____SRo Kcljo za sadna drevesa In vsaka vrste rezan les prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. -$- Uspešno zdravilo zopsr svinjsko rds čico. Neugodno jesensko vreme ravno sedaj povzroča pri svinjah rdečico, ki že ponekod hudo razsaja. Že večkrat sem zoper rdečico z-zclo dobrirn uspeIiom uporabljala sledeči recept z mrzlo vodo, ki ga z mirno vestjo priporočam: Ko zapaziš, da svinj^a nima več teka, kakor prej, se pokopava ali semtertje počasi stopica ter poshiša, ji ščetine stojijo nekoliko pokonci in je rep stegnjen, je to znak, da ima svinja mrzlico. Takoj vzemi škaf rnrzle vode ter polij svinjo od glave do repa, da kar teče od nje; potem vzami kos stare vreče ali hodne cunje ter j'o drgni tako dolgo, da je sulia; dobro je, da jo odeneš, ko si jo odrgnil. To ponavljaš vsako uro vsaj 12krat. Tudl ponočl ne sme§ prenehati, žrtvuj spanje,, ne bo ti žal. To poskušnjo sem delala sama večkrat in se mi je vsakokrat dobro obnesla. Govorila sem o tem receptu tudi z zelo veščim živinozdravnikom, ki mi je recept potrdil. Pravil mi je pri tem tale slučaj: Ubogi žani zboli prašič. Seveda ni mogla klicati zdravnlka, ker ga ni mogla plačati. Vsak 5as je pričakovala, da ji žival pogina. Pa ji šine v glavo, prinese škaf mrzle vode in prašička polije. Že pri drugem polivanju zapazi, da prašič postaja dokaj živahnejši, z veseljern nadaljuje pollvanj^e ter si tako reši živalioo. — Gospodinj'a blizu Maribora. Eedaj se škropi z »garkon«-om? Na mnoga vprašanja, kedaj se naj škropi drevje z »garkon«-om, odgovarjamo, da je najboljši in najuspešnejši čas ravno v jeseni in do meseca marca, dck- ler so Skodljivci v prezimovanju. Vsa različna golazen prezimuje večinoma na drevju, oziroma v skorji. Ako se pa drevo škropi z »garkon«-om in deblo namaže z »garkon«-ovo raztopino, so uničeni škodljivci ter ima pomladno^ oziroma poletno šk_opljen3-e le še unlčevati ono golazen, ki se je od sosed* nih vrtov naselila. Jesensko škropljenje je _e posebno važno in uspešuo proti sočni uši (kaparju), ker jo v tem času, to je do začetka marca ne ščitjja kapice. ŠplialiS. Premovanje goveje živine. V na« šem oddaljenem in hribovitern kotu se je xo* pet vršil kmečkl živinorejski praznik. Gcnft urednik, Vi zmajate z glavo, ker mislite, ?k« malo slišite od nas, da tudl nič ne skrbira« za napredek. Pa temu ni tako. Čujte tor$H Že nekaj let imamo živinorejsko društvo, M-i biramo plemensko živino po lepih oblikah iH tudi po mlečnosti, torej pristna^ zakonita fs>« lekcija. Dobrim kravam smo užgali številk« v rog, jih zmerili in vpisall v rodovnik. Imv mo prvovrstnega plemenskega bika. Zarod teh zopet odbiramo in dobro krmimo, dam.0 tudi priliko gibanja na prostem, štriglamo ia krtaCimo, začenjamo gnojiti travnike in tufli Ž3 pridelujemo več pose, detelje in tudi p<x skušamo z za38janjera umetnih travnikor« Pa tudi umetna gnojila nam niso neznana ia jih po možnosti cvenka kupujerao. Vse to 8* pa vrača na boijš! živini. Ako bl bili V! dn« 22. soptembra v Špitaliču in če se kaj spo*« _a<Ł pri živini, bi se tudi Vi veselili. Naše tfruštvo je po sreskem načelstvu prosilo kr. baiisko upravo, da nam naj letos omogoči prnnovanje rodovniške živine. Uslišani smo blll 3 5000 Din. Prispevali pa so še okrajni krnetijski odbor 2000 Din, občina Tolstivrh 400 Din, Loče 200 Din, Žiče 200 Din in kmečka posojilnica Konjice 200 Din, naš rojak gospod _anski inšpektor Zidanšek in referent gosp. Zupan 100 Din. Vodstvo društva je izdalo za ^sako prignano žival rodovniški izpisek, to je 'tlokaz potomstva in lastnosti, posebno že dognana nekajletna mlečnost. Na Kovačovem travniku so nekateri naši pridni člani napraViH lepe ograje, kakoršne marsikatero sejmišče nima, postavili lepo okinčano tribuno z ivihrajočimi državnimi zastavami in lepim poEdravnim napisom. Ob 9. uri je bilo prigon končan in se je zastavilo 98 glav (1 bik, 7 bik;cev, 56 krav in 34 telic). To živino so ocenjeVali gg. inž. Kropivšek, inž. Oblak, referent Zitpanc, veterinar Uršič In banski kmetijski •vetnik župan Košir. Imeli so težko delo, saj je bflo le 7 komadov z najmanjšo oceno 22 točk. Ne omenjam, kdo je prejel prve nagra_e, saj vsi kažejo najboljšo voljo za dvig nafte dobre in skromne živine in tudi vsi zasluiijo zahvalo. To nam je tudi povedal gospod pkrajni glavar Trstenjak in nas v lepih be»edah bodril k vztrajanju in napredovanju. Gospod referent Zupanc nam je v poljudnih besedah objasnjeval nadaljne naloge dela v Eadružnem smislu. Počastil je pijonirja tuk. tboljšanja govedoreje gospoda Jurija Zidanleka, kateri že desetletja redi prvovrstne plemenjake in je tudi sam vzor živinorejca. Primanje sta izrekla tudi gg. inž. Kropivšek in Oblak. Zahvalo vsem darovateljom pa je izrekel gospod načelnik Karl Zidanšek. Da pa je ta prireditev tako lepo in gladko iztekla tudi glede potrejbnih pisarij, to je vodstvo matične knjige in rodovniških in mlečno kon tcolnih izkazov se imamo pa zahvaliti neseplčnemu delovanju gospoda šolskega upravitelja Berceta in kontrolnemu asistentu Tone Zidanšeku. Končali smo z zadovoljnostjo naroda in z željo komisije, naj bi živinca tudi ranaprej redno toliko negovanja in krmljenja bila doležna, kakor zadnja dva meseca pred premovanjem. — Zdaj Vas pa lepo poBdravlja VaS poročevalec —u—. Sv. Toniaž prl Crmožn. Kmetsko-nadaljerfalna šola. Sredi novembra se otvori tukaj kmetsko-nadaljevalna šo!a, naraenjena odraslim kmetskim fantom in mladim samostojnlm gospodarjem. Udeleženci se bodo seznafijali z najvažnejšimi predmeti kmetijskih panog. Pouk je brezplačen in se bo vršil vsak četrtek po šest ur. Tečaj bo trajal do aprila 1931. Poleti pa se bodo prirejali poučni izleti na vzorna gospodaistva z vožnjo po železnici. Po obisku dobe udeleženci sprieevala, ki jim bodo nudila marsikako ugodnost. Gospodarji naj pošljejo v ta tečaj, ki bo prirejen s podporo banske uprave, v obilnem številu sinove, oziroma pridejo tudi sami, da bodo deležni temeljitejše splošne in poklicne izobrazbe, ki je podlaga gospodarskemu napred, ku. Prijave sprejema do dne 10. novembra Mat. Tomažej, učitelj prl Sv. Tomaiu. Isti daje tudi vsa patrebna pojasnila. Pofasiiila o frošaHnl na vino iri vlmht ifioši Dravska finančna direkcija v LjubIjani je Kmetijski družbi v Lj'ubljani poslala pojasnila glede na trošarino na vinski mošt in. vino. O teh poja^nilih so tudi bili obveščeni oddelki finančne kontrole. V naslednjem obveščamo naše čitatelje o važnejših točkab. teli pojasnil. Vinski mošt in trošarina. V smislu člena 103 točka 2 trošarinskega pravilnika se vinski mošt ne posmatra za vino in ni zavezan plačevanju trošarine, dokler ne mine vrenje, najdalje pa do 20. novembra. Da postane vinski naošt v smislu sedaj veljavnih predpisov vino in s tem predmet državne trošarine, je odvisno tedaj od dvoje dejstev in sicer: prvič od kemičnega procesa končanega vrenja in drugič od časovne omejitve do 20. novembra vsakega leta. Če je končano vrenje, postane vinski mošt vino in s tem predmet državne trošarine tudi pred 20. novembrom, po 20. novembru pa sploh ni več vinskega mošta v smislu trošarinskih predpisov ne glede na to, ali je vrenje minulo ali ne. Vinski mošt je oproščen samo državne trošarine, ne pa tudi banovinske in občinske trošarine, ker imajo po členu 75 trošarinskega zakona banovine in po členu 79 omenjenega zakona (Službeni list vit. 25, 1930) občine pravico nalagati trošarino na predmete, potro« šene na njihovem ozemlju, in vinskl mošt, dasi ni predmet državne trošarine, pri tem ni izuzet. Te pravice se je poslužila tudi banska uprava dravske banovine ter določila v § 32 uredbe o banovinskih davščinah (Uradni list St. 50-249 1. 1930) trošarino na vinski mošt v izmeri 60 para od litra, istotako pobira tudi večina občin z odobrenjem omenj^ene ban, ske uprave trošarino na vinski mošt. ! Višino banovinsko trošarine, kakor tudi, na katere predmete se sme nalagati, dovoljuje mmister za finance po soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, isto glede občinske trošarine pa dovoljuje pristojni bani (člena 75 in 79 trošarinskega zakona). Prevoz vtaskega mcšta. V smislu točke 12 člena 103 trošarin« skega pravilnika (Službene novine br. 167 LXIII od 25. 7. 1930) je stavljen pod kontrolo tudi transport vinskega mošta. Vsako količino na 25 litrov vinskega mošta mora spremljati izkaznica, ki jo izda finančna kontrola, odnosno, če oddelka finančne kontrole ni v bližini vinogradnikovega stanovališča, pristojmi občinski urad. — Vinogradnik, ki odvaja vinski mošt, mora torej pred oddajo mošta svojemu pristojnemu oddelku finančne kontrole, eventualno občinskemu uradu, oddajo pismeno ali ustmeno prijaviti in se mu izroči nato izkaznica, ki jo preda vozniku, odnosno priklopi tovornemu 11stu, če se transportira vinski mošt po železnici. Za pravilni prevoz vinskega mošta jamči pošiljatelj, to je vinogradnik in če mošt ne prispe v namem benl kraj v isti količini, plača pošiljatelj trošarino za manjak nad 1^% po odbitku 10% kot izguba pri vrenju. Ta določba, da jamči pošiljatelj za blago, dokler ne prispe blago v namembni kraj, je sicer glede trošarinskih predmetov splošna, je.pa za vinogradnika dejansko eventuelno usodnega pomena zlasti v slučaju, če bi oddal vinski mošt osebi, ki mu je navedla fingirano ime in se prejemnika vinskega mošta pozneje ne bi moglo ugotoviti, ker bi moral plačati prodajalec vinskega mošta, torej vinogradnik v tem slučaju trošarino za oddani mošt po odbitku 10%za vrenje in \%% za transportni izgubek, torej zatrošariniti vinski mošt kot vino in to celo tudi vinski mošt pred končanim vrenjem in pred 20. novembrom. Ker je ta določba za vinogradnike zelo dalekosežnega pomena, smo opozorili rta njo po fin. kontroli vinogradnike in tudi župane V vinorodnih krajih, da bodo postopali vinogradniki pri oddaji vinskega moSta s primerno previdnostjo, se prepričali o identiteti kupca in da bodo vsako oddajo vinskega mošta pravilno prijavili. Samo na ta način je namreč mogoče, da se izognefo vinogradniki evetntuelnim zelo neprijetnim posledicam, ker bi morali plačati eventuelno na kazni in trošarinah več, kakor so prejeli za blago. Čim pa prejme prejem nik vino ali vinski mošt, čigar oddaja je bila v redu prijavljena in se tudi ujema oddana količina s prejeto količino, je razrešen vinogradnik vsake nadaljnje obveznosti giede trošarine. m. u. v v. si. g. Vprašanje: V predzadnji številki »Slovenskega Gospodarja« sem čital, da je zastrupljena pšenica najbolj8e sredstvo za uničenje podgan in mi61. Prosim, sporočite mi, kje se ta strup kupi in kako se potem pšenico zaBtrupi? Odgovor: Zastrupljeno pšenico ilobite edinole pri »Kemijskem laboratoriju za industrijo, kmetijstvo in. trgovino« v Mariboru, Trg svobode 3, Vi sami pa zastrupljevati pšenice ne morete in tudi ne smete, ker nimate zato potrebne izobrazbe in kot tak ne dobite zato potrebnega dovoijenja. Izdelaiva tega sredstva ni tako enostavna, in eato je potrebno kemično znanje in ob- lastveno dovoljenje za nabavo strupa. Ta mišji strup se izdeluje in prodaja v gori imenovanem zavodu in sicer v oblastveno predpisanih, hermetično za prtih dozah (škatlicah) in je cena za 1 škatlico 10 Din. Ta strup nasujete po špranjah in luknjah, kjer se nahajajo ponajveč podgane in miši. Po uporabi tega strupa ne bodete za par dni imeli nobene podgane, oziroma miši pri hiši. Perutnini je ta strup neškodljiv. Fl. V. v T. Prekm. Vprašanje :Po naši občini se pobira banovinska davščina na šmarnico. Je-li so podvržene temu davku vse vrste samorodnic ali ne? V naši občini se pobira davek samo od zelene šmarnice, za druge vrste samorodnic pa pravijo, da so davka proste. 0 d g o v o r : Vse vrste samorodnic, ki rastejo v vinogradih in na brajdab. okoli hrama, so podvržene davku. Pobiranje davka se ne izvaja le še pri šmarnici, ki raste okoli hiš in pri izabeli ne. Zakon za pobijanje šmarnice je vendar bil že leta 1921 meseca decembra izdan in člen 23 tega zakona pravi tako-le: »Zaradi vzdrževanja naših vin na dostojni višini, kl je neizogibno potrebno, da se ojači izvoz vin, se prepoveduje taJ_o po državnih in po zasebnih trtnicah, kakor tudi po vinogradih razmnoževanje in sajenje onih hibridov (samorodnic) med ameriŠko in evropsko trto, ki rode neposredno brez cepljenja«. Ta zakon Je pa bil nekoliko nejasen in ker se je različno tolmačil. se je leta 1923-24 izdal dodatno k temu zakonu pravilnik. Člen 51 tega pravilnika pravi: Samorodniee saditi, je prepovedano. Clen 52 pa pravi: Kdor bode sadil samorodnice, bode kaznovan po srbskem zakonu. Najmanjša kazen za ta prestopek je ta, da se takemu posostniku uniči, ozlromo sežge trta samorodnice. Člen 53 pa pravi: Manjkajoče trte se ne smejo izpopolniti s šmarnico. Ta zakon je torej že pravzaprav deveto leto v veljavi. Priznati pa moramo, da se ta zakon ni strogo izvajal bodisi od vinogradni- kov, bodisi od nadzorovalne oblastl. Sedaj pa je stvar popolnoma resna. — Oblastva so z vso resnostjo na delu, da uničijo šmarnico. Veliko je še danes ljudi, ki ne verujejo, da je uživanje šmarnice škodljivo. V vseh krajih, koder raste šmarnica, šo ljudje po njenem uživanju naravnost podivjali. ČItajte dnevno časopisje in zvedeli bosta dan za dnevom uboje, umore, katere je povzročila šmarnica. To se pa ne dogaja samo pri nas, temveč v vseh krajih, kjer raste šmarnica. Tako opazujejo na Francoskem učenjaki in prfšli so do ugotovitve, da so norišnice v krajih, kjer raste šmarnica, za 300% bolj polne, kakor pa v krajih, kjer ne raste ta strup. Francoski kemičarji so potom natančne preiskave dognali, da je v ukusu šmarnice, ko vino povre, eden, dosedaj še nepoznani strup, ki vpliva uničujoče na možgane in na srce. Pa ne samo, da je šmarnica škodIjiva človeškemu zdravju, šmarnica jo nam škodljiva tudi v gospodarskem oziru. Naš izvoz vina je padel ponajve radi šmarnice. Še vedno pa je mnoga ljudi, kateri mislijo, da je uničevanje šmarnice nespametno in da je šmarnica radi lahkote pridobivanja velika dobrota vinogradnika. Na mariborskl tig v petek dne 31. oktobra so pripeljali špeharji na 68 vozeh 159 koma> dov zaklanih svinj, kmetje 23 voz krompirjai 2 čebule, 17 zelja, 2 sena, 3 otave in 2 slame, Svinjsko meso je bilo po 15—27, špeh 17—20, krompir 0.75—1.50, Cebula 2.50, zelje 0.75—1, seno 70—85, otava 75—85, elama 65—70. Pše-; nica 2.25—2.50, ječmen 1.50—1.75, oves 1.25-^i 1.50, koruza 2, ajda 1.25—1.50, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 3—3.50. Kokoš 30—45, piSCanci 30—90, raca 30—40, g03 60—80, puran 60—85, divji zajec 30—38. Surovi kostanji 2-= 2.50, pečeni 6. Česen 18, klslo zelje 4, kislft repa 2, gobe 1—2. Jabolka 3—6, hruškft 8—12, suhe slive 10—12, grozdje 6—12. Mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 48, jajca 1.25 —1.75, med 15—18. Mariborsko sejmsko poročllo. Povprečn« cene za različne žival8ke vrste na sejmu dne 28. oktobra 1930: debeli voli 1 kg žive teže 8—9 Din, poldebeli voli 0.2&—8 Din, plemenski voli 6—6.50, biki za klanje 7—8, klavne krave debele 6.50—7, plemenske krave 5—5.50, krave klobasarice 3—4.50, molzna krave 6.25 i—6.50, breje krave 6.50—6.75, mlada živina 8 s—10, teleta 12 Din. Prodalo se je 265 kom. Kesno cane v Mariboru. Volovsko meso od 18 do 20 Din 1 kg, meso od bikov, krav, telic od 14 do 16 Din, telečje meso od 16 Zo 35 Din, svinjsko meso od 15 do 27 Din. Opozcrilo, da prodaja radi prezidave eimsko blago za lastno in vse drugo za znižano ceno Antoh. Macun, Ma-ribor, Gosposka ulica 10. 1266 Gcspodaij., gospodinje, pozoi! Kakor vsuku leto, tako si morate tudi letos nabaviti topla oblačila. Da pa dobite po znižani ceni, se oglasite v trgovini Mira Fenii., Marlfcor, Votrlnjska ulica 9 (preje pri zadrugi). — Tam 'dobite dobro kmečka blago, kakor: vseh vrst štofe, močno hlačevino, različno platno, blago za ženske plaščs in obleke, močno parhanta in flanele, štrikane robce (freče), moške, žensko in otročje jopice, najnovejše svilene robce, posteljne odeje, koce. — Nadalje dobite najmočnejše podplata, nepremočljivo usnja in prima boks, kakor tudi špecerijsko blago in umetna gnojila, 1320