne brez plačila, kjer bojo pa posebne ure na dan za moske, in spet posebne za ženske določene. Zraven kopališča bo tudi p lavis če, kjer se bo plavati učilo. Zato da se bo tudi vojakam v posebnih urah
dovoljenje naprosil, jo tudi v slovenski jezik presta
zato ker je igra izvirno-česka.
— —— —- _ — ^ -
Woviéar iz mnogih hrqjev.
Namesto umerliga kneza Schwarzenberga je grof
in cesarske hiše, ki je bil poslednjič austrianski poroč-nik pri angleški vladi v Londonu, popřej pa v Draždanah, v Petrogradu in v Turi nu, in se je v vsih teh službah posebno izvedeniga moža skazal.
je nastopil svojo novo opravilo.
Ze
Vojaški novinci
se po novim viksim ukazu prihodnjic ne smejo poprej domu spustiti, preden niso popolnama izmjeni vojaštva. v plavišču kopati pripustilo, je ponudil vojaski koman- — Ministerstvo-kupčije je ukazalo kupčijskim zborni-dant brez plačila ti družbi, ki bo to napravo vstáno- cam v vsaki deželi zvediti žitn o kupčijo na debelo vila, izvedene vodnike in učenike plavanja, ki bojo čuli in izvedenja ministerstvu naznaniti. — Kmetijska družba
nad kopaliscem skozi celo leto, tudi pozimi ; družba se v Galicii nabira doneske za napravo velike kmetij je rada te ponudbe poprijela. Scer bojo v tem kopa- ske učilnice; presvitli césar je dovolil iz deržavne
lišču tudi po sa m ske kopve za eniga člověka. Stalo bo kase za njeno vstanovitev 3000 fl.,vverh tega pa 2500 fl. kopalisče ne na sodcih, ampak na stebrih; bo tedaj sta- letniga pripomočka na 10 let. — Čisti dohodki cesarskih
solnic v Gmundnu,Aussee in Haliein-u bojo znesli
novitno tako, da se bo po verigah vzdigniti ali ponizati dalo.
V Knapovsah, kjer ze vec let rudo koplejo, to leto 7 milionov gold.
Kakor se sliši, se bo po
bogato
so zadeli unidan na prav
je deležnikam tega rudnika prav privositi, ker so že znaniti.
veliko srebernih dvajsetic va-nj zakopali.
svinceno rudo, ktera vsih mestih cesarstva prepovedalo s str el a m oginj na-
Polajški po novi colni tarifi so napotili veliko
— 3 deklice so 7.
Napolitanskiga vina na Dunaj.
Iz Ljubljane. Veselo novieo zamoremo bravcam dan t. m. v spodnji Austrii strašno smert storile po m i
Novic naznaniti, da slavnoznani stolni prošt v Terstu, šici, do ktere so po nemarnosti matere prišle, v mislih
V Smirni je storila unidan kobila žbé
Silno
g. Mihael Včrne so vredništvu prijazno izročili svoja da je sladkor.
dva znaminiva pot opisa, kterih pervi obseže potová- ki je imelo na sredi cêla veliko trivoglato okó.
y
y
nje po nekterih slovenskih krajih in v Zagreb, število orodja (140.000) so v Bosni pobrali kristianam. drugi pa potovanje po Laškim noter do Rima in Omer Paša se vedno sovražnika kristianamskazuje, ker
Napolitanskega. V kaj prijetili besedi so popisali	misli, da se Turčija zamore le s tem obraniti, ako
visoko častiti g. prošt, kar so vidili in občutili pomno-	so njeni prebivavci mahomedanske vére. Ali jo bo nad zih krajih, in složili so to v pisma, ktere bomo
natisnili v Novícah. Spremili jih bomo
vsakikrat eno
tako na njih potovanji ; zvedili bomo veliko noviga iz duhovni oblastnik, se ne
Grahov ovvdaril, se ne vé ; Ćernogorci so za vse pripravljeni. — Ce dosedanji vladar Cernogore ne bo več tudi
bo več imenoval „vladika", am
neznanih krajev; naučili se bomo marsikaj, in skozi in pak berž ko ne „hospodař", kakor nekdaj pod Turki. skozi se bomo radovali v kratkočasnim branji.
Drugo
Turški sultan in njegov namestnik vEgiptuAbba pot bomo začeli s potopisam po Sloveskim. — Iz Du- Paša sta si še zmirej navkriž zavolj tega, kertatirja naja smo přejeli po častitim vredništvu „Vesne" veselo samostojno sodno oblast hudodelce kaznovati in tudi ob naznanilo, da v nedeljo 18. dan t. m. popoldne se bo glavo djati, ako varnost dežeie to potřebuje, sultan pa v pripomoć Korošcam, lani po povod nji po- mu tega noče dovoliti interja, da vsako tako sodbo mora
škodováním, napravila v gledišu na Dunaji vesela on poterditi. Te dni je poslal oblastnika Fuad Effendi-ta Izvirna igra v češkim jeziku s spévi v 3 djanjih od vEgipt, to reč ž njim vred djati, kar je Egipčane grozno
Hermenegilda
u
Jirecka pod naslovam „Taj em ne vstrašilo, ker se hudiga bojé. Ne vé se, kako se bi
psaní" (tajno pismo), za ktero je
tr
Ti tel muziko ta važna rec končala.
ovab*to in naznanilo.
5. majnika dopoldne ob 10. uri bo v ućilnici podkovijske sole na Poljanah v Lju bljani očitno izpraševanje učencov kmetijskih sol iz 2. in i. leta, h kterimu je vsak povabljen poslušat priti, komur je za napredek kmetijstva v nasi deželi mar.
mivm, «vui WJ.	MJt*	nmvujon«
6. majnika dopoldne ob 9. uri se bojo
začele poskušnje z novimi plugi in mnogim družim kmetijskim
, če ne bo deževalo, na družbinim vertu na Poljana h
orodjem, ki
ga je g. predsednik naše
kmetijske družbe kot nar bolj pohvaljeno kmetijsko orodje lani ob veliki obertnijski razstavi v Lon
donu naAngleškim, deloma pa tudi naNemškim, za razširjenje po deželi kupil. Tudi k temskusnjam je povabljen vsak priti, kterimu je za povzdigo kmetijstva po novim dobrim orodju kaj mar, in posebno ljubo bo kmetijski družbi, ako pride tudi veliko kmetov k tem poskušnjam
po domaće na polji
pomenili, ktero orodje

pri kterih se bomo prav
za dobro poterjeno orodje pri nas bolji kup napraviti itd.
bilo za naše kraje bolji od druziga

kako bi se dalo
Že od 1. majnika , to
je

nove orodja na imenovanim družbinim vertu
od začetka noter do konca Lj ubijan skiga somnja pa bojo vse te
i	i.	i.	fl	..1	v.l.	■ •»___ _______ 1 _ .1 _ _
w v uiuuju iiu iiuvuuvauim ui uuuiuiui » iu , kjer je tuui uuunuvipna utiunta ^ »oan uaii u« v^iv u j/ w
stavljene, kjer jih zamore ta čas vsak viditi, kterimu je na tem ležeče, pri nas še neznaniga dru god pa močno hvaljeniga in tudi zares hvale vredniga kmetijskiga orodja vsake sorte viditi.	Odbor Krajnske kmetijske družbe.
je tudi podkovijska učilnica, vsak dan na ogled po
Natiskar in zaiožnik Jozef Blaznik v Ljubljani.