PROSVETA Uredniiki In upravniikl prostori: 1057 South Lawn dal« Ava. ¿¿m razen k n praznikov. Offtco of Publication: 2657 South Lawndala Ava. Telephone, RockwoU 450« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^T^^-J^rrfŽS CHIČACO. ILL. TOREK. 1. JULIJA (JULY 1). 1541 Acoeptanco foc aaailin< at spoclal rate of postage providod for in aaction 1103. Act of Oct S, 1517, authorizod on Juno 4. 1515. Subscription 55.00 Yoarly Domače vesti Oblaki Chicago.—Peter Benedikt, njegova iena in ain Charles ter Katie Kralnz, val iz Deti oita. Mich., ao 27. t. m. obiskali gl. urad SN-PJ in uredništvo Prosvete. Petrova druščina je bila na potu is Kansasa, ki ga je obiskala po dolgih letih.—Dne 29. junija je pa bilo sedem obiskovalcev iz Indianapolisa: Milo in Dorothy Semenick, Alma Klemen in Jos. C. Pešat ter Jos. F. Pešat s ženama. Strojniki odobrili tki* njeni dogovor AVTNI DELAVCI ZA Italija pripravljena na dolgo vojno Dovoz leta iz hrvaikih gozdov ' Rim« 30. jun.—Italija je storila nadaljnje korake v zvezi s pripravami na dolgo vojno na notranji fronti. Organizacija lesnih trgovcev je naznanila, da bo oskrbovala prebivalce z drvmi prihodnjo zimo, da ne bodo prezebali. Drva in oglje bosta nadomestilo za premog. Govorniki so na sestanku o-menjene organizacije naglašali potrebo povečanja produkcije oglja. Premog kot kurivo bo na razpolago samo vojnim industrijam. Italija upa, da jo bo Hrvaška zalagala z lesom in drvmi. STAVKALI San Franciaco. Cel* 30. jun>-Strojniki, člani unij Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij, so se danes vrnili na delo v ladjedel- -nice, ki so bile prizadete zaradi stavke, katera je trajala sedem tednov. Obnova obrata je bila naznanjena po ratifikaciji sklenjenega dogovora med repre-zentanti unije in delodajalcev. Člani unije CIO Iv Oaklandu so soglasno potrdili prejšnji zaključek glede preklica stavke. James P. Smith, poslovni agent te unije, je dejal, da bodo strojniki delali na podlagi provizij splošne pogodbe za vso ladje-gradniško industrijo. V konflikt med stavkarji in kompanijami so posegle federalne avtoritete in jih pridobile za sporazum. Ladjedelnice imajo za pol milijarde dolarjev vladnih naročil. Fort Huron. Mich.. 30. jun.— Avtna unija, včlanjena v ADF, je okllcala stavko pri Electric Auto Ltt# Corp., kb je elednja odbila zahtevo glede zvišanja plače za deset odatMamr. v'Kor-poracija izdeluje predmete za bojno mornarico. Cleveland. O.. 30. jun^-Avtna unija CIO je odredila glaaova-nje o oklicu atavke v tovarnah White Motor Co. To ae bo pričelo v aredo. Unija med drugim zahteva zvišanje mezde. New York, 30. jun,—Stavka na podzemakih železnicah je bila odvrnjena a aklenitvijo dogovora med unijo tranaportnih delavcev CIO in mestno administracijo, ki obratuje železnice. Dogovor določa obnovo pogajanj med unijo in mestnim odborom za transportacijo. Unija zahteva zvišanje plače in preureditev delovnih ur. , Spet neareče na ceetah.. Chicago. — Zadnjo aoboto je bil pri avtomobilaki nesreči blizu Aurore, 111., ubit neki 38-letnl Frank Propernick, državni davčni uradnik, čigar pravo ime je morda bilo Praprotnik.—Pri neki drugi neareči, ko je avto koli-diral z vlakom pri Edwardavll-lu v okraju Madiaon, sta bila ubita 39-letni Edwin Kristan in njegova 29-letna žena Estelle, ki sta morda tudi bila Slovenca. Amerika se ne ogreva za vojno Thomas ne vidi raz like med Hitlerjem in Stalinom Milwaukee, Wis. 30. jun. — Norman Thomas. štirikratni kandidat za predsednika Združenih držav na listi socialistične stranke, je na letnem pikniku tukajšnje socialistične organizacije dejal, da je ameriško ljud-atvo proti vatopu v vojno. Izid aedanjega konflikta v Evropi bo najbrže ta, da Hitler ali Stalin postane gospodar. "Razlika med tema dvema brutalnima diktatorja ni velika," je rekel Thomaa. "Jaz ne bi poslal ameriških fantov v amrt zaradi izbire med njima, Ne želim, da bi kateri Američan umrl na evropakih bojiščih v vojni, ki ima odločiti, ali bo zavladal Hitler ali Stalin. Atlantik in Pacifik morata poatati trdnjava naše svobode, ne pot dvomljivega in dragega oavajanja." Komunisti apelirajo za pomoč Rusiji New York, 30. jun.—William Z. Foater, načelnik ameriške komuniatične atranke, je pozval Hooseveltovo administracijo, naj izpolni svoje obljube glede pomoči sovjetski Rusiji. Poziv uključuje Izjava, objavljena po tajni seji eksekutlvuega odbora komunistične stranke, na kateri je bila razprava o svetovni situaciji. Foater je dejal, da je dolžnost Amerike pomagati angleškemu in ruskemu ljudstvu v borbi proti Hitlerju. Sovjetska vlada na morju je bila po-n«*rmka podmornica, nahajala v bližini lat-■kn-žja V sedmih dne-;anJ* s« Husi razbili ^ tankov, 1500 boj-n ujHi 30.000 vojakov. "M1 v Kusi izgubili U-l.il m if).000 on» ti PROSVETA TU« KNLK HTEKMBWT . umuu »ujvmmmi rUUPOKME JBOM0VS br I MmwÍiím '•» Stoto«« to «U0 as lato. o« HpolM' *,J0 " Mb; ia te ObM 9*M m «U m n m« Utos » to MM. HI T|" - nifti Mr «to U*to4 M •to Cuto MM pm rrnr. Ckw «to CTMH fTM MT F«r. CM* ««mov po topMov to ratotoh ÜMk^ at m vratoja. Wu« opto Utorama 1 itrtici. povmti. dram*. ltd.) to vrnajo poSUjatalju I« y rtof.ju, to J« pi líotil poéMmo. m« to Ntontto. Ottor ato. will to ntarto M «<#• Glasovi m tu, tor to* d FBÚ0VETA M» 7 to to. Uftoli Ar», uram Of ni ntDEEATWJ DM«M. r <*W|»>U M M»«^ »*• »•»•» IMU to MHlrvu to »M >r • to« toum p« *f.»«#MI>o. to M «M H* M arto»L 1M I------------—'-•' " Federacija Evrope Omenili «mo ie nov odbor, ki «e je ustanovil v New Yorku z imenom "Slavonic Committee for Democracy, Inc." (pravilno «e bl moral imenovati Slav ali Slavic Committee), čigar namen je, da "zbere 15 milijonov ameriških Slovanov ln njihovih potomcev okoli načel •morilke demokracije in za načrt «vobodne slovanske federacijo v Evropi." Predsednik — in menda vodja — tega odbora je Andrej Kal-painikov, vsekakor Rus. Voditelji tega odbora nam niso prav nič znani, niti nam ni do dane« znano, če je kateri 3k>venec ah Jugoslovan v tem odboru. Pred meseci smo pisali in kritizirali neki načrt Slavile aH Vsealavije, ki je izviral od ljudi okoli magazine The American Slav, kateri izhaja v Pittsburgh u. • Dali je omenjeni "Slavonic" Committee" v zvezi s temi ljudmi ln njihovim načrtom, ne moremo reči, vendar bi slutili, da Ja vsaj do neke maje. > * Kat nas danes zanima, je članek v angleščini z naalovom "Slavs In Americas and the Formation of Slavla," ki ga je objavil hrvaški tednik Hrvatski Glas U Kanade dne 24. junija. Ta flandk velja omenjenemu "Slavonskemu odboru" ln kritizira njegov načrt slovanske federacije. Hrvatski O las pravi, da Je slovanska federacija — iluzija iz mnogih razlogov. Pred vsem niso slovanake države grupirane skupaj, kar Ja tudi Prosveta poudarila v svoji kritiki načrta Sla vije. Med južnimi ln severnimi Slovani se nahajajo Rumunoi, Madžari ln avstrijski N ease i. Kaj bodo Slovani naredili s temi tremi? . t v Drugič nI isti jezik sil sorodni jeziki glsvnl faktor, kl spsjs aH razdvaja razne narode, temveč so ekonomski, socialni in kulturni razlogi. (Prosveta je postsvlls ekonomske pogoja ns prvo mesto: pretežno sgrame slovsnske države bl takoj prišle pod kontrolo industrijskih velikanov!) Drugi razlog: fsderstivna Slavija bi provocirala federativno Gormanijo ln federativno Latlnljo, kar bl pomenilo nadaljevanje nacionalnih nasprotstev. Hrvatski Glaa zaključuje, da praktična reši-v sedanji dobi aa Slovane nI v Slovanih lh, temveč v demokratični federaciji (kon federaciji) vse Evropa, Švica je pokazala, kako lahko živo skupaj različni narodi, če so or-ganbdrani demokratična če se Evropa razdeli na nacionalne federaci je. ostanejo še vedno vsroki * za gospodarske konflikte. rNa primer: kdo bo kontroliral Solun, kdo Trat, kdo Dardaaele ln kdo ostala važna ekonomaka izhodišča? V splošni evropski federaciji ps vsa ta sporna vprašanja odpadejo, kajti kontrolirali Jih bodo vsi skupaj. V splošni federaciji tudi ne bo več vprašanja, kdo bo kontroliral želesno rudo v Loreni, premog v šlezljl, baker na Balkanu, olje v Rumuniji ln pšenico v Ukrajini — vso to mora biti ekonomska enota za vss ljudstva Evrope. ... j • ■ rM/AB Ia I Prosveta «e v principu strinja s Hrvatskim Glasom iz Kanade, da Je federacija ali konfederacija Evrope — edina pravična rešitev vseh glavnih evropskih problemov, kl že 200 let neprestano uživajo krvave konflikte, civilne in mednarodne, na nesrečnem kontinentu Evropo. Ta rešitev kajpada zavisi od premnogih detajlov ekonomskega, socialnega ln kulturnega značaja, vendar, če sa evropski narodi v glavnem sedim jo sa demokratično federacijo, je med njimi dovolj apoaobnih in razumnih mož In žena, ki ae bodo sporazumeli glede vseh potrebnih podrobnosti. In Če bodo v prvi vrsti narodi, veliki ln mati, na kontinentu zadovoljni z demokratično federacijo, bo gotovo tudi Anglija zraven in Amerika bo z največjim veseljem dala federativni Evropi svoj blagoslov Za ustvaritev demokratične- federacije so pa nu)no potrebni nekateri prerekvlzltl all temeljni pogoji, kl so po naših mislih sledeči: vse monarhije je treba odpraviti, cerkev mora Iti v privatno življenje in kapital, kl služI socialnim potrebam, mora biti traneformiran Is privatnih rak v ljudske kooperative. Zdaj, ko Je Hitler sunil Rusijo na stran An-iOalJs t sadaji kotsoij Milvrsuškl pikniki Milsraukae. Wls.-Sedaj je čas piknikov in sleherno nedeljo so na programu številni zleti raznih društev. Večina teh naših piknikov se vrši v Novem Berlinu, kakor je že poročal br. L. Ambrozich. Ampak v tam Berlina ne bodo pokale bombe, ker m bo Hitlerja In ne angleških bombnikov. Naj povem, da je Novi Berlin dobil ime po nemških naseljencih, od katerih Je kupil naš so-brat Frank Klopčič malo farmo Jo preuredil za pikniške prostore. Prvo Je bilo društvo Vi-olica 747 SNPJ, ki je na nje-fovih prostorih obdržavalo svoj rfknik dne 22. junija. Škoda, da e vreme skazilo prireditev, kajti pričelo je grmeti in liti baš ob času odhoda na piknik. Tako ,e grmelo kot grme angleške >ombe nad Berlinom, le da tu ni bilo nobenih žrtev. V Madi-sonu pa sta bila od strele Ubita dva mladeniča. Upamo, da bomo Imeli več sreče na prihodnjem pikniku na tlopčičevih prostorih, namreč na pikniku jugoslovanske sekci je soc. stranke v nedeljo, dne 13. julija. Ker pa smo socialisti bolj brezverskl, nam bo morda Bog šel bolj na roko in nam bo dal lepo vreme. Uljudno ste vabljeni vsi, da se piknika udeležita. Dne 10. avgusta pa priredi tukajšnja federacija SNPJ svoj običajni piknik. Vabljeni ste vsi, da se udeležite v tolikem številu, da zasedemo ves Berlin. Prebral sem Zornikov dopis v Prosveti z dne 23. Junija. Zelo se ml je dopadlo, da se najdejo lju dje, ki gredo zastopniku na roko; tukaj so bolj redki. Kaj je temu vzrok, ne vem. Louis Barborich. zastopnik Prttetoo presoaašaolo A kr p n. O. Le malokdaj pripravim k pisanju za javnost danes sam se pa pripravila, da napišem par vrstic o življenju naših priljubljenih rojakov, naši okolici je navada, kadar katera družina «lavi redek dogodek, da so zberemo skupaj sorodniki, prijatelji in znanci in skušamo s prijetnim presenečenjem pokazati, da se spominjamo slavljencev z obiskom, četudi bolj redko, ampak takrat večjem številu. Tako Je bilo dne 14. junija, ko smo "prssnovall 26 letnico zakona znano zakoneke dvojica — Louis ln Agnes Arko. Četudi se je slsvje vršilo v dvorani dru štvs Domovina v Barbertonu, pri katerem društvu je rojak Arko predsednik, je bila ta alav nost zs oba popolno presenečenje,' dasi je bilo navzočih okroi 810 ljudi. No morem opisati, ka sem čutila, ko sem videla polno dvorano ln me Je stoloravnatel, pozval, naj tudi jaz kot družica pri njuni poroki spregovorim psr besed. Ampak besede niso hoto. le lz ust, rsda bl bila povedala da Je bilo dokaj sprememb v 25 letih, ampak njuno delo jo bilo dobro isvršeno. Vzgojila sta dobro druftiao, bila sta vodnika msrsMtom ln dajala lep vzgled mlajši generaciji. Nadaljujte delom ln obilo areče! Upamo, da bosts dne 1. julija, ko bo 25 1* niča vajine poroke, obhajala ta redki dogodek v zdravju in veselju. Pozabimo vse neprijetnosti, spominjajmo se le prijetnih dogodkov. _ * Iskrena hvala vsem, ki so pomagali, ds je ta proslava tako lepo uspela ln bila hkrati ritnic no veliko presenečenje našima ubilantoma. Upam, da vsi, ki ste sodelovell ter se udeležili, ste imeli toliko užitka kot sem ga imela jaz. Brez skupnega dela na bi bilo takega uspeha. To slavje tn občutki bodo ostali z menoj do konca. Upam, da osta-i čutite isto zadovoljstvo od tega dogodka. Barbara Lustic. Kratka vest New Cesti«* Pa^-Prigibno pošiljam dolar na račun Prosveti-ne naročnine, kajti brez našega dnevnika bi ne marali ostati. Obenem «e iskreno zahvaljujeva družinama Bernetič in Obreza iz Clevelanda za obisk. Zelo nas veseli, da smo Imeli priliko osebno se spoznati z njimi. Priporočamo se £a ponovni obisk. Tončka In Tooy Skuica. Naša uepešna proslava Bridpevlllo. Ps—Z veseljem (>oročam, da je bila udeležba na proslavi društva št..« SNPJ v Syganu zelo velika, da tako velike udeležbe sploh ne pomnimo. Prišli so od blizu in daleč— seveds iz Penne, pa tUdI lz Ohia in West Virginije, sploh pa iz vseh bližnjih in oddaljenih naselbin. Prav dobro se je odrezala navzočnostjo lz Johnstowna vsa družina br. Vidricha, prvega gl. podpredsednika SNPJ, dalje družina Kamni kar in družina Zupan ter mnogo drugih, za kar jim gre iskrena hvala. Navzoča sta bila tudi M. Medvesek in L. Zorko iz Clevelanda, kl sta tudi bila na programu. Zlasti so bilo dobro zastopane naselbine Imperial, Moon Run Midway, Strabane, Bishop, Library, Coverdale, Presto, Bridge-vllle In mnogo drugih naselbin <če bi vse omenil, bi me morda urednik "zaštapal"). Iskrena hvala našim govornikom A. Cipčiču L. Zorku, M. Medvešku, A. Zor-nlku, M. Kumerju in A. Vidri-ohu, ki so nas tako navduševali da smo bili prav ponosni, zakar se jim toplo zahvaljujejo. Naša mladina od društva Jol ly Juniors št. 609 SNPJ je prav lopo sodelovala z nami ln svoje delo s kinčanjem dvorane so dobro izvršili. Dalje so imeli oskrbi godbo in pobiranje vstopnic, vse skupaj pa so vzorno skončali, za kar jim gre vse pri snonje. Tudi naše kuharice so se urno vrtele, pripravljale, stregle ln delale kot mravlje. To delo se je vršilo pod vodstvom našo-ga gospodinjskega odseka. Svojo težko nalogo so imenitno Izvršile. Z njihovo postrežbo po okusno hrano smo bill vsi zadovoljni, zato jim Izrekamo Iskreno zahvalo. Kaj pa naši kegljalci? Skoro bi jih pozabil, ampak tega ne smem apreglodati. Oni so bili tako zaverovani V svojo Igro in tako živahno so podirali nastav ljene "pine", da Jih Je bilo < selje gledati. Prav lepo je tud videti, ko mlad fant pripelje svojo prijateljico aH tovarlšico pa pričneta metati krdgle. Tako tudi mnogo mol In lena. Naši Clendenln. lorju LaFollettu delo v Interesu delavskih pravic.' skrbniki kegljišča in pa dečki, ki so postavljeni "pine", so tudi prav dobro izvršili svojo nalogo, nagrade pa jim ne damo druge kot malo jezikove juhe. Jullus Lesjak. oskrbnik predelave doma. Poročilo o bratovi smrti Tire KUL Plu—Četudi poteka že četrti mesec, od kar Je umrl moj brat Jakob Cvetan v Glass-portu, Pa., čigar pogreb «e je vršil 20. marca ob veliki udeležbi prijateljev, znanccv in članov društva 35 ABZ, katerega član je bil pokojni, se na tem mestu iskreno zahvaljujem vsem za izraze sožalja in številne usluge. Pokojni Jakob Cvetan je bil tudi član SNPJ nad deset let, a v času depresije je moral pustiti jednoto vsled finančnih potež-koč. Pokojni se je rodil 12. Julija 1876 v vasi Celje pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. V mladih letih se je izučil za krojača, a se pozneje ni držal svojega, poklica. Kot mnogo drugih slovenskih mladeničev, je z 18 letom starosti zapustil dom in odšel v svet s trebuhom za kruhom. Delal je različna déla v Reki in Trstu ter v Leóbnu na Štajerskem do 21. leta svoje starosti, nakar Je vstopil v vojaško službo v Trstu pri 97. flolku, kar pa mu ni ugajalo in pa osmih mesecih je bil odpuščen. Neksj časa je ostal v Trstu in tam oprav ljal razna dela. Leta 1903 se je oženil z Istrijanko Antonijo Vi-voda, ki je bila tovarniška delavka. LeU 1905 se je pokojni Jakob odločil, da gre v Ameriko. Prišel je domov in vprašal očeta za svet. V sprilu leta 1906 je odpotoval čez veliko lužo v Ameriko, kjer je nameraval ostati "le par let", a je tu ostal do svoje smrti. Leta 1907 je prišla za njim njegova žena in nastanila sta se v Veronl, Pa., kjer je v bližnjem rovu rudaril. Leta 1908 je odšel v šumo na Ashtolo pri Windber-ju, Pa., leta 1909 pa si je postavil svoj dom v Glassportu, Pa. Leta 1914 je odšel v Montano, kjer je delal nekaj nad leto dni, nakar se je vrnil v Glassport in delal v tamkajšnji okolici Pokojniku se je v zakonu na-rodllo 40 otrok, ocl kiterih je pet umrlo pred letom starosti, ena hčerka pa mu je umrla v novembru leta 1937 v starosti 24 let. Pokojni Jakob je ob svoji smrti zapustil vdovo Antonijo, enega sina in tri hčore, ki sd že Vsi poročeni, ter tri brate, Johna, Antona in podpisanega. Bolehal je tri leta in dva meseca na naduhi ln je hodil do zadnjega dlül Brat Jakob je bil nsprodnmn prepričanja in dolgoletni naročnik Prosvete. BH je vesele narave, dobregs razpoložejna in postreiljtv. . Ko so rojaki hodlH za drtom, so vselej dobili pr njem streho in postrežbo, vsled Česar «e ga še mnogi spominjajo. Vse svoje težave je odgnal s šalami in dovtipi, ni pa se moge ubraniti bolezni, ki mu je končno uničila življenje. Moj dragi brat bo ostal v spominu številnim rojakom, ki so ga poznali, zlasti pa ostane v trajnem spominu njegovi družini, ki za njim žaluje, namreč njegova žena sin, tri hčere, sedem vnukov tri bratje, v stari domoviiAfi dve sestri in mačeha. Naj počiva v miru v ameriški zemlji. Frank Cvetan. 289, zastopnik •o $1% 1 v.: ** * Piknik kluba In Zarjo Cleveland, O.—Bili so časi— morda bodo zopet—ko ni bilo mogoče dobiti nobenega dela; da niti kupiti ga nisi mogel. To je veljalo za mladeniče in možakarje. Ampak vsak človek si žel naprej, da si izboljša svoj položaj in ovoj poklic aH stroko ter obrt To pa je težko dokler tovarne ne odpro svojih vrat, da delavci zaslužijo za svoje življenje. Danes je drugače. Naša nova domovina je zaposlena z obrambnimi deli in dela je več vsepovsod, mnogo več kot kda; prej. Preseljevanje delavcev v industrijske kraje se je zadnje mesece vršilo na debelo. Mnogi želje so se izpolnile, da so dobil ugodno delo in prilike, da se izurijo v tej ali oni stroki. V naši veljjti vasi vlada taka živahnost in aktivnost, da kaj takega že dolgo ni bilo opaziti. Vsled spremembe delavski razmer se opaža živahnost tuc na društvenem polju, pa tudi na našem prosvetnem polju se opaža več zanimanja. ..Razna naša kulturna društva prirejajo svoje piknike, se vadijo v petju, da podajo občinstvu košček užitka, v načrtu imajo razne progra me, da z njimi zabavajo rojake. Soc. klub 27 JSZ in njegov pevski zbor Zarja priredita svo skupni piknik v nedeljo, dne julija na farmi SNPJ. To bo naš običajni ali letni piknik, na katerega uljudno vabimo vse naše napredno občinstvo, da se udeleži v velikem številu. Zarjani in Zarjanke vam bodo dobro jpOv stregli z vsem, kar spada na take prireditve. Naprimer mama in sinček bosta lahko sedela na klopi V hladni senci, pa jima ne bo treba iti po prigrizek ali pijačo, ampak bodo naše prijazne Zarjanke vse to kar k njim prinesle. Poleg tega pa bo zbor Zarja zapel par lepih pesmi, da bo odmevalo po okolici Na 4. julija, kakor že splošno znano, se pa vrši veliko slavje ohijskega dneva SNPJ v Avon parktfpri Girardu, O. Od tu nas bo mnogo odpotovalo na to proslavo. Tam se bomo zabavali in razvedrili, sestali «e bomo s starimi znanci in prijatelji, obiska pa bomo tudi svojce. Naša želja Jo, da se vsi srečno vrnemo nazaj ter da zaključimo tridnev ne počitnice s tem. da se v ognopam številu ude ležimo Zarjifiega piknika. Seveda pričakuje, da se tega piknika udeležijo vsi klubov! člani, pa bomo likupno spet preživeli par prijetnih ur v prosti naravi, petje Zarjanov pa se bo slišalo čez tri gofo ln čez tri vode. tako da bomo ros to. kar pravi naša popevko, namreč da skup so shiramo, vkice pijemo in veselo zapo-jemoi1 Frank Kokai 126 Lord aaf loški šlvttakft U Ameriko ? Anglijo. * Ženski zdravnik — Moj mož bl brez žensk ne mogel živeti. — Kaj Je tak Don Juan? — Tf*. samo ženski zdravniki J«* Dan Neodvisnosti (Fourth of July) 165. obletnica rojstva Združenih Dne 4. julija bo letos 165 let podpisan zgodovinsko pomembn^T^ se zove Izjava neodvisnosti. Zato ¡mt* drkt rojstni dan Združenih držav tem JOH^m Prvič pa, odkar Je Thoma* l&l om slavni izjavi izraz načelom, ki hmaa vojsko in obrazložila potrebo tegakm Izjavo neodvisnosti, ko je osvobodila kri od tiranske nadvlade. r-- Ravno tako, kakor je demokratični n« našnjega dne prepočasen v spoznavanju ne nosti, pretečih njegovim ustanovam, uh bile tudi kolonije počasne v obrambi proti nikanju njihovih svobod. Le v Novoan||( kolonijah, kjer je borba začela, je bilo m ma razširjeno naziranje o potrebi popolai odvisnosti. Onih, ki so se hoteli pobout bilo mnogo. Svet je imel tedaj svoje Muppe« ravno tako kakor danes, še le ko so invaz vojske začele ogrožati srednje in južne ko je, se je povsod učvrstil čut, da se je tr* riti za popolno neodvisnost. In tako je bila ena delegacija za drugo v tinentainem kongresu pridobljena zi m "da te združene kolonije so in po pravu m biti svobodne in neodvisne dtžave". R« cija v tem smislu je bila predložena dne 7. junija 1776 od virginijskega dek Richarda Henryja Leeja. Po nekolikih dnčh je bila resoluciji žena, att izbran je bil odbor, ki naj začrts malno izjavo v tem smislu. Člani tega s so bili Thomas Jefferson, Benjamin Fro John Adam«, Roger Sherman in Robert Lh stone. Jeffersonu je bila poverjena nalop sestavi načrt. Kakor se je govorilo, je i besedilo v enem samem dnevu. Odbor ji kaj besed izpustil, ali v celoti sprejel načrt kršnega je Jefierson sestavil, in ga pr« kongresu dne 28. junija. Kongres je dn julija sprejel zgoraj omenjeno Leeovo r« cijo, ki je načeloma sprejela idejo neodvo Jeffersonova Izjava neodvisnosti pa je bil daljši debati sprejeta dne 4. julija in Uh ta dan smatra kot rojstni dan Združenih š 56 delegatov je podpisalo izjavo. Veža so bili delegatje rojeni Amerikanci, bik| med njimi tudi mnogo priseljencev iz Anfl Škotske, Irske in Velške. Eden> bil b* skega ali švedskega pokoljenja. Drupji baje potomec stare avstrijske rodovine, a tjega pa se prepirajo razne narodnosti-nemške, češke ali pa italijanske narodno* irvoru. — ______ Vsi pa so bili edini v veri v bodočnodl žele in podpisali so slavni dokument, ki vi Je monumentalne besede, ki jih vsak AaS nec pozna. . "Smatramo, da te resnice so same m umevne, da so vsi ljudje rojeni en.ki,«! Stvaritelj obdaril z nekaterimi neodtuiju pravicami; da izmed teh so življenje, in težnje sa srečo; da v svrho obvarov, pravic so bile vlade ustanovljene «dJJ ki dobivajo svojo pravično oblsst oa pn nja onih, nad katerimi vladajo; d«. W kaka obUka vlade ne služi vec takun £ ima ljudstvo pravico spremeniti an ^ jo in organiairati svojo oblast v taki ob» kršna se jim zdi najbolj primerna, da m njihovo varnost in srečo. ,rLl —Common Counctl-r .¡m Moško in žensko dihan je Več ameriških zdrsvnikov je P^ poskusih ugotovilo, da *sn* kot moški. 2ene dihajo, kot Pr.v*> niki, n. U način, da dvigajo prsni koš, dočim uravnavajo mo» ^p pomočjo grlnih mvr.tn|h^ T vitvi «o zdravniki še pnsU^u. j» operno petje "moškega dihanja . kl bi posule rade velike vočasno naučiti moškega dihanja. 2en* morij* Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 1 Domače vestL Dnevnik Pn^ ^ star pet let. -aivto1 Dalavsks vesti V Quebec" » ^ lies ji ln ognjegasci. H Inosemstvo. lUma^e rebel* čejo Carigradu. u Sovjetska *o«e. vzhodni Sibiriji se nadaljujej_ , (Dalj« b f™ glije ln Amerike. Je rem__mm*-*' ksj bo z Rusijo pn ¡^JhJ pričam smo. da se bo »a, «kom demokracij. kawrM^ ma preokrazMa v d - vWj ! juti** ovice starega loVCBÜ® ; -U.T HOT® ivornice ** »oko u brc H U. Stanje s Plenico je državi narekovala da del pšenične moke j^ruha nadomestimo i in drugo moko. Ze v mletju in kruhu od 1 normalnemu mislecu teko gleds-nje na vojno nemogoče! Vitsli-stičns filozofija js mati teh in podobnih nasorov, is nje izvira doktrina o popolni svtonomno-sti političnega livljenjs, ona deli ljudi v prijatelje in sovražnike in zanikuje občo veljavnoat nekih zakonov. Ta jfilozofskl i« morslizem povzroča propadanje nravstvenih norm in proglaša ss edino normo samo življenje, ki je potem takem hkrrti norma in predmet, krivec in sodnik. Nsuk o moralni avtonomnosti države (t. j. državna moč ni podrejene nobenih nravnim ©žirom) je "nedvomno največja nevarnost, kar jih ograia evropeko omiko", piše Huinzinga v poglavju, ki ime značilni naslov "Regns regnis lupi?" Jri ■ Sodoben človek iz tlstegs kroge, ki se nsslsnjs na "vitalistič-no filozofijo", je antični ideal junaštva nadomestil s naduto u-tvaro "nadčloveka". "Ob konou prejšnjega stoletja", piše Huizinga, "so vsi povpisčni slabo-umneži govorili o nadčloveku, kakor da bi bil njihov starejši brat. Te neprilična vulgarizacl-js Nietzschejeve misli je bila nedvomno začetek tiste duhovne tendence, ki danes postavlja he-roizem za dnevno geslo in program." Človeku U se igra Zanimivo je Hutzingovo opažanje, da današnji človek čedalje bolj podloge teko svsnemu puerlllzmu. Ljudem, ki bi morali biti zreli možje, manjka ree-nosti In možatosti in kažejo tudi v zrelih letih nekatere petkoioš-ke lastnosti deške dobe. Posebno značilen se zdi Huisingi nagib današnjege človekTtfb igre, pa naj bo že Športne sil kskrš-na koli. Dsnsšnji človek se v neketerih primerih sploh nikdsr ne preneke igrati. Igra in stvsr-nost nista bili še nikdsr tsko pomešani med seboj kakor sts dandanes. Kljub vsemu tehničnemu in snanstvsnemu napredku je silno nsrsslo tudi prsznoverje, ki si često nadeva znanstvsn videz. Znske kulturnega propadanja vidi Huizinga tudi na področjih estetskega življenja, v u-metnosti, ki se oddsljujs umu In nsrsvl. Sodobne umetnost ozns-čujs to, ds nima pravega stila tn da splošno teži v iracionalnost. Ze II. stoletje ni moglo uetvari-ti enotnega ubranega stils, kakor so ga imele prejšnje dobe. Vse kulturne pridobitve pre-tekloeti tele Huizingov nasvet: "Če hočemo kulturo <4irenni, jo moramo še nadalje neugnano u-stvarjati." Kultura pe sahteva večnih aravnlh zakonov, vere v trdnost ter nadčaaovno in nad-nerodno veljavnost nekih vred not, podreditev vssgs življenja splošnemu, za vse sprejemljivemu idealu resnice in prsvice Kultura hoče evobodo in evto-rfteto, sproščenost in red. STARI PARIZ IZGINJA Iz Vich^je poročajo, da je sna ten košček starega Pariza na tem, ds izgine ss vedno s površine. To je mestna četrt v bližini pariškega magistrata, okraj' IH. Gor vata, ki ss razteza preko obeh bregov Seine ter ime mno go starih poslopij. V tem okraju so tudi nekaU re zelo stare In umazane ulice, katere so že jeli podireti. V načrtu ima je poruSenje 4600 hiš Ko bo to delo opravljeno, bo prostega 15 ha zemljišče, ne kate-m bodo potem pozidali najmodernejšo četrt pariškega «Meta Imela bo kras ne prostorne ceste, ob katerih bodo stala stanovanja s vsemi prilastki modeme higiene. Prorečua ss obnovitev tega mestnega dele sna-As aedseei milijard franonskih Joka Oreen, predsednik unUe ladlegradnlških delavcev CIO. •i i u -t~i--n— ' ■■ ■ Churchill premešal v svoj kabinet _ Bonvorbrook tmono-r - v*n bol ministra zalog London« 30. jun.—Premier VVm.stun Churchill je le drugič premešal svoj kabinet v zadnjih dveh meaeclh. Včeraj je imenoval lorda Beaverbrooks za ministra dobav in zalog. r Tu je najbolj važna pozicija v britski vujul mašini. V Beaverbrookovo področje apeda produkcija orožja in boj,-nega materiala v industrijami. Istočasno je Churchill odpravil posicijo držsvnegs ministra, katero je Beaverbrook dobil, ko je bil kabinet reorganiziran 2. maje. Slednji bo še nadalje član vojnega kabineta. Beaverbrook je nasledil A. R. Duncana, ki je p rev sol svojo prejšnjo postdjo kot predsednik trgovinskega odbora. Lov na osumljene špione odrejen Pataajet oaeb aretiranih v New Yorku New York. 30. jun.—Po največjem navalu na stanovanje o-seb, osumljenih špionsže in sa-botuže, Je J. Edgar Hoover, načelnik federalnega pretskovsl-i*ugs biroja, naznanil, da je bilo 29 oaeb aretiranih, med temi tri ženaks. Med aretirsnei jih je 22 nemškega porekla Osemnajst osumljencev je bilo arstirsnih v newyorškcm o-kraju v zadnjih 24 urah, trije v New Jersey ju, eden v Michiga-nu in eden v Wisconsinu. Hoover je dejal, da so bila izdana zaporna povelja za vse aretiran-ce. Nekateri so bili obdoiženi, da ao pošiljali informacije tujim vladam o izvozu ameriškima blaga v Anglijo, novem rssvoju v tej dežsli in produkciji orojtjs za urmdao, mornarico ln lotal-*k/> silo. V sobi nskegs aretiranca so federalni detektivi našli radij »ki aparat as oddajanje poročil preko morje. Oni, ki so bili sroU-rsni v New Yorku, se bodo morali zagovarjati pred federalnim sodiščem. Oatali, ki so bili aretirani v drugih državah, bodo pripeljani v Now York. Vojna jo kazen za grehe, pravi papei Vatikansko mesto, SO. Jun.— Papež PIJ Je priplaal sedanjo vojno roki božje previdnosti kot kapen za grehe človeštva v avo jem govoru po radiu, v ha pa ni omenil nemško-ruskegu konflikta. On je svetoval katolikom, naj zSupajo v Boga, "ki bo vzpostsvil pravico in mir ob času, ki ga bo on določil." ' "O Kasllks \ Napoleon je mbll knjigo, ki je ležala na vrhnji polici tako, ds je ni mogel dosečj. Eden njegovih msršslov je videl, kako zaman iztegujo roko, p* mu je »Hitel pomagati, rekoč: — Dovolite, slro, jez sem večji od vss .. t — Reči hočete, da ste dsljšl od mene, — je sagodrnjsl Nspo-leon. Voliko pomanjkanje vGrOji • , i Anksra, Turčijo, 30, jun.— Potniki, ki so prišli sem is Aten, pripovedujejo, ds morsjo Orki stradati, doČim grška pšenica, krompir in drugi živež ae isvsfts v Nemčijo. Neksteri so isjsvili, ds js Iskots v Grčiji. Svedška naglaka tvojo neodvisnost JmHMlHt. fivedeke, 10. jun. Premier Por Albin Hsnsson js dsjsl, ds dovolitev prehoda nemškim četsm preko Ivedakega terem osem I j« ns Finsko je kile omejena konceeija, zaeno ps js ponovno nsglssil, ds hočs Švedske obdršsti svojo neodvisnost. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA svsjs pyldifc s uljs ta še posebne Ust Pros vein sg koristi« ter potrsbne sgitaeljo svojih IfaAtsr In članstva ta ss proga* í^voJUi idtje ne aa grogagsndo drugih pod« i»ornih orgaalsaeij. Vsska or* js isMi običajno evojs Torsj agitatorišal dopisi orgaalsaeij ta l^ü^énSS^^míi se ne pošiljajo lleta Prostata. » I » 1 I T Naročite si majski glas prvomajska publikacija ProUiarca Bogata po vgabini in iliiftracijali CENA 25c IZTIS (Kjar mogo¿a9 naročita jih več sa troje znance in prijatelje.) Naročila PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue - Chicagov Illinois PROSVETA ****** ************************************* ROMAN /Z VO.WE L. 1870-71 POLOM V ljubezni je misov in največ kakor da spravim novega človeka na ta strašni svet." "Moj Bog!" "Vsak otrok je nova smrt." "In vendar je lepo na svetu!" "Drago plačano je vse; plačano že vnaprej in za nazaj z obrestmi od obresti." "Bolni ste." ' "Bolezen je, ki nam odpira pogled v globine." "Potemtakem je drhal zdrava?" "Največkrat." "Torej moramo biti bolni, če hočemo biti pametni?" —"Kaj je pamet? Reeite inteligentni; to je več od pameti. — Ni da bi morali biti bolni, vendar je to tudi pogoj inteligenci." "Tudi pogoj; a ne edini?" "Ne. Taka inteligenca je že pridobljena. A prava mora biti naravna. In malo jih je, k* j° imajo. In zato sem vam dejal preje, da je tako strašno malo ljudi na svetu." "Pa mi, ki živimo, kakor pač Tiska vabila sa veselice in škode, visltnlce. čaaaizs. s koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem. iloTiikm češkem, angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JlW TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojasnila d.j« rod**™ tisHnit r-f-— smerne, unljsko