Poštnina plačana ▼ rotovtaL
Leto XIV., štev. 116
LJubljana, sobota 20. maja 1933
Cena Dir
ui»avuiM,vo. L^juoijauii. Hoialijeva ulica 5. — Telefon št- 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratnl oddelea: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon SC 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Flacuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga Cisto 78.180, VVien St. 105 241.
.Naročnina	oieoeuji, uui —
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uiica 6. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 8126, Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje, St r ossm ayerje va nI. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Ogiasi
Značilni odmevi Hitlerjevega govora
Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru je bil poleg Rooseveltove poslanice brez dvoma najvažnejši političen dogodek tekočega tedna. Omenili smo že včeraj, da je njegovo zmernost pripisati trem činiteljem in da ga moramo ocenjevati ie s tega vidika, da .je bila Nemčija po raznih okoliščinah prisiljena, podati miroljubno izjavo. Predvsem je morala to storiti zaradi grozeče osamljenosti, v katero je bila zabredla zaradi svojega odbijajočega zadržanja v Ženevi prošb teden. Dragi razlog za zmernost in naravnost koncili.jantnost Hitlerjevega ek&pozeja je bila Rooseveltova spomenica, tretji pa angleška pretnja s sankcijami, ki se je je Hitler dotaknil tudi v svojem govoru.
Razumljivo je, da je tak senzacionalni umik, ki je v očitnem nasprortju z dosedanjim zadržanjem Nemčije, vzbudil močan odmev v vsej svetovni javnosti. Razumljivo je tudi, da odmev ni povsod enak, marveč zelo različen, deloma naravnost nasprotujoč si. Zato pa so ti refreni tem bolj značilni in poučni.
Pred vsem ne more nikogar začuditi, da so v Ameriki besede nemškega kan-celarja vzeli na znanje z zadovoljstvom in zadoščenjem. Ameriška javnost je do tega upravičena že iz enostavnega razloga, ker je sprejetje Rooseveltove spomenice po tako ostrem nasprotniku raz-orožitvenih prizadevanj kakor je nemški kancelar, močno podprlo prestiž Amerike v Evropi, zlasti pa oiačilo osebni ugled predsednika Zedinjenih držav. Amerika se lahko sklicuje tudi na to, da bi Hitlerjev govor gotovo ne bil tako miren, ako ne bi bilo Icooseveltovega apela. Ameriški entuzi^ti so dalje mnenja, da je kancelarjev pristanek na Rooseveltove predloge zopet omogočil nadaljevanje razorožitvenih pogajanj. Previdna sestava kancelarjeve izjave ustvarja položaj, ki po mnenju Američanov pušča precej nade na ugodno rešitev vseh spornih vprašanj. Zato so se ameriški listi pojavili z debebmi naslovi, da je Hitler pristal na razorožitev in da z vso odločnostjo odklanja vojno. To splošno navdušenje .je prešlo tudi na borzo, kjer so nemška posojila poskočila za poldrugo točko.
Druga anglosaška velesila ni imela enakih razlogov, da bi jo ekspoze nemškega kancelarja spravil v navdušenje. Kakor s*r.o videli prošii teden, je bilo ogorčenje v Londonu proti nemški brezobzirnosti vse večje, nego kjerkoli na evropski celini, zato so si angleški odgovorni državniki dovolili prav pikre in ostre besede na naslov Nemčije. To razpoloženje se niti po kancelarjevih zagotovilih skrajne miroljubnosti in spoštovanja mednarodnih pogodb ni moglo poleči. Po dolgih zablodah so sc končno tudi Angležem odprle oči, da ne verujejo več lepim nemškim besedam, marveč zahtevajo dokazov, da so res iskrene. Teh dokazov pa Nemčija ne bo mogla še tako kmahi prinesti.
Francija je že davno prestala krizo, ki jo v Londonu preživljajo šele s<idaj. Zaradi večnih otepanj z nemško diplomacijo in 7. nemškimi državniki se Francija nič več no razburja, ker je po dolgem izkustvu Nemci ne moreio več presenetiti. Zato so Francozi s hladnokrvnostjo zamsli kancelarjeve besede o morali, pravu in miru. ki naj vladajo med narodi, ta so kot realni politiki, poznavajo"! nemške metode do popolnosti, čuli v Hitlerjevem govoru zopet le napade na ver^ajski mir, staro zahtevo po enakopravnosti« v oboroževanju in t>o reviziji. Ne da se tajiti, da bi vsega tega res ne bilo v nemškem ekspoze ju, in v Parizu mislijo, da si je Hitler s tem pustil le odprto možnost, da pri obnovi pogajanj postavi težišče nemškega sodelovanja zopet na te točke, ki so že ne-kolikokrat pripravile razorožitveni konferenci nepremostljive ovire. Kakor rečeno: r Parizu dovolj poznajo nemške r^etode. da bi jih Hitlerjeva miroljubna prigodrica spravila v preuranjeno ekstazo. Prav isto lahko rečemo tudi za javnost v Poljski in Mali antanti.
Drugačna je seveda stvar z Italijo, ki je kancelarjeva zagotovila s prozornim namenom vzela za čisto zlato in se z bučnim veseljem raduje preokre-a. Po porazu nemške politike v minulem tednu se je tudi Italija po sili razmer znašla v Nemcem nasprotnem taboru, kjer pa .se ni počutila dobro. Saj bi se v tem taboru, ki resno in iskreno dela za trajno pomirjenje sveta in za konsolidacijo mednarodnih odnošajev. morala Italija odreči svoji politiki, osnovani le na tem, da si narodi med seboj ne zaupajo. Tudi za revizionistično tezo, ki tvori vsaj na zunaj eno glavnih smernic fašistične zunanje politike, v fronti miroljubnih narodov ni prostora. Zato italijanski nastop preteklega tedna proti Nemčiji ni bil nič kaj iskren in Hitlerjeve lepe besede so bile fašističnemu tisku nad vse dobrodošel povod, da se je zopet postavil na nemško stran.
NEMČIJA ZAHTEVA RAZOROŽITEV ZA DRUGE. OBOROŽITEV ZA SEBE
Razorožitvena konferenca zopet zboruje — Nemčija sprejema Mac donaldov načrt, vztraja pa pri zahtevi, da se sme oborožiti
Ženeva, 19. maja. r. Pozornost vse«a sveta je bila danes obnujena na Ženevo, kamor se ie znova preneslo težišče mednarodnega položaja. Z največjo napetostjo so vsi pričakovali, kakšno stališče bo zavzeia nemška delegacija na razorožjtveni konferenci sedai, po govoru nemškega kance.lar-ja, ki je prepričeval sv&t o miroljubnosti Nemčije. Vse ck> pričetka popoldanske seije razorožitvene konfere-nce je vladala v tem [Ogledu še popolna negotovost. Nemški delegati so bili skrajno rezervirani Opazile so se živahne konference med angleškimi ir. francoskimi delegati ter med ame-riSkim pooblaščencem Normanom Davisom. ki se je zjutraj pripeljal iz Pariza.
Konferenca se je pričela popokkie ob 15.40. pod predsedstvom Hendersona, ki je bil videti zelo nervozen, ko je otvoril sejo. Dvorana je bila nabito polna. Handerson je uvodoma imel kratek nagovor, v katerem se je dotaknil zadnjih dogodkov, zlasti Rooseveltove poslanice iti Hitlerjevega govora, ter naglasil, da je stopila sedaj konferenca v odločilno fazo.
Ko je nato kot prvi povzel besedo nemški deJegat Nadoiny, je nastala v vsei dvorani velika tišina, izmed isajav, k. jih ie fodai v svojem kratkem govoru, sta zlasti dve vzbudil: posebno pozornost Poudan' je, da zahteva Nemčija varnost na osnov; razorožitve onih oržav, ki so oborožene in pravico do enakega oboroževanja, kakot jo imajo d/uge države. Nadolny je s svo-jikni izjavami znova pokazal, da Nemčija noče odnehati in da čaka konferenco še izredno težko delo. Pesimizem in občutek nevarnosti sta po noegovom govoru takoj spet porastla. Francoski delegat, ki nj izgubil svoie izredne hladnokrvnosti, je k Nadol-nrjevim izjavam le pripomnil: »Culi smo besede, sedai preidemo k dejanjem.«
Razorožitvena konferenca se je torej nadaljevala tam kjer je bila pre+cMi četrtek prekanjena. Njeno delo s« je odgodilo za ted&n dni v pričakovanjn, da bo Nemčija zavzela novo stališče, kar pa se ni zgodilo. Zaradi tega so izgledi zelo slabi in v političnih krog.th so postali skeptični tudi glede svetovne gospodarske konference, ki se ima v kratkem pričeti v London«.
Izbira med vojno In mirom
Seja splošnega odbora razorožitvene konference ee je začela ob 15.40. Najprej so prečrtali Rooseveltovo poslanico v angleščini in francoščini, nato je pa Henderson analiziral Rooseveltove predloge in dejal, da predstavljajo kompromis, po katerem nai se odpravijo vsa ofenzivna orožja in '.'.vede postopek za izvrštev te odprave. Sklenejo naj se pakti o nenapadanju, države nai se pa obvežejo, da ne bodo prekoračil« meja svojih sosedov. Ti predlogi imajo dve vrlini: prvič prispevajo praktično k poglavju o varnosti z defnicijo napadalca, drugič pa vsebujejo praktičen načrt za premagance težav, ki so s tem v zvezi. Zato bi bil logičen sklep umaknitev vseh izpre-minjevalnih predlogov in naglo izglasovanje britanskega načrta.
Ker je Hitler sprejel Rooseveltov načrt, je po H en dersonovem mnenju utemeljeno upanje v uspeh konference. Nato je Henderson pozval tudi druge države, naj zavzamejo podobno stališče, zakaj izbirati je treba med mirom in vojno.
Henderson ie končal: >Danee stopa razorožitvena konferenca v najkritičnejlo fazo svojega obstoja. Od današnjih dogodkov bo odvisen uspeh ali neuspeh dela, ki ga vrše že šestnajst mesecev delegacije Šestdesetih narodov. Razorožitev ali novo oboroževanje, konstr iktivno sodelovanje ali pa medsebojno tekmovanje v rušenju, bodočnost v miru in redu ah pa vojna in kaos v Evropi in na vsem svetu: to so izbere, ki se natn odpiraio. Prepričan sem, da bo velika večina vlad podprla novi kolektivni instrument za preprečitev vojne. Predsednik Roosevelt jim ie pokazal pot, po kateri naj čredo, in jih pozval, naj sprejmejo britanski načrt konvencije o razorožitvi kot prvo etapo, to je, naj odpravijo vsa napadalna orožja in naj izjavijo, da ne bodo nikoli v-fč navalili na ozemlje svojih sosedov. Upam. da se bodo vlade odzvale temu apelu in da bomo v enem ali dveh tednih postavili temelje prve razorožitvene konvencij*, nakar bodo narodi kren'li na pot, ki vod: k trajnemu miru.«
Nemčija ponavlja stare zahteve
Šef nemške de'ezaciie Nadolnv, ki je govoril takoj za Hendersonom, je izvajal mej drugim:
Glede splošnega zadržanja Nemčije do razorožit veneta problema, zlasti do sedanje faze te konference, se lahko sklicujem na Hitlerjev govor, ki je jasno ln nedvoumno izrazil voljo Nemčije po sporazumu in njeno iskreno željo po sodelovanju za dosego trajnega miru.
Glede našega stališča do pomembne Rooseveltove poslanice, se prav tako lahko sklicujem na pritrdilni odgovor, ki ga je dal Hindenburg, in na besede, ki je ž njimi kancelar Hitler izrazil svoje zadovoljstvo in svoj pristanek. Poslanica predsed-
nika Zedinjenih držav ia govor nemškega
kancelarja dokazujeta globoko prepričanje, da je potreba po splošni razorožitvi imperativna in da brez nje ni moči jamčiti varnosti držav.
Nemški narod slej prej zahteva, da rodi ta konferenca dvp. uspeha: varnost z razorožitvijo držav, ki so hudo oborožene, in enakopravnost za Nemčijo. Mislim, da tvori britanski načrt temelj, na katerem bi ta problema mogla biti rešena. Zato Smem Izjaviti v Imenu svoje vlade, da sprejmemo ta načrt, a ne samo kakor doslej za temelj razprav, temveč kot temelj bodoče konvencije same.
Ce bi bilo treba, da bi predlagali kak*ne iipremeaibe, bodo le te r skladti s tem našim novim zadržanjem. Mislim, da bj ta izjava pomenila v vaših očeh nov dokaz za duha zmernosti in pripravljenosti za sporazum, duha, y katerem bomo 'sodelovali za ustvaritev konvencije. Upamo, da bodo druge države storile vse, kar bo r njih moči, da spravijo svoje interese v okvir pozitivnega rezultata, kakršen bi izšel na temelja britanskega načrta.
Stališče Anglije
Za Nadolnym je povzel besedo turfki zastopnik Tevfik Ruždi bej, ki je izjavil, da je turški narod z navdušenjem sprejel Rooeeveltovo poslanico- Tudi zastopnik Velike Britanije Eden, je v imenu svoje vlade izrazil pristanek k Rooseveltovim predlogom. Volika Britanija je odločena vwe storiti, da se doseže cilj, ki ga ž*li predsednik Zedinjenih držav. Prav tako kakor Roosevelt, je Velika Britanija mnenja, da se mora razorožitev doseči po etapah. Naposled je britanski delegat vzel na znanje pristanek nemške delegacije na angleški načrt Ta pristanek bo vrnil zaupanje, v tem zaupanju bo pa mnogo lažje pripraviti drugo etapo razorožitve. Deklan-a-eija nemškega kancelarja, je nadaljeval Eden, je vlila novega poguma razorožitveni konferenci. Zato smo »rečni, da lahko z nemško delegacijo nadaljujemo razgovore o podrobnostih konvencije.
Naposled je Eden izrazil »ado, da se bodo dali vidni uspehi naglo doseči. Splošni
odbor, je dejal. mi} pristane na to, da sprejme prva dva dela konvencije, to je varnost in vojni materijal. Vse ostalo bo mnogo lažje. Britanska delegacija ima živo željo, olajšati delo konference z vsemi svojimi močmi.
Izjava francoskega delegata
Za Edenom je povzel besedo francoski delegat Massigli. Uvodoma je naglasil, da je Francija hvaležna ameriškemj predsedniku za njegovo poslanico, ki dokazuje resno voljo Amerike, čvrsto sodelovati za dosego razorožitve in mednarodne varnosti ter pri učvrstitvi miru. Ni dvoma, da je Rooseveltova poslanica mnogo pripomogla k omiljenju napetosti v mednarodni situaciji. ki je zavladala zadnje dni.
Prehajajoč na Hitlerjev govor, je Massigli naglasil, da je tudi francoska javnost z zadovoljstvom sprejela izjavo, da Nemčija nima nobenih napadalnih namenov ler da želi mir in tesno sodelovanje 9 sosedi. Francija je bila in je tudi sedaj vedno pripravljena proži>i roko sprave in ne želi nič bolj, kakor dobre in prijateljske odnošaje b vsemi narodi in državami, še prav posebno pa g sosedi. Zato j* tudi njena iskrena želja, da bi Hitlerjevim besedam sledila dejanja, da tako postane beseda meso in kri.
Ob koncu svoje?« govora je Masigli izrazil svoje zadovoljstvo ned izjavo Nadol-nega, da Nemčija sprejme Macdonaldov rezorožrtverri načrt. Če bi se bilo to zgodilo pred tednom dni, bi bilo izostalo vse nepotrebno razburjenje in lahko bi bili že pri konkretnih sklepih. Toda vsij sedaj je odprta pot za pozitivne sklepe razorožii t vene konference ki Francije je pripravljena, doprinesti vse. da konferenca v polnem obsegu uspe. Besed je bilo dovolj, svet hoče videti dejanja, je končal Mas-'gli svoj govor, z«to preidimo k delu.
Govor francoskega delegata je v«a dvorti-tw sprejela z navdušenim ploskanj«^ in pritrjevanjem Pričakovalo se je. da bo spregovoril tudi italijanski delegat, toda ni se oglasil k besedi.
Predsednik je n>ato zaključil sejo. Pred tem pa ie biio na nj^go* p^cdl >g sog'asno
sklenjeno, de »e odpošlje predsedniku R-oo-9eveltu posebna adresa s priznan jem io zahvalo z» njegovo mirovno poslan ioo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10.30.
V	Pariza se ne dajo
uspavati
Pariz, 19. maja s. Senat je dopoldne sklenil znižanje gotovih državnih i&datkov za 5% in znižanje subvencij za 10%. General Bourgois je predložil izpreminjevalni predlog, naj se izvzamejo od tega znižanja gotovi vojaški krediti, ki se pred<-=em tičejo prehrane čet in izdelave vojnega materiala.
Ministrski predsednik Daladier je rekp.l med dragim: >Ako bo razorožitvena konferenca, katere težkoč ne podcenjujem, katere važnosti pa tudi nočem pretiravati, dosegla svoj cilj in ako bodo narodi razumeli da je prišel čas, da se najde izhod iz sedanjih peklenskih razmer, potem bodo mogoča znižanja izdatkov za vojni material. Bilo bi iluzorno v sedanjem trenutku zavirati naše priprave v vojaških stvareh, šele čez pa.r dni bomo videli, ali so narodi res pripravljeni razorožiti s«
Senat je nato sprejel Bonnrgoisov predlog.
V poslanski zbornici je r razpravo •
splošnih interpelacijah posegel najprej radikalni socialist Nogaro, ki je čestital vladi, ker vztraja pri zlati valuti. Nato je me<i ploskanjem vseh poslancev izjavil, da je težko zaupati nemški diktaturi. Zato je na* mestu, da se postavi v ženevi y ospredje vsake razprave o razorožitvi vprašanje varnosti. Treba je vprašati, aH se smejo v mirnem času zahtevati ozemlja, ki pripadajo sosedom. Prav tako je upravičeno vprašanje, ali naj se dovoli ponovna oborožitev narodu, ki izreka podobne cilje in ki se pri tem sklicuje na mistične pravice neke posebne misije. Razorožitev je mogoča le, če poskrbi mednarodna policija za varnost.
Posvetovanja Male antante
Ženeva, 19 maja. p. Vsi ženevski politični krogi se zelo zanimajo za gospodarsko in finančno organizacijo Male antante.
V	kuloarjih Društva narodov se čujejo vsa mogoča ugibanja v zvezi s tem vprašanjem. Med tem s sestanki ministrov držav Male antante nadaljujejo. Sinoči so se sestali pri ministru Titulescu. ki jim je priredil večerjo. Danes so bili zbrani na kosilu pri stalnem jugoslovenskem delegatu pri Društvu narodov Fotiču. Zvečer pa so se sestali v hotelu Beau Rivage, kjer jih je sprejel ju-goslovenski zunanji minister. Nocojšnja seja še traja.
Kočljiv gospodarski
položaj Nemčije
Dr.Schacht išče pomoči tudi v Londona — Angleški tekstilni industrije! za bojkot nemškega blaga
Berlin, 19. maja. č. Predsedmik nemške državne banke dir. Schacht se te dn>i vrne v Nemčijo. Na svoji roti iz Amerike v Evropo se ie ustavi? v Southamotonu. odkoder se je z vlakom odpeljal v London, kjer se bo sestal z guvernerjem angleške banke. Kakor znano, se ie dr. Schacht na poti v Ameriko v Parizu sestal z euvemeriem francoske Narodne banke. Ker se dr. Sohacht ne bo vrni! v Berlin, kakor ie bilo prvotno določeno, ie bil odg od en tudi sestanek zastopnikov lastnikov nemških trgovskih zadolžnic od 36. do 29. L m.
London, 19. maja. AA. Oti 15.43 ie v*'- j snel v London d»r. Schadht Na rostajii ra ie st>rejel guverner angleške Narodne banke Montairu Norman, s katerim bo ime! konference o gospodarskem položaju Nemčije.
Dr. Schacht je izjavil na krovu ^Eur0lr)e« poročevalcu lista »Hambu>rtrer Fretrakn-blatft« o odmošaii-h med Nemčijo in Francijo:
Ce bo kancelarjev govor naletel v Parizu na lojakr.o razumavanie, ki ga tudi zasluži, potem bi bila prosta pot zosrodar-sketnu in finančnemu sporazumu med Fran-
cijo in Nemčijo. Med obema državama je mnogo več možnosti gospodarskega sodelovanja, kakor si povprečen Francoz predstavlja.
Newy0rk, 19. maja. AA. Mnoge ameriške banke, ki so zainteresirane pri nemških obveznicah. so v velikih skrbeh zaradi postopanja Nemčije, k. ie odpovedala nadaljnja plačila, kar bi utegnilo vplivata na položaj SfJošnih tržnšč. Banke, ki so uvedle nemške obveznice na nemškem tržišču, so določile kot svojega zastopnika Johna Fosterja, da jih zastopa na sestanku nemških upnikov v Berlinu. V Evropo odpotuje v soboto z VViggMttsom. k.i bo zastopal odbor ameriških bank. ustanovljen na podlagi moratorija. Skupna vsota teh obveznic znaša 12» K) milijonov, kratkoročnih kreditov pa je za 900 milijonov dolarjev.
London. 19. maja. g. Na zasedanju 2000 angleških tekstilnih industrijcev pod predsedstvom lorda Melchettsa ie bil sklenjen bojkot vsega nemškega biaga. k' bo trajal tako dolgo, dokler Hitler ne bo vrnil Židom vseh državljanskih ii? gospodarskih pravic.
Italija ne bo več plačevala vojnih dolgov
R;m, 19. maja. AA. Finančni odbor parlamenta je predložil plenumu svoje poročilo. Posebno poglavje tega poročila je posvečeno dolgovom Ameriki. Odbor ugotavlja, da povzroča zahteva Zedinjenih držav po plačilu teh dolgov poostreno gospodarsko krizo sveta. Poročilo pravi na koncu, da Italija ne more več plačati in navaja Mussolinijeve besede iz njegovega turinske-ga govora, kjer je pozval Zedinjene države, naj vojne dolgove kratkomalo črtajo.
Protiavstrijska demonstracija v Berlinu
Berlin. 19. maja. s Narodno-sociali«tično dijaštvo bo jutri priredilo veliko manifestacijo za veliko Nemčijo, ki bo v prvi vrsti naperjena proti avstrijskemu kancelar-ju dr. Dollfussu in proti voditeliu »Heim-■\vehra« grofu Starhembergu. Govore, da bo ob tej priliki govoril tudi predsednik pruskega de/elnega zbora Kerr!. Avstrijski poslanik v Berlinu je danes posetil nemško zunanje ministrstvo, kjer se je informiral, ali se bo ta manifestacija vršila v resnici v tej obliki, kakor je bilo objavljeno.
Dunaj, 19. maja. č. Po informacijah ofi-cioznega vladnega glasila »Reichspost«- bo avstrijski ministrski svet izdal prepoved razobešanja zastav ki niso državne, deželne ali občinske. Za razobešanje drugih zastav bo potrebno posebno dovoljenje.
Ameriške priprave za stabilizacijo dolarja
Predlogi za svetovno gospodarsko konferenco - Dolar in funt nai se medsebojno povežeta
Washingfnn, 19. maja. AA. Senator Pit-man je izjavil, da je že izdelan načrt za razpravo o vprašanju zlata na svetovni gospodarski konferenci. Narodne banke naj bi naložile 20 odst. svoje kovinske podlage v srebru.
Ameriški politični gospodarski krogi izjavljajo, da bo treba stabilizirati devize še pred otvoritvijo svetovne gospodarske konference. V nasprotnem primeru hi bilo zelo težko razpravljati o carinskih tarifah, ki bodo ena glavnih točk na svetovni gospodarski konferenci. Stabilizacija bi bila seveda le prehodnega značaja. Dolar naj bi se stabiliziral v razmerju s funtom na 3.90.
London, 19. maja. AA. Poročila iz Wa-shingtona, da je ameriški finančni minister Hull pripravil načrt o dejanski stabilizaciji glavnih deviz, ki ga bo predložil sve tovni gospodarski konferenci, so zbudila v tukajšnjih gospodarskih in vladnih krog'h veliko zanimanje. Glavno vprašanje pri tem pa je. kakšno nai bo razmerje med dolarjem in funtom Dosedanje razmerie je padlo v vodo z odstranitvijo zlate pod lage v Zedinjenih državah, kar je tedaj
povzročilo v Londonu močno razburjenje Zato je tudi sedaj vse zanimanje gospodarskih krogov osredotočeno na to. kakšno razmerje med dolarjem in funtom oo Hull predlagal na svetovni gospodarski konferenci.
Gorins: v Rimu
Rim. maja AA. Ob .16.50 je prispel na leta.lišče r Centocellu z letalom iz Monako-veea popolnoma nepričakovano nemški minister Goring.
Jutri zvečer se bo sestal veliki fašistični svet, da razpravlja o italijanski zunanji politiki. Mislijo, da bo razorožitvena politika, kakor jo je Hitler orisal v svojem govoru, nredmet izmenjave misli med MussolinMem in Gorin^em in da bo Mussolini započe! novo akcijo za pakt štirih velesil
Sestanka med HitSenem in Daladierjem ne bo
Pariz, 19 maia AA Uradno demontirajo vest nekaterih listov, da se oripravlia skoraiSen sestanek med Daladierjem in Hitlerjem.
V Ljubljani aretiran zagrebški vlomilec
Zagreb, 19 maja. n. aZgrebška policija je že nekaj časa zasledovala mladega moškega, ki ga je osumila več vlomov in tatvin. Policijski organi so izvedeli, da pogo-stoma potuje v Slovenijo. Zato je policija obvestila ljubljansko policijsko upravo rer jo naprosila, naj sodeluje pri zasledovanju vlomilca ki se je elegantno oblačil in gibal v odličnejših krogih. Predvčerajšnllm |e ljubljanskemu detektivu Lavriču zares uspelo ustaviti osumljenca v Ljubljani. Zadržal ga je na cesti in pozval, naj odide z njim na policijo zaradi nekih informacij Tujec je bil na videz sicer užaljen vendar pa je detektivu sledil Na policiji so ga pridržali v zaporu Iz Zagreba v Ljubljano pozvan! detektivi so v njem res spoznali iskanega vlomilca ter ga nato odpeljali v Zagreb. Na zagrebški policiji je pri zaslišanju priznal. da je izvršil 35 vlomov. Kradel je dragocene vaze, nakit in celo perzijske preproge. ki jih je običajno daroval svojim znancem iz zagrebških uglednih krogov.
Sto žrtev bombnega atentata
šanghaj. 19 maia AA. Neznanec je vrgel danf*s na postaji v Tipncimi bombo Postaja je bila nabito po'na vojakov in voinih beguncev. Bomba 'e ubila in ranila nad »to ljjdi in povzročila strahovit požar.
Odbita italijanska intriga proti našemu Sokolu
Na razorožitveni konferenci je Italija zahtevala, naj se Sokol proglasi za vojaško organizacijo in se všteje med oboroženo silo Jugoslavije
Težišče raziprav na razorožitveni konferenc; je zadnje čase v odboru, ki ima nalo-g.i, ugotoviti efektivno stanje oborožitve tK>sameizn'ih držav. V tem ^odboru za efekti ve« se bite že deli časa huda bitka zaradi pohojaških formacij, ki so juh osnovaie predvsem fašistična Italija in v svetovni vojni poražene države, ki jim je bi-la z mirovnimi pego-dibamri točno določena številčna moč njihovih armad. Tako je n. pr. fa-šiStom skrajno neprijetno, ko se ie spravilo na dncvrK red vprašanje iašistiičniih miiič-niikov ind drugih organizacij, v katerih se mad:na vežba v orožju in vzgaja v milita-nstiono-impena!istionem ckihu. Seveda ie razumljivo, da skušajo Italijane v 2e,nevi zabrsiati porazen vtis takih ugotovitev na ta način, da obtožujejo druge., zlast. pa njim Sarinim r.evšečne narode in države enakih metod. Tako je. kakor poroča »Politika« Tia zadnji seji tega odbora razorožitveine konference vzbudila veliko pozernost debata o jugoslovemskem Sokolu, ki so jo sprožiti Italijani.
Italijanski delegat polkovnik Olg"'ioni je skušal dokazati, da je Sokol organizacija vojaškega značaja. Trdil je, da je bil Sokol osnovan še.'e kta 1930 ter da je podrejen redni voi>sk>!, ki da po oficirjih in pod-otiorjih tudi vodi vso organizacijo in vežbanje Sokola. Da bi bila obtožba še bolj drastična, je vpletel med »vojaške« organizacije tudi Ju g os! o vensko Matico, Jadransko stražo, že davno razipuščeno Qrjuno in za pnmečeik še netkake komite in troiike, ki očivid.no silno strašijo fašistične stratege, k a M.i a rosik i delegat je končno zahteval, naj se vse omenjene organi-zaciie vštejejo v efektivno stanre hi gosi o venske oborožene sile. Ta napad italijanskega defe^ata na Ju-gos'aviio ie izzval v konterenčmih kroai-h •ve!« k o presenečenje.
Sedela je bi-lo jaigoskn-t«nskim deilegatom kai !ah-kio pobiti te netočne, t&ntdenclozne ■vn nesmiselne navedbe Italijanov. Jngoslo-venski de e-gat Mi-ha.Mo Nemad-oviič je odločno zavrnil italijanski napad i daljšim, dokumentiranim govorom, v katerem ie v glavnem izvajal:
J ugaslo venski Sokol ni organizacija, ki ie nastala šeie ro svetovni vojni v r.izu organizacij, kakršne so nastale v raznih drugih državah, kjer Imajo te onganizaerce razne prikrite politične in vojaške cftje. Prva sokolska organizacija je bila osnovana pred 70 leti v Pragi ter se je sto^jema razvila v Sloveniji, na Hrvatskem in v Dalmaciji. Bila je tolerirana od avstro-ogrskih oblasti kot ustanova, ki nima nikaknh ofen-z-.vrv.li političnih ciljev in Dlkakega vojaškega značaja. Po i-sfcih načelih je bilo prvo sokoisko druš<tvo v Srbiji osnovano pred 53 leni od nekega slikarja, ki je še<!e nred par letfei umni v starosti 99 le*.«
Ko je general N&nadovlč ohrazloži.1 zgodovinski razvoj Sokola, je v daljših izvajanjih, ki so jih poslušali vsš delegatje z največjo pozornostjo, spoznavajoč, kako terodent ozno irm je bila prikazana ta vite-ŠKa organizacija s strani italijanskega de>-legata, zavrni.! nadaljnje navedbe. Rekei! i® med drugim:
»Iz vsega povedarega je jasno, da ie Jn-g-isl o vedski Soko! stara organi za clija, ki nima n:.kakih vojaških ciljev. So-kolstvo ima da.nes mednarodni značaj, ker obstoja zveza vseh Sokolov, obsegajoč vse one države. ki imajo sličme organizacije in ki so zasnovane na istih načelih. Razen tega ie Sokol kraljevine Jugoslavije član mednarodne. gi-m»nast:6ne federacije, kar že samo po se»bl dokazuje njegov zir.ačaj.«
Ker ie italijanski delegat trdil, da so za inštruktorje v Soko'ti oficirji in podoficirji, je general Ncr.adovč dokaza!, da Sokol ni n;ti v najmanjši meri vojaška organizacija, nma niti oro-ž-a niti kakega javnega ali tajnega političnega ali vojaškega cilja, niti ne kake vojaške izobrazbe pred vojaškim rokom. Te'o\ adn-i uči-te^j-i niso oficirji ali pod-•cficirjl. marveč no večini učitelji, trgovci, obrtniki, nameščenci ?n celo kmetje. Sokol spada e'd:.ro pod ministrstvo za telesno vzgojo naroda in nma nobene zveze z ministrstvom narodne obrambe.
Pravo senzacijo je izzvalo, ko je general
Nenadovič dejal: »Ce je kljub vsem navedenim dejstvom še kdo, ki bi hotel všteti SoKola v vojaške etektive, potem bi bilo logično, da všteje v to tudi dekle.ta ln žene Sokokce, vso deoo in naraščaj v starosti pod 18 let. ki jih je na tisoče in tisoče. kajti vsi ti so pod enakimi pogoj-i člani istega So-kola.«
Ob koncu ie general Nenadovič navedel •uradne številke, po katetrih je vseh članov Sokola 330.000, od tega pa najmanj 70.0011) Sokolic. Članov med 13. in 20. letom starosti je 24.793. »Nadejam se,« je. končal general Nenadov.ič svoj govor, »da bo ta odkritosrčni In lojalni ekspoze zadovolji! spoštovane delefgate. kii se tako zelo zanimajo za jugos'ovensike.ga Sokola.«
Oovor generala Nenadoviča je večina delegatov toplo pozdravila. Kako velik vtis je napravil, se vidi že iz tega. da je takoj nato Izjavil francoski delegat Mass-igli, da že samo dejstvo, da je to splošno narodna organizacija, ki ni omeoena ne po starosti, ne po spolu članov, govori proti italijanska tezi V najskrajnejšem primeru bi se moglo upoštevati kvečjemu aktivno te! o vadeče članstvo, ki ga je le okrog 13.000, a seveda bi moralo to merilo veljati tudi za gimna-stične organizacije vseh ostalih diržav.
Nemčija pa ?es mili' tarlzira mladino
M°nakovo, 19 maja d. Počim nemška vlada po Hitlerju odločno protestira proti očitkom, da se Nemčija tajno oborožuje v nasprotju z versaillesko pogodbo, se v po-sameznih pokrajinah »tretjega carstva« že nekaj časa vrši vojaško vežbanje celih letnikov za orožje sposobne mladine. Posebno na Bavarskem se je v veliki meri izvedlo vojaško vežbanje mladine. V sporazumu z državnim vojnim ministrstvom, bavarskimi vojaškimi oblastvi in vrhovnim vodstvom Hitlerjevih napadalnih oddelkov se snujejo sedaj posebne telovadske čete (Turnerv/ehr) Vstop v te organizacije je s>icer prostovoljen, dejansko pa se kliče k vežbanju vsa mladina od 19. do 21. leta, ki mora tako odslužiti leto dni vojaške službe. Vežbanje se vrši pod vodstvom oficirjev in podoficirjev. Uče se pred vsem streljanja, metanja granat in zaščite pred strupenimi plini. Organizacije se morajo po navcdil-ih vodstva nemške telovadne zveze, ki je formalno celo zadevo organizirala, povsem izpopolniti za obrambno službo ter imajo služiti za izvežbanje naraščaja. Enake organizacije v svrho vojaškega vežba-nja mladine se snujejo tudi drugod, pred vsem na Saškem, v šleziji in Vzhodni Pru-si ji.
Ženeva, 19. maja. d. Na današnji seji je odfcor za erfektive z vsemi proti glasovoma Ita-Mjie in Nemčije sklenil, da bo štel v smislu po.lii.skega predloga 9000 mož polvoja-šlkih formacij Poljske v vojaške efekt i ve. Posebno presenečenje je vzbudilo, ko je italijanski delegat najbolj trdovratno pobijal številke, ki jih je navajala Poljska. (Sede nemške pomožne polioiie je italijanska delegacija zahtevala, naj se vzame na znanje izjava Hitlerja, da bo jromožna policija, ki jo tvorijo hiflenjev-skl napadalni oddelki, do "konca tega leta razip-uSčena. Do sklepanja o tem še n« priš'o
ln Avstrija Ji sledi
Dunaj, 19. maja. d. Kakor znano, je
avstrijska vlada sklenila, da uvede po nemškem zgledu prostovoljno pomožno policijo, ki naj bi jo tvorili člani Heimvvehra in sorodnih organizacij. Izvežbanje te policije se bo vršilo pod vojaškim vodstvom. 22. t. m se bodo po vseh slavnih deželnih mestih pričeli posebni tečaji za voditelje, ki bodo trajali do 5. jjn. Za one, ki še nikdar niso služili v vojski, je določeno po vod telj-skem tečaju še naknadno vežbanje od 6. junija do 3. julija. 20. t m. bodo pritegnjeni k vežbanju do konca tečaja oni prostovoljci, ki eo že služili v vojski. V teb tečajb ee' ne bodo vežbali samo v nastopanju v strnjenih formacijah, temveč tudi v streljanju Razen tega bodo predavali višji policijski in orožniški organi. Po končanem izvežbanj j bodo izpuščeni domov, v potrebi pa bodo vpoklicani in od vojaške uprave na zahtevo dodeljeni posameznim oblastem kot aeistenčne formacije.
7
UM h PETA
JU60SL-IZDELEK.

trtte^fuv
Obsojeni vohun se Je po obsodbi zastrupil v sodni dvorani s strihninom
Državno sodišče je včeraj zaradi špionaže obsodilo dva obtoženca na večletno ječo — Italijan Rosnini se je poskusil odtegniti ječi s sam«-
Beograd. 1!» maja p. Ob 11. dopoldne je državno sodišče za zaščito države in javne varnosti proglasilo razsodbo v procesu proti ita i.anskemu državljanu Ludviku Rosni-niju iz Vidma in našemu državljanu Hermanu Fnedmanu zaradi voiaškega vohunstva Obtožena sta bila. ila sta v korist neke tu e države zbirala poJatke v vojnih objektih in ukrepih, ki se nanašajo na o-brambo države Proces proti obema vohuno ma se je vršil 15 in 16 t. m. Sodišču je predsedova' kasaciiski sodnik Peter Janko-vič. v sodniškem kolegiju pa je bil tudi apelaeijsKi so-nik dr Stuhec iz L'ubljao*. Obtožnico ie zastopal državni tožilec dr. Djadrov Obtoženca sta branila dva odvetnika Krivda Ludvika Rosninija je bila Je.s-no dokazana po izpovedbi drueeea obtoženca ter drugih prič ter na osnovi objektiv nih o«o iščin. krivda drueeaa obtoženca pa na pod ast njesoveera lastnega priznanja in konkretnih dokazil Sodišče je oba sposna-lo za kriva Obsodilo je Ludvika Rosnlora na šesf let ieče. trajno izgubo častnih pra vie in traini izson iz Juaoslnviie. Fried-mana Hermana pa na tri leta ječe in bo častnih pravic za dobo pet let. Obena
morom
se v kazen všteje preiskovalni zapor.
Ko je Rosnini po razglasitvi obsodbe odhajal iz sodne dvorane, je vzel iz notranjega žepa skrito dozo strihnina in jo po-užil Nemudno so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki takoj izprali želodec. vendar pa dvomijo, da ga bo mogoče rešiti.
Rosnini umrl
Beograd, 19. maja p. Nocoj je v tukajšnji bolnišnici umrl obsojeni italijanski špijon Rosnini. Vsa prizadevanja zdravnikov. da bi ga rešili, so ostala brez uspeha.
Iz državne službe
Beograd, 19 maja p. Z odlokom prometnega ministra sta bila upokojena praktični tehnik Ivan Vrančič in poštna uradnica Marija Kralj v Ljubljani.
Napredovale sta za eno položajno skupino šumarski svetnik pri »reškem načel-stvu v L1ub'jani inž Franjo Mik'avec in višji tehnični man-;r>ulant Dri šnmski direkciji v Ljubljani Edvard Marčič.
Odgovor Nj. Vel. kralja Roosevelta
Beograd, 19. maja. AA. Nj. Vet kralj je odgovoril iz Niške Banje na poelanico predsednika Zedinjenih držsv Roosevelta z «a-slednjo brzojavko:
>V fasu. polnem negotovosti in upravičenih skrbi, je jugt.slovenski narod, ki ni pozabil vflikih zaslug pokojnega predsednika Wilsona za pravico in mir, z zadovoljstvom in iiado sprejel poslanico Vaše eks-celeoee. Ta plemenita misel j<> močna podpora mirti in gospodarski ohnori sveta. V imenu jiigoslovenskega naroda odgovarjam poln zaupanja z zadovoljstvom na poslanico Vaše ekscelenee in s« pridružujem iej plemeniti akciji, želeč ji mnogo uspeha. — Aleksander.«
Senator Klofač narodnemu delavstvu
Duhovni vodja narodno delavskega po-kreta v čekoslovaški, senator Vaclav Klofač iz Prage, je poslal NSZ o priliki 25 letnice nas'ednji pozdrav:
Dragi bratje,
vzradostilo me Je Vaše povabilo na Vašo jubilejno slavnost in srčno rad bi prišel med Vas, če bi mi to moje zdravje dopuščalo.
Z radostjo se spominjam naših stikov davno pred vojsko v Ljubljani, Trstu in Pulju in veselilo me je, ko sem videl, kako med Vašim delavnim ljudstvom raste razumevanje za spojitev narodne misli z mislijo človečanstva Ln socialne zavesti. Drevo raste iz korenin in prava sila naroda in države je spodaj, v njegovih najširših ljudskih vrstah. To je veljalo za Vas in za nas in to velja še danes v tej negotovi mednarodni situaciji in v teh težkih dneh gospodarskih stisk. Mi imamo največji interes na tem, da bi Vaša država bila silna in da bi se zdravo razvijala, istotako kakor je v Vašem interesu, da bi bila naša republika silna in da bi se zdravo razvijala.
Temu idealu služi naš narodni socializem in temu idealu služi tu-di Vaše delo, pred katerim se klanjam in Vam želim, da bi doživeli najlepši razvoj.
Spominjam se Vas, mislim na Vas ln želim Vam in Vašemu narodu v bodočih letih vse najboljše.
Bratsko Vas pozdravlja Vaš
Vaelav Klofač.
Narodno strokovna zveza je prejela poleg že objavloenih še celo vrsto drugih čestitk, med njimi od dr. Kalana iz Celja, narodnih poslancev Antona Krejčija, "^ovro Petovarja in Vekoslava Spindlerja, številnih sokolskih društev, Kola jugoslovenskih sester iz Most, Udruženja železniških uradnikov, Obrtniškega društva v Ljubljani, raznih organizacij JRKD, Zveze bančnih zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov v L»iubijani itd.
Agrarnim interesentom v gornjegrajskem srezu!
Poročajo mi, da gotove osebe zopet begajo ljudstvo z govoricami, da je agrarna reforma definitivno propadla, in da pozivajo one, ki imajo agrarno zemljo v zakupu, naj to zemljo kupijo, ker jo bodo sicer izgubili.
£e enkrat sem svaril naše ljudi, naj takim govoricam ne verjamejo in naj nc gredo na limanice osebam, ki so v službi onih, ki bi na ta ali oni način radi oškodovali agrarne interesente. To svoje svarilo ponavljam. Ne dajte se begati! Agrarna reforma ni propadla in oni, ki imajo agrarno zemljo v zakupu, jo dobe in naj bo agrarna novela sprejeta ali ne!
Čujem, da je graščinski upravitelj za nedeljo 21. t m. sklical na Rečici sestanek agrarnih interesentov, na katerem bo prodajal agrarno zemljo. Kdor je pameten, se tega sestanka ne bo udeležil, še manj pa. da bi agrarno zemljo kupoval. Sicer pa pridem v nedeljo 29. t. m. na Rečico, kjer bom natočil čisto vino o agrarni reformi.
Toliko v vednost in ravnanje.
19. maja 1933.
Rasto PustoslemSek.
Uredba o podaljšanju kmečkih menic
Beograd, 19. maja. p. Na podlagi 51. 6 kona o podaljšanju veljave zakona o zaščiti kmetov in uveljavljanju poedinih predpisov zakona o izvršhi in osiguranju z dne 19. decembra L 1932. je ministrski svet na predlog pravosodnega ministra izdal uredbo o podališanjj rokov za iztoženje menic zaščitenh poljedelcev. Uredba se glasi:
»Glede menic poljedelcev (čl. 1. odst 4 uredbe za izvršitov zakona o zaščiti kmetov), ki so zapadle pred 20. aprilom 1. 1932 ali do tega une in &o bile prolongirane z izdajo novih menic ali na kak drug način novacije, ee bo smatralo, da je zastarelost prekinjena (§ 79. meničnega zakona) tudi tedaj, ko bo lastnik menice prijavil menično terjatev pri sodišču, ki b' bilo pristojno za tožbo glede na mesto izplačila te menice. četudi vloži tožbo v roku leta dni potem. ko stopi v veljavo ta uredba.
Sodišče bo prijavljene terjatve zbralo v sp;sku. v katerem bodo glede vsake terjatve navedene osebe, ki so terjatev prijavile. imena meničnih dolžnikov in znes<*k na katerega se menic glasijo.«
Danes je bila ta uredba objavljena v »Službenih novinah«, a Čemer je postala pravno veljavna.
KONCERT
akademskega pevskega zbora v L.rabl iani bo v nedeljo ob 11. dopoldne v Unionu.
Zmagoviti slavčki doma
Sijajno uspela koncerta v Bratislavi in na Dunafu sta zaključila venec njihovih zmag
Vr

Zagrebška vremenska naDoved za danes:
Pod.nevi izpremenljivo oblačno, ponoči ve-drejše Lokalne padavine mogoče.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Nobene bistvene in traine izprememhe spremenljivega in nestalnega vremena Tudi na jugu se bo vreme najbrže poslabšalo.
Fiiris corooftt opus, kakor bi se po letio-flfco reklo. Vse se je izteklo, ko bi brilo ne-rnaz&no... Iz Brna naj še omenim, da smo bili popoldne pred odhodo»n gostje našega rojaka univ. prof. dr. Rostoiwrja, kjer ano
oe&ej uric počutili, kakor bi bilu doma. Gospa oam je neutrudno stregla z vsemi mogočimi dobrotami. marsikatera lepa beseda na rašun slovenskega p°bmtimstva »e bdia izrečena. IzpozabiLi smo se skoro, da smo bih le gostje, odšle smo že v pozni uri iz prijetnega doma, v katerem sta gospodar in njegova soproga dokazale, da je v domu učenjaka prav toliko pristne slovanske gostoljubnosti, kakor učenosti.
Ce so bile Češke Budejovkre vrafca na pot naši /»nagoslavni tunneji, morem trditi, da ie Bratislave zlati trak, ki je povezal cvetje naših uspehov v očarljiv šopek. Vedeli smo, da Bratislava svojega srca rikur.r in nikjer ne zataji; sprejema, kakršnega smo tu doživeli, pa ni nrlhče pričakoval. BiLe so sa-mo barve, prelestr.e barve slovaških narodnih noš, ki so valovile po šnrok h arabi-slavskih ulicah vse od kolodvora do naših bivališč.
V slovaški metropoli
Sprejeh so nas v kolodvorski čakalnici. Vsi odborniki Lige s predsediiikom dr. čer-nvin na čelu. ki nas je pozdravni s presraio dobrodošlico. Domače pevsko društvo je zaipelo našo himno, naši so pa odpeH češkoslovaško Pozdravil nas je tucfo zastopnik mesta, naša rojakinja gospa Peršlo-va, ki poje na ondotni operi, in šolske deklice v narodnih nošah, ki so sla viko m izročil« šopke svežih rož. Pri spre iernu je bilo tudi več Slovencev in Siovenk. ka že dali« časa žive v Bratislavi.
Tisoči so nas pričakovali pred kolodvorom. Med burnimi ovacijami smo šli skozj gost špalir šolske miadeži, ki je biLa vsa v slikovitih slovaških narodnih nošah, &koz.i mesto v Ywoo. kjer so nasianili deklice, in v Študentski dtin. kamor so namenili dečke. K.o smo -se malo oddahnili, smo 2e morali v dvorano Redute. ki ni mogla sprejeti nobenega poslušalca več: glava pri glavi, otroci so se brLs tik do odra. Bilo je navdušenja, da so se stene tresle. Drugi del programa »o oddajali po radiu. Po odmoru so nas pozdravili dijaki bratislavskih šol. opravljeni v narodne noše. Iz-roč.li so zboru mnogo cvetja in vencev.
Večerni koncert je privabil v redutino dvorano okrog 20(J0 poslušalcev, za katere je bilo njihovo petie. sodeč po razpoloženju, pravo presenečenje. Pred pričel kom je stopil na oder tudi zhor dijakov državne realke in za-pel našo himno. Naši so odgovorili s češkoslovaško himno, potem pa je sledila pesem za pesmijo točno po programu. Med odmorem so prinesli na oder spet šopkov in lovorov.h vencev, župan Kun pa je pozdravil zbor v imenu mesta. Seveda so morali program podaljšati in dodati nekaj pesmi, saj poslušalcev ni bilo spraviti iz dvorane.
V	sredo dopoldne in popoldne so si Slavčki ogledovali šole ia so se pri popoldanski zakuski pred odhodom že dobro razumeli in menitii z domačimi šolarji. — Siovo ni bilo nič manj presrono, kakor prihod. Mnogo šolskih otrok, naših rojakov, odbor im člani CJ lige ki množica mesčauov be je zbralo na kolodvoru. Ko je viak že odhajal, so se še držale prijateljske roke. dečki in deklice v narodnih nošah, k,i jih je navdušenje m naše premotilo pri težkem slovesu. so poskakovali iz vozečega vlaka; k sreči se ni pripetilo prav nič nerodnega.
Ce naj sodim slovansko zavest Bratnslavča-nov, njihovo gostoljubnost, ljubeznivost, r&-dodarnost in odkritosrčnost po vsem tem, kako so nas sprejeli, kaxo smo bili vsi njihovi za časa bivanja med njuni in kakršno ie bilo slovo, potem trdim, da za Slovana lepih, značilnih lastnosti v ničemer ni mogoče prekositi
Dobrodošlica na Dunaju
Po določenem načrtu bi se morali odpeljati iz Bratislave okrog poldneva, da bi prispeli na Dunaj ob 14.30. Ker pa so v Bratislavi za svojo gostoljubnost razširili program tudu na popoldne, smo se odpeljali iele ob 16. in prispeLi na Dunaj ob 20. N-a kolodvoru so nas pričakoval! naš poslanik minister Nastasijevič z generalnim konzulom g. Josimovičem in višjimi uradniki poslaništva. nadaiie Slovenski krožek s predsednikom g Cernelčem, podpredsednikom pianistom prot. Trostom in mnogimi člani nadalje zastopni-ce Društva jugoslovenskih žena z gospenr Mišičevo, Šragovo, Rakaso-vičevo ter skoro va naši na Dunaju študirajoči rojaki. Z lepim nagovorom je pozdravila Slavčke ga. Mišičeva, ker predsednica ga. Zeoeva zaradi obolelosti ni moala priti k sprejemu V imenu krožka je želel dobrodošlico prof Trost. ki je poudaril, da je naloga, ki jo vrše ti mah pevci, velikega pomena za razvoj in propagando naše glasbe ki se bo z njihovim koncertom na ta načn prvič predstavila dunajskemu gksi!>er).fcmu občinstvu. V imenu JAD Sloga in koroških akademikov sta želela dobrodošlico gg. Kuharič Ludvik in Nograšek Jože, vsem pa se je za prisrčni sprejem zahvalil vouitel; turneje g. Drago Supančič. V treh udobnih avtob'wlh smo se s prtljago odpeljali do naših ubikacij v Ko m enakega š^lo v XII. okraju, kjer je bila pripravljena tudi večerja in udobne postelje, da so m^o-li otroci koj k počitku.
V	četrtek zjutraj so bili pevoi ob spremstvu številno zastopane raše kolonije v Schonbrunnu. kjer so imeli z eksotičnimi /i: valim j v zverin.jaku največje veselje. Ob 12. so se pripeljali v Konzerthau-s, kier so imeli za nastop malo skušnjo, nato pa smo šli par m not peš do bivšega dvora, kjer smo bih povabljeni na kosilo ob 13. Seveda smo se moTalii za ljubeznivost g. prof Sohmittd izkazati vsaj 6 točnostjo.
Za naše male je bila notranjost nekdanjega cesarskega dvora kar pravljična. Profesor Scbmitt ima zase in za svoje pevce na razpola-sfo prostore v starem dvorcu, ki jnh je uporabljal prestolonaslednik Vsa oprema od takrat je še ostala m je razumljivo. da kaže vse razkošje m okus tedanjih časov. Postrežem smo brli, kakor more to le prvovrstna dunajska kuhinja. Naš gostitelj je pa tudi storil vse. da nam je s svojim gostoljubjem presegel vse naše pričakovanje Bila j« prava slavnostna pojedina, kakršne n«i& otroci še niiso doživeli. Rektor Sohnvtt je sem skrbel, da so bili otroci z vsem postreženi in nam je želel v svojem domu najprijetnejše bivanje. VeseVil
ae je večernega koncerta tako velikega abora, saj šte>e njegov b-vetovnoznani zbor »Sangerknaben« le okrog 30 pevcev. Po kosilu so šln otroc- v veliko igmloioo, v kateri so se nekaj čase zabavali z različnimi -.gramu, nato pa so se z avtobrusi eno uro vozili po mestu, da sri ga vsaj za silo ogledajo. Nekaj spremljevalcev nas je ostalo pri prof. Sch-mittu pri čim' kavi, h kateri se je zbralo mnogo našega na Dunaju živečega živijo.
Velika zmaga
Koncert v veliika dvorani Kon^eilhauaa,
ki ima prostora za 2500 poslušalcev, je b*! za trboveljske slavčke nedvomno eden njegovih najvtMijib umetniških uspehov. Dvorana je bila napolnjena z dobro tričetrt no, kar je gotovo redkost za vokalni ziborovski koncert, posebno še za Slavčke, ki so se prišii semkaj predstavit. Zasluga za te res triumfalna u»peh gre Slovenskemu krožku, ki je v nekaj tednih požrtvovalnega dela omogočil, da je odnesla n«ša vokalna g!as-bs, zastopana po naših najmlajših, rz tega giasben-o odločilnega mesta lovorjeve vence popolne zmage. Duša vsemu temu delu iu mnogo ča-sa ter vseh žrtev zahtevajočim pripravam je b-il klavirski virtuoz profesor Anton Trost. ki mu gre ia naš uspeh največ zahvale Odpravil je brez števila potov, intervencij, prošenj :n dopisov. Za nas se je žrtvoval v toliki meri, da sta oa in njegova g°spa soproga, kn je tudi pri ne« dobro znana virtuozinjfl. odpovedala pouk svojim učencem, da sta pripravile vse potrebno in nam biLa za čara bivanja ne Dunaju vedno tia razpolago. Bila sta pri nas od našega prihoda pa vse do odhoda na južnem kolodvoru. Za vso to požrtvovalnost. ki jo je prof. Trost pireko našega Slavčke storil vsemu našemu narodu, tvi nobena zahvala zadostna. Seveda so tucvi ostali Član-i krožka storili vso po ?vo>ih močeh in so bili predvse-m r^edsednik g. Jok® Černelč in tajnik Zlatko Bisail profesorjeva desna roka. Seveda ne kaže po imenih naštevati ostalih članov krožk»i in naših dijakov, ki so se vsi izkazali na moč požrtvovalni za neso stvar. Mnogo ljubezni in dobrot nam je izkazalo Društvo iugosio-venskih žena na čelu mu marljive gosoe Mišičeva, Šragova in Rokasovičeva, k.i nam je zvečer pred koncertom priredilo lepo večerjo v restavraciji hot-e-la »Pri pošti« in nas tudi za pot dobro založiik). V?e pa sta, v njihovem delu moralno m denarno podpirala naše poslaništvo in generalni konzulat.
Koncert je posebila dunajska elitna koncertna publika in vsi merodaini časop kritiki. Naše poslaništvo je bilo celotno n« zvočno. V prv; loži je sedel g. minister Nastasijevič s svojo rodbino, poleg g. generalni konzul Josimovič in višji uradn ki poslaništva. Med poslušalci so bili številno zastopani profesorji konzerva torija, operni in koncertni pevci, med njimi znamenita operna pevka grofica Kinskv Številno bila zastopane inozemske legacije, prav odlično češkoslovaško in poljsko poslan štvo. Lepo so se izika/ali tudi naši študentje. 5d jih je ljubljanski rojak mani gvnekolog dr. Hans Hogler korporat-ivno pripeljal ▼ dvorano.
Ko so pevoi pričeli vstopati ne oder. jHi je sprejelo dolgotrajno ploskanje, ki se j« iznova oglasilo, ko je vstopil dirigent Šuli-goj. V popolni tišini, ti jo je stopnjevalo še nejasno pričakovanje, so .adoneli v dvorano: Mii smo pa od tam drama, kjer se sr,n-ce ne smehlja ... Pritajene vzklike radostnega presenečenj« je bilo čuti v parteriu. Pesem je ubrano ki čisto zvene!« v ogTom-no prostorrrro dvora-ne. Po prv: pa**-; je burno ploskanje izrazilo pnrzmanje pevcem, ki se je stopn.ie-velo od pesmi do pesmi-Med odmori — v prvem sta bila zboru po-klonjena velika lovora venca z širokimi po-svetilnimi trakovi v narodnih barvah di>-najsikih Slovencev in jugoslovenskih vera & — je bilo po hodnikih in foverji-h slišati erwi-bo le v superla tivih:
„Bezaube?i«J, e*stzuckend, herrlkh S" . . .
Govoril sem s priznan m g^sberMkom, ki je zagotavljal, de je petje Slavčkov »das Voli kommens t e«. Mnogo pe-mi so morali ponavljati, ker poslušalci le niso hoteli odnehati od svojih zahtev. Ko »o končali spored s Mokrenjčevo »Pazar živine« in )e rbo-r hotel z odra. je nastal v dvorani pravcati vriše. Glasno za zahtevah dodatka, cepetali eo z nogami in drli proti odru. »Gor čez i žaro«, ki so jo dodali, sc morali ponavljati in ko so odpeli »Oj Triglav, moj dom«, poflušak' še vedno niso hoteVi ven. Drli so v našo garderobo, da od blizu vadijo t® male umetnike, o katerih so trdili, da W vsak lahko nastopal v operi.
K velikemu umetniškemu uspehu je mnogo pripomogla zelo ekust črte dvorana, t kateri se *udi na j nežnejši pianisimo n« izgubil in ga je iblo čuti v sleherni kotiček, prav tako pa »o moč.tri akordi zveneli ko orgle.
Ce upoštevamo, da ie bila isti ve&er tudi Brehmsova proslava, kri jo je posetilo mnogo najresnejšo glasbo ljubeča publika, da je v operi pel Kiepura in je bilo tudi več drug-:h elitnih glasbenih prireditev, je uspeh Slavčkov v vsakem pogledu najboljši. Ravnatelj koncertne poslovalnice »Elite«, ki ie režirala tudi n«š koncert, je po koncertu izjavil da .jamči Slavčkom tu nabito polno dvorano pr njegovem drugem koncertu, naj si bo kdaj:ko!n.
Domov
Ko so pevc- pred poslopjem vstopali ▼ avtobuse, se je od nj-h poslovita naša kolonija i<n dobre jiigoslovenske dame, mnogo pa jih je prišlo po slovo na južni kolodvor. tako prof. Trost. vs' člani krožka, ravnatelj »Elitne« poslovalnice in njegova soproga, ki sta rre 1 odhodom vse pevoe obdarili z zavitki čokolade.
Noč smo prevozni-- v spanju. V Mariboru pa je g VLahovič naši veliki družini spet pripravil zajtrk in to brezplačno, kakor je pevce brezplačno pogostil pri odhodu na turnejo, ko so se peljali skozn Maribor.
V Trbovljah je liic. To pa ni motilo staršev in sorodnikov otrok ki so v velikem številu pričakovali na kolodvoru svojih z mnogim« venci okrašenih najljubših, ki so nam s svoi-nm petjem v tujimi storili mnogo dobrega V ponedeljek pojdejo kot pridni šola.rji zopet k pouku, nato pa v sredo na svidenje v Ljubljani!
Naši kraji in lfudfe
Poizvedbe v zvezi z beograjskim umorom
Ravnatelj Markovič trdovratno molči, za Miljkovičem pa ni sledu
Beograd, 19. maja.
Roparskemu umoru trgovca Stankoviča se pridružujejo sedaj še raznovrstni zločini, ki so ostali nepojasnjeni in nekateri od njih tudi že pozabljeni. Markovič in Miljkovič sta umorila trgovca Stankoviča 1. maja, zločin pa je bil odkrit šele devet dni pozneje in to v prvi vrsti zaradi tega. ker je bilo splošno znano, da je imel nesrečni trgovec zveze z Markovičem in ^er so ga nazadnje videli, kako se je z njegovim tajnikom Miljkovičem z avtomobilom vozil po beograjskih ulicah. Od tedai M največja kriminalna senzacija ne pride več z dnevnega reda. Tz prejšnjih poročil je znano, koliko okolščin govori za to, da sta Markovič in Miljkovič umorila tudi milijonarko Mitričevičko ter izvršila še razne druge zločine. Na vsa previdna vprašanja o prejšnjih dogodkih pa Markovič trdovratno molči.
Pri tej veliki kriminalni aferi je posesno značilno, da se sedaj dan za dnem prijavljajo beograjski policiji in uredništvom >i-stov ljudje, ki menijo, da so po veliki sreči, takorekoč za las rešili svoje živ!jt^-nje pred krvavo sekiro Markoviča in Milj-koviča. Eden pripoveduje, kako je priSel v Markoviče^o pisarno zaradi časopisnih oglasov, s katerimi se je ponujala pri filmskem podjetju »Adrija« dobra služba proti kavciji. Sprejel ga je ravnatelj Markovič, razgovoru pa je, sedeč v kotu sobe prisostvoval Miljkovič. In ko je mož, ki je iskal službo, dvignil v banki del =vojih prihrankov, da bi vložil kavcijo in je Maric oviču že govoril, da ima pri sebi denar, je baje na svojo srečo v ogledalu videl, kako se je mož v kotu dvignil ter naglo stopil proti njemu s kretnjami, kakor da bi mu hotel skočiti za vrat. Na srečo pa je bil ogroženi tako dobrih živcev, da se je napravil, kakor da ne bi bil ničesar opazil, ter se umaknil iz sobe z izgovorom, da gre v banko še po ostali del ze-Ijene kavcije. Drugi spet pripovedujejo, da so prišli k Markoviču zaradi raznih kupčijskih ponudb in da zaradi neke temne slutnje niso hoteli z njim v klet, ko jim je hotel razkazati neke aparate.
Precej od tega, kar se dandanes pripoveduje po tolikem času, je seveda plod domišljije, vzbujene od te krvave senzacije, so pa vendarle tudi skrivnostni zločini, pri katerih je prav lahko mogoče, Ja sta sodelovala Markovič in Miljkovič, ki sta se tako uspešno skrila v »boljši« in »ugledni« družbi. Ugotovljeno je, da sta se oba zločinca zelo zanimala za zapuščeno hišo čudaške in bogate starke Mitriče-vičke, pa tudi trgovec Josip Finci, ki je imel svojo trgovino v Reogradu in' Šabcu in je pred petimi leti v Beogradu brez sledu izginil, je bil znan z Markovičem.
O vsem tem poročajo obširno beograjski listi in med poročili najdemo tudi sliki Miljkoviča in Markoviča iz policijske kriminalne razvidnice. Zadnja Miljkovičeva slika je iz leta 1030. Markovičeva pa je nekaj let starejša. Res čudno, da se poprej niso bolj spominjali na te zabeležbe. Oba zločinca sta se tako dobro usidrala, da je bila na mah v pravem pomenu besede izbrisana njuna zločinska preteklosr.
Značilen je konflikt, ki ga je imel Markovič lan i z obrtno oblastjo. Mnogi posestniki po Srbiji in tudi občinske uprave so dobivale tedaj od njega ponudbe za izposojevanje posojil. Te ponudbe so nosile naslov nekakšnega srbsko-francoskega denarnega podjetja, ki pa ni bilo do tedaj še nikomur znano. Od strank se je zahtevala gotova vsota za poravnavo stroškov. Ko so neke občine take ponudbe predložile oblasti, so naposled le našli v Beogradu pisarno neznanega denarnega podjetja: vodja te pisarne je bil Markovič. Preiskava, ki jo je uvedla obrtna oblast, je takoj ugotovila, da vrši Markovič navadno sleparijo. Obsodili so ga na zapor in na precejšnjo globo, mož pa je preiskavo vodečemu komisarju zagrozil s svojimi zvezami — in naposled so res vsi spisi nekam izginili--
jPri boleznih ledvic, seči, mehurja m danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem časti. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Miljkovič pa je v časih, ko ni bil v kaznilnicah, uspešno igral ulogo čednost-nega in pomožnega mladeniča. V beograjsko cerkev Sv. Marka se je vrinil kot cerkveni pevec, v samostanu Krupi v Dalmaciji. ki ga vodi njegov sorodnik, pa je bil posebno ljub gost že večkrat in tja se je zatekel tudi po umoru trgovca Stankoviča. Ugotovilo se je, da je prispel že 3. mara, torej več dni pred odkritjem zločina, v Zagreb, od koder je z najetim avtotaksi-jem pod izgovorom, da se mu zelo mu rti v Karlovac, z največjo naglico odpotovil. V Karlovcu pa je zahteval od šoferja, na) ga odpelje v Dalmacijo. V Kninu je plačal šoferju za vožnjo 3200 Din. Šofer je pozneje pripovedoval, da se je njegovenr.i potniku silno mudilo, da je bil zelo nervozen in da je imel listnico polno tisočakov. Iz Knina se je Miljkovič podal v krupski samostan, kjer je ostal od 8. do 10. t. m. V spominsko knjigo samostana je napisal naslednje:
»Prišel sem v to milo in domačo dolino, kjer žubori potok skozi čarobne in romantične planine, kjer slišim milo petje ptic in vdihavam vonj divnih šum in cvetja. Zatekel sem se sem, da očistim svo«o dušo in ozdravim svoje bolno srce. Hvala bodi Njemu, vsemogočnemu in milostlji-vemu Stvarniku, ki bo gotovo utešil moje bolečine, hvala pa tudi dobremu samostanskemu predstojniku, Naumu Miljko-
viču, ki mi je prožil očetovsko in bratsko roko« — —
Ko je zločinec to pisal, je njegov sorodnik, samostanski predstojnik v okolici samostana slučajno srečal vaškega duhovnika, ki ga je vprašal:
»Ali veš, oče, kdo je pod tvojo streho? Razbojnik iz Beograda.«
Še preden mu je vse razložil, so že prišli tudi orožniki, ki pa jih je MiJijkovič še pravočasno opazil, ko se je sprehajal s samostanskimi gojenci v gozdu nad samostanom. Pozneje so ga še videli na dveh mestih. Najprej se je zatekel pced hudim dežjem v neko kmečko hišo, kjer so mu postregli z žganjem in polento. Gospodarju se je, kakor je pozneje pripovedoval, zdel tujec precej sumljiv, mislil pa je. da je eden od teh, ki dandanes begajo iz kraja v kraj za zaslužkom. Da»i pozneje in sicer že precej pozno zvečer pa je železniški čuvaj na progi med Lovincem m Gospičem opazil neznanega človeka ter mu zaklical: Stoj! Ker je šel naprej, je zaklical še enkrat: Stoj, če ne, streljam! Dobil ie za odgovor: Ne streljaj, jaz sem Miljkovič! —• Čuvaj, ki je mislil, da je to kak delavec, je povesil puško, v istem hipu pa je neznanec skočil za nasip ob progi ter se izgubil v gozdu. Od tedaj za Miljkovičem ni sledu, dasi so ga orožniki tri dni in tri noči v silni nevihti iskali po vsem Velebitu.
orišcevalci denarne stiske v škripcih
Napačni računi špekulantov z viožnimi knjižicami Številne ovadbe poneverb
Ljubljana, 19. maja.
Vrag je vnovič prišel po svoje med trumo špekulantov z viožnimi knjižicami. V Zagrebu so te dni zaprli Roberta Freuda, lastnika poslovalnice »Cerber«, ki smo ga omenjali že v prvih poročilih o špekulacijah z viožnimi knjižicami. Rober Freud je bil med prvimi »dobrotniki« pridnih vlagateljev, ki ne morejo priti do svojega denarja. Kakor najbrž še po drugih mestih, je imel tudi v Ljubljani svojega poslovnega tovariša. Do njegove aretacije je prišlo zaradi tega, ker mnogi lastniki vložnih knjižic, ki so dobili na knjižice pri Freudu in pri njegovih agentih manjša posojila, sedaj po vrnitvi teh posojil in po poravnavi vseh posredovalnih stroškov, ki niso bili majhni, ne morejo priti do nobenih vložnih knjižic. Kakor znano, so se delila posojila na vložne knjižice pod pogojem, da dobijo posojilojemalci po vrnitvi posojila in poravnavi vseh stroškov vložne knjižice vrnjene v isti denarni višini. Nekateri prosilci za posojila pa s tem pogojem niso bili zadovoljni in so zahtevali takoj, ko so stopili v zveze s posredovalci, posebne pogodbe, ki so jim zagotovile vrnitev njihovih lastnih vložnih knjižic.
Špekulanti so jih sicer skušali prepričati, da pri vložni knjižici ni važno ime, marveč samo vrednost. Če pa stranke niso odnehale od svojih zahtev, so jim naposled radi obljubili tudi vrnitev pravih njihovih vložnih knjižic. Kakor se je sedaj izkazalo, so obljubili to mnogokrat že z namenom, da takih obljub ne bodo izpolnili. Računali so tudi s tem, da lastniki vložnih knjižic ne bodo mogli pravočasno vrniti dobljenih posojil, da bodo prihajali s prošnjami za podaljšanje vrnitvenega roka, na drugi strani pa so bili prepričani, da bo trgovina z viožnimi knjižicami ostala še dolgo takšna, kakršno so sami uredili. O tem so bili menda vsi glavni spe-
Mart ha Eggerth
V NAJNOVEJŠI VLOGI V OPERETI
kulanti z viožnimi knjižicami trdno prepričani. Ker so dolgo časa po svoji volji uravnavali kurze zastavljenih vložnih knjižic, niso mislili na to, da bi se jirn ti kur-zi mogli izmuzniti iz rok. Na tržišču špekulantov z viožnimi knjižicami so bile najprej vložne knjižice Praštedione. Pozneje so prišle na ta trg tudi vložne knjižice raznih drugih denarnih zavodov. Vložnih knjižic Praštedione pa je bilo še vedno največ in njim so špekulanti prisodili tudi najnižji tečaj. Razne sleparije, ki so se dogodile pred meseci, so vzbudile splošno nezaupanje do vseh posredovalcev raznih kupčij z viožnimi knjižicami. Od špekulantov uvedeni tečaji so zaraoi tega izgubili svojo veljavo. Za špekulante najnevarnejše pa je bio to, da so se vse stranke potrudile na vso moč, da bi čimprej vrnile dobljena posojila.
Zastavljene vložne knjižice so dali špekulanti v promet takoj, ko so jih prejeli. Sprva so lahko po nižji ceni kupovali druge vložne knjižice, da so jih potem vračali strankam, ki so vrnile posojilo, po prvih aferah pa ljudje tudi v hudih stiskah niso več ponujali svojih vložnih knjižic na prodaj. Špekulantom, ki so z dobičkom prodali zastavljene vložne knjižice, je zmanjkalo sredstev, da bi si nabavili druge po višjih cenah.
Kakor pred meseci, tako prihajajo tudi sedaj na policijo in sodnijo mnogoštevilni lastniki vložnih knjižic, ki so se bili zatekli k raznim posrednikom. Vse pritožbe in prošnje za intervencijo je treba deliti v dve skupini. V prvo skupino spadajo primeri, pri katerih so se stranke s trgovci pogodile, da bodo po vrnitvi posojil in poravnavi vseh stroškov dobile nazaj iste vložne knjižice, katere so dale v zastavo. V drugo skupino pa spadajo primeri, pri katerih so stranke soglašale s spekulanto-vim določilom o vrnitvi vložne knjižice,
Danes premiera
Muzikallčna žena
POLEG POPULARNE PEVKE IN UMETNICE NASTOPAJO V GLAVNIH VLOGAH:
LEO SLEZAK
(znameniti dunajski operni pevec)
TRUDE BERLINER GEORG ALEKSANDER
Predstave ob 4., in % 10. uri Nov Foxov zvočni tednik! Premiera ob najnižjih letnih cenah!
Elitni kino Matica
Stoj! dokler še ni prepozno ...
Zob je votel in se mora zaliti. Dnevno temeljito čiščenje z zobno pasto Chlorodont bi to poškodbo lahko preprečilo. Chlorodont ne daje zobem samo blestečega sijaja, ampak jih ohranjuje tudi zdrave« Dobiva se povsod. - Poskusite* eno tubo, uspeh Vas bo presenetili Tuba Din. 8.-, velika luba Din. 13.-'
enake po vsoti, ne pa po imenu. V obeh skupinah je mnogo primerov, da stranke ne dobe nazaj nobenih vložnih knjižic. Taki primeri spadajo seveda med poneverbe in bodo zaradi njih špekulanti in njihovi agenti prišli pred kazensko sodišče.
Na ta način se bo nekaj izkoriščevalcev stiske varčevalcev spravilo na varno, nemoralne špekulacije z viožnimi knjižicami se bodo morda tudi unesle, varčevalci in sicer najočitnejši in najpridnejši, ki so ra prihranke navezali vso svojo eksistenco, pa s tem ne bodo rešeni stiske in škode.
V smrt na prelazu v Rožni dolini
Samomorilca je lokomotiva silovito odbila, da je obležal mrtev
Ljubljana, 19 maja.
Na Glincah in v Rožni dolini je popoldne zavladalo razburjenje zaradi strahovitega dogodka na železniškem prevozu ob Cesti I. nasproti milarni. Okrog 13.23 je neki možak, star okrog 45 let, počasi stopal proti železniškemu prelazu. Železniški čuvaj Lovrenc Krek, doma iz Koiarij, je baš tedaj zapiral zapornici, ker se ie bližal od brezovške strani proti mestu poštni vlak št. 621, ki privozi iz Postojne na glavni kolodvor ob 13.30. Vlak j-; privozil skoraj tik čuvajnice in baš tedaj je prispel neznanec do zapornic, pred katerimi se pa ni ustavil, marveč je ne glede na prihod vlaka, pripognivši se, stopil Ti progo. Pred strojem se ni ustavil, niti se ni podvizal, da bi skočil na nasprorno stran, V trenutku, ko se je nahajal skoraj že na drugem tiru, po katerem je pribrzel vlak, je zavpil čuvaj na vso moč: »Stoj!« Ali neznanec se vobče ni zmenil za svarilni klic čuvaja. Že je trdovratnika zasukal stroj, vendar je čuvaj skočil do njega in ga še skušal potegniti izpred vlaka. Zaradi strašne sile pa je moral vrli čuvaj seveda odnehati in odskočiti, nakar je stroj pahnil neznanca z vso silo v kilometerski kamen ob progi tik prelaza. Od kamna se je nesrečnež v silnem loku odbil, nakar je padel dobrih 9 m dalje na pobočje proge, od koder se je skotalil po bregu v jarek z razbito glavo.
Sunek stroja je bil tako strahovit, da je nesrečneža sezulo in sta mu odpadla oba čevlja. Tudi je ostal kos njegovega črno pobarvanega gumijastega plašča na žici ob progi. Po sunku mu je odpadel tudi zeleni klobuk z glave in pa dežnik, oboje so našli takoj po nesreči ob progi. Priča grozovite neznančeve smrti je bil tudi kret-ničar Friderik Strnad, ki se je baš tedaj
mudim mimogrede na obisku pri Kreku.
Na kričanje obeh železničarjev se Je seveda takoj zbralo na prelazu veliko sosedov, kmalu nato pa so pridrli ljudje od vseh strani, ugibajoč o pokojniku, aii je res padel kot žrtev nesrečnega naključja ali pa je le z namenom tako odšel v smrt.
O zadevi je bila nemudno obveščena tudi stražnica ter je nadzornik g. Gec postavil ob truplu stražo, nakar je telefonič-no poročal policijski upravi. Truplo so že prej preiskali, vendar niso našli v pone-srečenčevi obleki prav nikakih dokumer*-tov ali drugih papirjev, iz katerih bi lahko sklepali o pokojnikovi identiteti. V žepu je imel samo košček suhega kruha in pa zmečkan kos mastnega papirja. Policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Pavle Avramovič in pa dežurni uradnik g. Peter Kette, je odredila, da so truplo prepeljali na viško pokopališče. Iz raznih okoliščin sklepa komisija, da v tem primeru nikakor ne gre baš za nesrečo, marveč za samomor. Kdo je mrtvec in kaki motivi so ga pognali v smrt, bo dognala šele uvedena preiskava.
Ob istem času je savinjski vlak nekoga povozil
Celje, 19. maja.
Popoldne okrog 13.25 je savinjski osebni vlak, ki prihaja v Celje ob 13.30, na prehodu poljske poti čez progo v Levcu povozil nekega okrog 60 let starega moškega ter mu zdrobil levo stran prsnega koša in zlomil levo nadlehtnico. Ponesrečenca so takoj naložili na vlak in prepeljali na celjski kolodvor, od tod pa z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer je ob 15.15 izdihnil. Njegove identitete še niso ugotovili.
Čemu delna podražitev tramvaja?
Ljubljana, 19. maja.
Uprava električne cestne železnice sporoča, da se od 20. t. m. dalje zviša sedanja cena za prestopne vozne listke od 1.50 na 2 Din. Cena za vožnjo v Št. Vid na progi glavna pošta — Št. Vid ostane nespremenjena 3 Din, na progi Vič — glavna pošta do Št Vida in obratno pa se zviša cena za 50 par na 3.50 Din.
Toliko uradno obvestilo; Očividno po-dražuje uprava električne cestne železnice vozno ceno za prestopne listke zaradi tega, ker je promet v zvezi s splošno gospodarsko krizo nazadoval. Če pa bo ta novi poizkus tarifne reforme pravi lek, je zelo dvomljivo. Ugodnosti, ki jih daje cestna železnica onim, ki se stalno vozijo na delo ali od dela, itak niso velike. Posledica podražitve bo menda ta, da bodo ljudje pri stalno nazadujočih dohodkih uporabljali cestno železnico še v manjši meri nego doslej in da bo promet še bolj nazadoval. Tako navzlic povišani vozni ceni za prestopne listke ne bo dosežen željeni finančni efekt.
Če dejansko pada promet, tedaj bi bilo umestneje znižati cene, zlasti za mesečne karte in za razne listke v predprodaji. Taka pocenitev najbrž ne bi povzročila zmanj šanja dohodkov, temveč povečanje, ker bi se promet dvignil in bi se naprave racionalneje izkoriščale. Res je, da je v nekaterih večjih mestih tarifa višja (pa ne v vseh), vendar je v takih primerih tudi omrežje mnogo večje in lahko ljudje cestno železnico v večji meri izkoristijo, zlasti na večje razdalje, nego pri nas. Skoro v vseh drugih mestih dobiš za zmerno ceno
mesečni vozni listek, s katerim se lahko ves dan voziš v poljubnih smereh in na vse razdalje. Takih mesečnih kart se občinstvo v veliki meri poslužuje in tvoril o taki potniki temeljni kader vsega vozečega se občinstva. Pri nas takih mesečnih kart sploh ni. Pa tudi mesečne karte za določene proge so mnogim predrage, če ss ne vozijo prav vsak dan po tej progi-Bloke voznih listkov za določene vozne smeri pa je uprava že nedavno podražila, tako da so ugodnosti za stalne proge skrčene na minimum.
Nova ureditev pa je tudi krivična. Zakaj bi moral oni, ki se vozi le v smeri, kjer slučajno lahko uporablja direktno zvezo (četudi iz Šiške do konca Viča) plačati 1.50 Din za listek, dočim bi moral drugi, ki ga pelje pot tako, da mora prestopiti, plačati 2 Din, četudi uporablja mnogo krajši del proge? Bojimo se, bo cestna železnica z novo ureditvijo voznih cen dosegla baš nasprotni uspeh, kakor si ga želi, kar bo v kratkem povzročilo potrebo ponovne reforme, pri občinstvu pa bo gotovo izzvala precejšnjo nejevoljo.
Tempo 6HS2I zahteva
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici „TRIGLAVM
ULTURNIPREGLED
Iz naše šolske književnosti
Druga srbska ali hrvatska čitanka za 1-in 2. razred višjih narodnih šol. — Sestavil Ivan D. Les i ca V Ljubljani 1932.). -
Naše višje narodne šole eo pogrešale že davno dobre in primerne učne km ge za srbohrvaščino. Zato smo prav hvaležni g. Iv. Lesici. da je izdal gornjo knjigo, ki ne bo služila dobro samo učencem, temveč tudi učiteljem na višjih osnovnih šolah. _
Učna knjiga - zlasti čitanka - naj ne bo samo na hitrico sestavljeni pripomoček po znanih zahtevah učnega načrta, temveč naj ob^a sestavke, ki naj kažejo okus m po vzeti iz dobrih pisateljev, zlasti mladinskih. Tudi naj iz obravnavane snovi ne sili na površje preočito kaka tendenca.^zia-frti moralna, zanimanje za lepo naj se ze v mladih dušah vzbuja in goji. čitanko nai otrok vzljubi. To stališče mora posebno zastopati pri sestavljanju učnih kn.lig za srbohrvaščino- vse težkoče pri čitanju cirilice in kolikortoliko tujega jezika nai otrok pozabi ob čitanju lepe pesmi, vedre etice in zanimivega orisa ali opisa. Otrok naj mnogo pripoveduje, da ee vadi ^ jeziku, zato obsegai knjiga kolikor mogoče mnogo narativne snovi. Ce pa je v knjigi kaka zanimiva slika, jo bo otrok temrajši vzel v roko.
Po teh navedenih vidikih se je ravnal be-
sicu, ko je sestavljal svojo čitanko. Zastopana je narodna književnost, a med umetni-pesniki in pisatelji je vestno in z okusom izbiral med vidn;mi in priznami.
Ker provzroča srbohrvaški akcent Slovencem največje težkoče, je Lesica opremil besede z vsemi štirimi naglasnimi znaki m poudaril tudi dolžino glasu z znano natančnostjo S tem je pomagano zlasti učiteljem Slovencem. Zelo olajšan bo tudi pouk s tem, da je dodal pod vsako berilo razna vprašanja in tudi namignil na razne vežbe. Slovnična snov v dodatku zadošča, zlasti za ponavljanie. primerov za pisma in poslovne sestavke bi si sicer želel več. a s>o dobri, dodani obširni rečnik srbobrvaški-elov^nski zaključuje knjigo. Med tekstom so prav lepe primerne slike.
Knjiga je primer odlično sestavljene čitanke. oziroma MČne knjige. Zato ne bodo učitelji višjih narodn:h šol pri izberi učnih knjig za srbohrvaščino v zadregi, zlasti nn, ker je Lesičeva kniiga edina za 1. in 2. razred visi h narodnih šol s slovenskim učnim jezikom od ministrstva odobrena šolska knjiga.	Dr. M.
Pesnik Oton Župančič ie bil na včerajšnjem sestanku ljubljanskega PEN-kluba soglasno izvoljen za častnega člana. Kakor smo izvedeli, se bo g. Zupančič udeležil du-brovniškega kongresa.
Prihod tujih književnikov v Ljubljano. Po
mednarodnem kongresu PEN-klubov v Dubrovniku bo posetila Ljubljano večja skupina inozemskih udeležencev. Doslej so se priglasili za obisk našega meeta in Bleda naslednji gostje. Iz B r u x e 1 le s a: Mauri-ce Roelants in Fernand Toussaint van Boellere, iz Londona Alison Settle, Catha-rine Dawson Scott in W. Dawson Scott; iz-Rige; Valdis Crev;no z gospo in prof. Avg Kirchenstein; iz Aten: prof. Andre An-dreades. Christo Evelpides, Xeno Lafkopa-rides z gospo, Costas Auranis, T. Papazoni, ga. Alkys Thryloe, Stavro Kostopulos in kultarni ataše jugoslov. poslaništva v Atenah, član zagrebškega PEN-kluba Bogdan Rad'ca. Iz Južne Afrike; Mr6. Congers Altop. Z Dunaja: Felix Salten z gospo. Iz Sofije: Elizabeta Bagriana. Iz Bukarešte: Prof. Jon San - Giorgiu, Victor Eftimin, Emanoil Bucjtra Aron Curtus, dr. N. J. Herescu, prof. Jon Petroviči z gospo, Jon Pilat z damami, Al Popescu z gospo; iz Clu ja: baron de Kemeny z gospo. Mimo teh bodo obiskali Ljubljano tudi nekateri književniki iz drugih pokrajin Jugoslavije, tako iz Beograda znani pripovednik Dragiša Vaeič z gospo. Gostie bodo dopoto-vali k nam dne 30. t. m. Tukajšnji PEN-klub je izdelal za njihovo bivanje v naši sredini podroben načrt. Dne 1. junija se bodo mudili na Bledu. 2. jun ja obiščejo Bohinj. 3. junija pa se vrnejo v Ljubljano, kier bo poslovilna večerja.
Iz mariborskega gledališča. Pretekli petek eta naša znana mlada plesna umetnika Pia
in Pino Mlakar ponovila v našem gledališču 6voj plesni koncert, in to z enakim velikim uspehom, kakor sta ga dosegla ob prvem obisku. Nekatera izvajanja so bila še boljša. Tako se nam vedno bolj utrjuje upanje, da smo dobili v njuni umetnosti novih vzpodbud in novih nad. V soboto je pa bila zadnja letošnja glasbena premiera: igrala in pela se ie komponista Ralpha Benatzkega opereta »Adieu Mimik »Adieu Mirni!« ie Mariborčanom znana še izza prejšnjih sezon, peli pa 60 jo ponovno tudi že v Ljubljani, zato o njej ne bom govoril. Delo je tokrat pripravil g. H a r a -s to v i č, glasbo je pa naštudiral dirigent g. Herzog- Potrudila sta se oba kolikor se je pač dalo. Celotna uprizoritev je bila zato povprečno dobra. Tudi peyci in igralci so ostali na primerni višini, zlasti naši stebri operete gdč. Udovičeva, ga. Sovinova. g. Skrbinšek in g. Haraetavič. Igrali in peli so: g. VI. Skrbinšek predsednika, ga. Savino-va gospo predsednikovo, g. Harastovič tajnika. gdč. Starčeva gospo tajnikovo, g. Ras-berger papana. gdč. Udovičeva Mirni, gdč. Gabrovčfva gospodično iz Petrograda, ga. Gorinškova gospodično iz Londona, gdč. Križajeva gospodično iz Pariza, g. Sancin komponista, g. Blaž slugo, g. Gorinšek slugo Jeana. g. P Kovič izvršilnega organa, g. Tovornik policijskega komisarja in gdč. Kraljeva služk njo Ma.Jelaineo Obisk je bil pri premieri slab. znak konca sezone, ki se je s tem zaključila. Poslej pridejo na vrsto samo še nekatere reprize.
R. Rchar.
Italijanska študija o kralju Matjažu in slovenskih narodnih pesmih. V pravkar iz-išlem zvezkj »Srp. književnega glasnika« poroča Ante Petrovič o razpravi >1 canti po-polari slavi e la sage di Mattia Corvino, >-e d'Ungheria«, ki jo je priobčil v Letopisu kr. tehničnega instituta v Mantovi prfo. Barto-lomeo Calvi. Avtorjevo ime je dobro znano našim književnim krogom, saj je prof. Calvi spisal več studii o Cankarju in prevel v italijanščino »Kralja na Betajnovi« in »Moje življenje«. V prvem delu svoje študije avtor kritično premotriva dosedanje prevode jugoslovanske narodne poezije v italijanščino, v drugem pa se bavi s pravim predmetom svojega proučevanja, namreč z motivi o kralju Matjažu v slovenski narodni poeziji. Italiiansk; izvirnik te knjige nam žal ni dostopen, zato navajamo Petrovičevo poročilo. Calvi se naslanja na Štrekljevo zbirko. »Poudarja, da je slovenska narodna epika v primeri z liriko zelo revna po številu pesmi; drjgače je pač pri ostalih južnih Slovanih, kajti Slovenci niso nikdar v svoji zgodovini vodili vojnih pohodov in so svoje epske junake iemali od drugih: od Srbov Kraljeviča Marka, od Madžarov Matijo Kor-vina, od Nemcev Lambergerja. Prav to. da nimajo svojih narodnih junakov, je krivo, da so dogodki v njihovih pripovednih pesmih nedoločni in izmišljeni. Nekateri Slovenci (n. pr. Simon Rutar) eo skušali ta nerlostatek opravičiti tako. da so utegnile izginiti druge pesmi, ki so vsebovale zgodovinske dogodke. Calvi pa misli, da Slovenci nikdar n;so imeli obilnejše epike, a
Domače Testi
♦ Kraljeva družina na Jadranu. V četrtek se je vreme na Jadranu obrnilo na bolje, toda še zmerom je bilo v Novem oblačno in pihal je lahen vetrič. Ob četrt na 10. zjutraj je odšla Nj. Vel. kraljica z Nj. Vis. kraljevičema na peščino, kjer sta se kraljeviča Tomislav in Andrej igrala in zabavala skoraj do opoldne. Nj. Vis. prestolonaslednik Peter dopoldne ni odšel ven, temveč je ostal v dvoru. Popoldne ob 5.45 se je Nj. Vel. kraljica odpeljala s kraljevičema Tomislavom in Andrejem v avtomobilu proti Selcu. Pred Selcem so Nj. Vel. kraljica in kraljeviča stopili iz avta in se nekaj časa sprehajali, nato pa so se vrnili okoli 6.45 v dvor. Nj. Vis. prestolonaslednik Peter je šel popoldne ob 5. peš s svojim učiteljem do bližnjega kraja Povile in se vrnil v dvor ob 6.30.
Povečano sliko zastonj
13X18
dobi vsak, kdor kupi pri meni film ter da istega kopirati. Poslužite se prilike in poskusite!
Foto Tonsist Lojze šmue
Miklošičeva 6, vis-a-vis hotela Union
♦	Odlikovanja naših delavskih organizatorjev v tujini. Z ukazom Nj. VeL kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje so odlikovani: z redom jugoslovenske krone 5. stopnje Pavel B o I-h a, predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji; z zlato kolajno za državljanske zasluse Fr. Doberšek, podpredsednik iste Zveze; s srebrno kolajno za državljanske zasluge Ivan Zupane, odposlanec naših delavskih organizacij na Nizozemskem. Včeraj dopoldne je namestnik zunanjega ministra g. dr. Albert Kramer sprejel v svojem kabinetu gg. Bolho, Doberška in Zupane« ter jim izročil odlikovanja.
♦	Napredovanje v sodni pisarniški sluibl. Z odlokom ministra pravde so napredovali v višjo položajno skupino sodni nradniki: Anton Križnik r Radovljici, Marija Rekar pri deželnem sodišču v Ljubljani, Ferdinand Habjan v Škofji Loki, Rudolf Dečman v Celju in Josip Perenič v Kočevju. Upokojen pa je sodni kanclist Rudolf Knol v Novem mestu.
♦	Za enotno mladinsko organizacijo Jugoslovenskih nacionalistov. Beograjski tednik ^Jugoslavija« objavlja članek, v katerem pledira za združenje vseh omladinskih nacionalističnih organizacij. Obžalovati je _ pravi _ da te organizacije nimajo skupne osrednje uprave in skupnega imena ter da med njimi ni nikakega sodelovanja. Vedno boLj se občuti potreba enotne nacionalistične organizacije, ker vnanji in notranji sovražniki delujejo na to, iia bi zrušili temelje naše države.
♦	Prosta učiteljska mesta Da bo mogoče predložiti ministrstvu prosvete ob določenem terminu skupen predlog, naj vloži nčiteljstvo. ki namerava prositi za razpisane službe, svoje prošnje takoj po službeni poti. Prošnje morajo biti na banski upravi do 10. junija.
+ Glavna bratovska ekladnfca v LJutofJa-ni razpisuje službo pogodbenega zdravnika pri krajevni bratovski sikladntci v Krme-ljn. in službo zdravnika asistenta v bolnici krajevne bratovske sklafdni-ce na Jesenicah. (Službeni list banske narave dravske banovine štev. 248-40),
♦	Absolventi kmetijskih Sol Dolenjske ee srstanejo 25. L m ob 14. na Grmu. če bo oblast, potrdila do takrat pravila podružnice, bo po sestanku ustanovni občni zbor. Pridite vsi. tudi tisti, ki ste iz drugih sre-zov in boste sami organizirali podružnice. Ravnateljstvo kmetijske šole bo prenočilo na Grmu do 20 absolventov, ki pridejo od daleč in se udeleže vinarskega kongresa. Druai dan bo izlet z avtobusom po Beli Krajini: Ix>kvica, Metlika, Drašiči in nazaj: Metlika, Črnomelj, Semič, Novo mesto.
♦	Muzejsko druStvo za Slovenijo. Na obč. zboru 28. p. m. izvoljeni odbor se je konstituiral takole: predsednik generalni inšpektor v p. inž. Sbrizaj, podpredsednik prof. dr. Mirko Rupel, blagajnik univ. prof. dr. Balduin Saria, tajnik prof. dr. L. Ku-ščer in prof. dr. S. Kranjec, knjižničar dr. J. Staudacher, arhivar dr. Z. Zwitter. članarina odnosno naročnina, ki jo dolgujejo čiani za pretekla leta, bo odločala o rednem izhajanju -»Glasnika« in »Prirodoslov-nih razprav«. Odbor prosi člane, ki so še v zastanku, da poravnajo dolg ali vsaj del dolga čimprej.
♦	število zdravnikov v Jugoslaviji. Po statistiki, ki jo je objavilo glasilo Vseslo-vanskega zdravniškega udruženja, imamo v Jugoslaviji 4951 zdravnikov. V dravski banovini je 493 zdravi^'tov.
♦	Tečaj o umetnosti ženskega ročnega dela se otvori v Osrednjem zavodu za žen- j sko domačo obrt na Turjaškem trgu v
Ljubljani. Tečaj bo vodila ga. Nevenka Steindl. Poučevala bo o umetnosti primitivnih narodov (dela iz likovine), Kep tov (vezenine in tkanine); Egipta (dela v svili); srednjega veka (dela v svili in zlatu), bela vezenina (petit-point, slikanje z iglo), Arabcev (dela na brokatu, čipke); Kine (vezenine). Posebno pažnjo namerava posvetiti naši narodni umetnosti z motivi Južne Srbije, Mačve, Hrvatske, Bele Krajine in Dalmacije. Poleg naše narodne umetnosti bo poučevala tudi češko, slovaško, malorusko in poljsko. Poset tečaja se priporoča predvsem izobražen'm damam, ker je tečaj v zvezi s predavanji iz h sto-rije umetnosti. Vpisovanje b> še v ponedeljek 22. t. m., za časa uradnih nr v Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt na Turjaškem trgu.
♦	Občni zbor stavbne hranilnice In posojilnice »Moj dom« v Ljubljani se mora vršiti zaradi nepredvidenih zaprek v nedeljo 21. t. m. v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti v pritlični dvorani.
♦	Ekspedicija >'Jfe« v Dalmaciji. Predvčerajšnjim je prispela v Šibenik ekspedi-cija Ufa-filma, ki snema prirodne lepote našega Jadrana. Eksredicija bo snemala znamenitosti šibenika, slapove reke Krke ter otok Visovac s frančiškanskim samostanom. V Drnišu pa bo snemala rudokope.
V	času snemanja šibeniškega preliva bo pevsko društvo >Kolo« pelo pesmi >Mara< in »Dobro veče uzoritac. V bližnjih dneh se ekspedicija povrne tudi na Mo&or, kjer bodo snemali planinsko kočo ter znamenit razgled z Mosora. Snemali bodo tudi značilne oblike dalmatinskega Krasa
♦	Naši v Ameriki. Vsako leto v maju Je v Umetniškem muzeju v Glevelandu razstava slik, keramike, fotografičnih posnetkov, pletenja in podobnih umetniških del. Le priznanim umetnikom se dovoli, da razstavijo svoje umetnine. Nad štiritisoč oseb je že v prveh 'dneh obiskalo sijajno razstavo in na stotine umetnin je bilo že proda-danih. Prvo nagrado v umetnem pletenju je prejela g. Lučičeva. To je sijajno priznanje njenega dela. V razstavi oljnatih slik je dobil častno priznanje odlični slovenski umetnik Gregor Perušek. Zelo .pohvalno so se strokovnjaki izjavili tudi o sliki mlade slovenske umetnice Olge Gerželjeve. Razstava je dosegla splošno zelo lep uspeh.
♦	Ladjedelnica v Splitu je v Franciji nabavila velik plavajoč dok za popravljanje ladij večje tonaže. Ta dok je sedaj na potu v Split pri Brestu in prispe v Split v po-četku junija. S tem se bo naše ladjedelstvo usposobilo za nova dela in popravke skoraj vseh naših ladij.
♦	Plaz prsti je premaknil hl5o. V Sarajevu se je zaradi deževja začel gibati velik plaz prsti, ki je na vzhodni strani mesta premaknil velik kompleks zemlje. P,laz je premaknil hišo Izaka Levija. Obstoja nevarnost, da bo količina premaknjene zemlje zagrenila vso hišo. Policija in gasilci so na delu, da z močnimi bruni preprečijo nadaljnje gibanje zemlječ Vkljub temu živi prizadeto prebivalstvo v velikem 6trahu pred grozečo nevarnostjo.
♦	Fogorela Je tovarna cementa v Splitu.
V	četrtek ponoči je v tovarni Portland-ce-menta pri Solinu nastal požar. Ogenj se je vnel v oddelku za izdelavo sodčkov. Kljub velikem trudu gasilceo se poslopje, v katerem so bili sodčki, ni moglo rešiti. Škodo cenijo na milijon dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino.
♦	Stric ubil nečaka BJiaa Vrabča pri Zagrebu so našli 23 letnega seljaka Josipa Sokačiča. Kakor se je dognalo, ga je oklal njegov stric Dragotin, s katerim je živel v prepiru. V četrtek zvečer je stari Sokačič iz zasede z nožem napadel nečaka ter ga dvanajstkrat zabodel. Ranjenec je bij pre-
Zvočni kino Ideal
Premiera senzacionalnega, vele-napetega filma pustolovščin lz življenja kovbojev na divjem Zapadu.
0SVETI
SE
T0M!
Prvi kovboj-film v nemškem Jeziku!
Kot dopolnilo koncertna točka »Donavski valček« izvajana po simfoničnem orkestru in kulturni film »Vodne pošasti«.
Predstave ob 7. in 9. zvečer
Toplo povabfl sem strica Andreja naj k Slamiču z m a noj koraka, pripravljena tam naju čaka v vinski omaki pečenka goveja!
peljan v zagrebško boinico, kjer pa Je kmalu izdihnil. Stari Sokačič je takoj po
zločinu pobegnil in ga še iščejo.
♦	Fotoamaterje, ki so se udeležili izleta s skupino na Vinico, prosi banski svetnik g. Evgen Lovšin, Ljubljana, Masarykova cesta 12 (Rude in kovine), da mu odstopijo po en izvod dobro uspelih posnetkov. Eventualne stroške povrne.
♦	V včerajšnji posmrtnlcl po pok. ge. Neži Vidmarjevi je pomotoma izostalo, da je bila pokojnica soproga znanega trgovca in posestnika v žrečak, kar s tem nadoknadimo.
♦	Trgovci! Pred naročilom blaga si
oglejte 13. mednarodni velesejem v LJubljani, ki traja od 3. do 12. junija, ru se vam nudi popoln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih cenah. Por-manentne legitimacije s pravico do po'o vične voznine prodajajo vsi denarni zavodi v državi, biljetarae Putnika in večje železniške postaje v dravski banovinL
♦	Dolgo je že od tega, odkar je bilo iz-najdeno najboljše sredstvo proti glavobolu, migreni in neuralgiji — tablete Pvranni-don. Prej nekdaj so morali s hladnimi ob-kladki dolgo ležati v postelji, sedaj pa človek vzame nekaj teh tablet in v kratfc-m času je spet čil in zdrav ter sposobe-i za delo. Pvramidon spada med neobhodno potrebna zdravila za vse, kajti poleg prej navedenih primerov odlično pomaga tudi pri revmatizmu, zobobolu, bolečinah v ušesili, itd. Naglo zmanjša vročino ln nima nobenih Škodljivih učinkov.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J ca. Reich.
Rjavi aH črni damski boks čevelj
ANT. KRISPER
LJUBLJANA	6387
Mestni trg 26	Stritarjeva ni. 1-3
Iz Ljubljane
a_ Sprejem čeških gostov, o katerih prihodu smo včeraj poročali, je bil pripravljen od Zveze za tujski promet in so bili gostje sprejeti in pozdravljeni na njeno pobudo od ljubljanske občine, češke obce in Jč lige. železničarska godba »Sloga«, ki je bila od Zveze naročena, je zaigrala ob prihodu na kolodvor več komadov, nakar so si gostje po medsebojnih pozdravih razgledali Ljubljano pod strokovnim vodstvom, katero je tudi Zveza pripravila. Pred odhodom na Bled sta jim Zveza in mestna občina podarili brezplačno propagandni material in brošurice.
u_ Vsesokotekl rlet v Pragi 1932 v zvočnem filmu. Naše SafcoLstvo in nacionalno javnost, dijaštvo in mladino obveščamo, da bo predvajala ZKD film o lanskem vseso-kolskem zletu v Pragi Mirno lahko rečemo, da tako zanimivega in lepega zletnega filma še nismo videli v LJubljani. Film je izdelan zvočno po Izvrstnem sistemu To-bis-Klangfitm. Dialog, zvok, petje in glasba vse je jasno in razločno reproducirano. V pogledu posnetkov in fotografije je film istotako odličen. Nepopisno lepi so prizori,
v	katerih vidimo ogromno množico Sokolov in Sokolic pri izvajanju prostih vwj, pri telovadbi na orodju. Impozanten Je sprevod po okrašenih praških cestah, posnetki naše vojske in delegacij najrazličnejših narodov, ki so prisostvovali manifestaciji so-kolske mialL Film o vsesokolskem zletu priporočamo v ogled najširšim krogom ob-činstv. Predvaja ga ZKD v Elitnem kinu Matici ln sicer danes ob 14.15 in točno ob 18. url, jntri pa ob 11. dop.
u_ Strelci ljubljanskega strelskega
okrožja! V nedeljo 21. t. m. ob pol 9. dopoldne bo zbor vseh ljubljanskih strelcev k otvoritvi letošnje strelske sezone na vojaškem strelišču (Dolenjska cesta). Apelira se na vse članstvo, da se polnoštevilno in redno udeležuje vseh strelskih vaj, ki se vrše vsako nedeljo in praznik na istem kraju in ob istem času. Poleg predpisanih strelskih tarč bodo na razpolago članom tudi druge tarče (kakor lovske, malokalibr-ske, pištolske itd.) zato se lovci in ljubitelji strelskega športa kar najvljudneje vabijo k čim večji soudeležbi — Uprava
u_ Akademija SJSU Preporoda bo dre-
vi	ob 20. v Trgovskem domu. Majda Lov-šetova poje arijo iz »Lakm6<, tov. A. Kraljeva deklamira Grudnove »Begunce«, tov. E. Evpper pa Gradnikovo »Uedinjenje«. Poleg pevskih in koncertnih točk tovarišev konservatoristov nastopi še društveni or-
JAVNI TELOVADNI NASTOP
vseh oddelkov Sokola L na Taboru bo v nedeljo 21. maja ob 16. uri
ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu bo na letnem telovadišču, ob slabem pa v veliki dvorani Sodeluje društv. godba.
6365
kester, ki izvaja prvič skladbo »Andante« mladega dirigenta zbora tov. Mihelčiča. Društveni pevski zbor zapoje več narodnih pesmi, ki jih je naštudiral za počitniško potovanje po Koroški. Po sporedu ples. Igra Ronny jaz z. Buffet. — Akademija se vrši namesto običajne Vidovdanske proslave, ki je zaradi sokol, zleta preložena na ta mesec. Prijatelji Preporoda in našega dijaštva najvljudneje vabljeni.
u— Jutri vsi na društveno javno telovadbo Sokola I. na Taboru. Deca, naraščaj in članstvo izvajajo proste vaje za pokrajinski z.let. Poleg tega izvajajo še članice proste vaje s trakovi, moška deca uprizori igro vGrasilci«, moški naraščaj bojno tekmo, članstvo in naraščaj pa vaje na orodju. Telovadba se bo vršila ob vsakem vremenu s sodelovanjem društvene godbe. Pričetek točno ob 16. Pred telovadbo koncert. Cene 15, 10, 5 in 3 Din. Za vse člane^ ki imajo kroje, udeležba strogo obvezna.
u— Sokol Ljubljana-šiška ponovno opozarja vse sokolsko občinstvo na društveno telovadno akademijo, ki bo drevi ob 20. na letnem telovadišču ob razsvetljavi žarometov ter nastopijo vsi oddelki s posebnimi točkami na orodju.
u_ Trboveljski slavčkl. Opozarjamo na
njihov koncertni nastop v LJubljani po po-vratku s češkoslovaške. Peli bodo v veliki unionski dvorani v sredo 24. t. m. ob 20. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice.
u— Prvi jamski tečaj. Društvo z« raziskovanje jam v Ljubljani je otvorilo v četrtek »Prvi jamski tečaj« v mineraloškem institutu univerze. Tečaj je otvoril društveni predsednik univerzitetni prof. dr. Jovan Hadži. V otvritvenem nagovoru na udeležence je ne kratko orisal gospodarski in znanstveni kakor tudi nacionalni pomea raziskovanj* našega Krasa, poudarjajoč, da je potreba po tečaju nastala zaradi premajhnega števila aktivnega članstva (raziskovalcev). Za uspešnejše društveno delovanje je neobhodno potrebno, da se pritegnejo v maloštevilen krog pravih jamarjev mlajše sveže sile, idealna mladra, ki bo zmožna kljubovati vsem težavom in naporom tega težkega in mnogokrat opesnega posla. V tečaju predavajo naši priznani strokovnjaki znanstveniki kakor tudi izkušeni jamarji. Po zaključku teoretskega tečaja bo neka; praktičn.ih ekskurzij v jame in •bodo tako dobili obiskovalci zaokroženo teoretsko in praktično znanje, ki jih bo usposobilo za samostojno nadaljnje izobraževanje in udejstvovanje na tem polju. Za več generacij je še dela na jugoslovenskem Krasu, zato vsi oni, ki čutite veselje in imate dobro voljo uspešno se udejstvovati na tem polju, ne zamudite prilike in udeležite »e »Prvega jamskega tečaja«.
u_ Umrl Je v bolnici g. Franc Peial-
k a r, postrešček. Pogreb bo danes ob pol 18_ Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše sožal je!
u_ Nabiralna akcija ,zlm«kfh oblačil krajevnega odbora Rdečega križa. V našo pisarno prihajajo prav pridno paketi ki se jih ni moglo 18. t. m oddati na nabiralne avtomobile. Dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo najvljudneje prosimo, da pošlje po možnosti pakete v našo pisarno VPolfova ulica 12 dvorišče. Ako pa tega ni mogoče, naj se sporoči naši pisarni po dopisnici, ali pa po telefonu ŠL 3218. Po paket bomo poslali svojega pooblaščenca, ki se bo izkazal z našo legitimacijo.
u_ Akademija pomlacfka JS meičanske
iole na Viču bo danes ob 16. in jutri ob 20. Na programu so poleg deklamacljskih in pevskih točk tudi glasbene točke. Dajte mladini poguma za nadaljnje delo.
u_ Mladinska prireditev društva Tabor
bo drevi ob 8. v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so enodejanke, prizori s petjem in detolamacije. Vstopnina prav nizka. Pridite k našim malčkom
u_ Mestni soclaino-poHtlčnl urad sprejema prošnje za sprejem v mestne počiti niške kolonije samo še danes. Poznejše prošnje se ne bodo upoštevale.
lONO »LJVJBL-JANSIil DVOR« Telefon 2730
Danes ob 4., %8. in 9. url zvečer
Pat in Patachon kot snubca
Bomba »meha! Bomba smeha!
Ljudske cene 2.—, 4.— in 6.— Din
lista epika, ki je pri njih zabeležpna, je potekla iz cikla pesmi o kraljeviču Marku, ki je od Srbov prešel na Hrvate, od Hrvatov pa med Slovence. Slovenci so nekol ko pomešali kraljev:ča Marka z odrskim kraljem Matjažem Korvinom. Matija Korvin ;e dobil pri Slovencih mnoga obeležja, ki jih pri Si b h in Hrvatih nosi kraljevič Marko. Calvi podrobno primerja podobne in enake motive v južnoslovanekih narodnih pesmih med kraljevičem Markom in Matijem Korvinom, kot vzrok tfga zamenjavanja pa c;tita besede fngelberta Drehrupa: »Ideja, ki je na-vdhnila to narodno poezijo, je bila borba ■srbskega naioda zoper turško zatiranje; to borbo so v XV. stoletju nadaljevali skupaj z ogrskimi kralji in junaki, končala pa ee je s polomom Ogrske. Tako je narod pričel slaviti tudi tuje narodne junake, ki so branili 6kupno stvar. Za stoletje poznejši Matija Korvin sicer ni pri Slovencih zbrisal sledov kraljeviča Marka v pesmih, vendar je zasenčil Markovo slavo, tembolj, ker je bila Odrska soseda Slovencev in ker je starejši brat Matije Korvina dobil v posest celjsko grofijo. Maija Korvin (1458—1490) se ni samo odlikoval v bojih s Turki, marveč je bil tudi moder in pravičen vladar, zate je tem ^lažie zamenjal v narodnih pesmih kraljeviča Marka«. Prof. Calvi je pre-vel tri epske pesmi o kralju Matjažu: »kralj Matjaž reši Alenčico«, »kralj Matjaž v turški ječi« in >Smrt kralja Matjaža«.
OtTritev Meštrovičeve razstave v Pragi je bila velik umetniški in družabni dogodek. Razstava je pod protektoratom prezidenta
Masaryka. Kakšen pomen pripisujejo češkoslovaški krogi tej umetnostni prireditvi, pričuje dejstvo, da je na dan otvoritve priobčila »Prager Presse« uvodnik o Meštrovi-ču iz peresa prosvetnega ministra dr. D6-rera. Minister dr. Derer se spominja prve Meštrovičeve razstave pred vojno v Pragi in velikega pomena njegove umetnosti za osvoboienje, edinstvo in kilturno povzdigo vseh Jugoslovanov. V boju za osvoboditev izpod tujega jarma v samostojno življenje je umetnostno stvarjanje Meštrov:ča vplivalo približno tako kot pri nas Smetanova glasba. ki je pod najtežjim pritiskom krepila narodno samozavest in nade v boljšo bodočnost. V tem smislu ni Meštrovič samo umetnik, marveč tudi eden izmed duhovnih ustvarjalcev svobodne Jugoslavije. Jugoslavija ni nastala samo s srečno zmago orožja, marveč tudi s silo duševnega in umetnostnega dela. Danes je Meštrovič velik, zrel umetnik, eden največjih kiparjev sodobnosti in nedvomno največji slovanski kipar sploh. Njegova umetnost korenini globoko v domača grudi, v domačih motivih, ki ji dajejo posebno originalnost. Izražena pa je seveda v vsečloveški in mednarodni fornv«. Tako minister dr. Derer. V svojih nadaljnjih izvajanjih 6e dotika pomena kulturne konvencije med Jugoslavijo in Češkoslovaško in sploh organizacije vzajemnostnih stikov med obema narodoma.
Diplomatska zgodovina Evrope od 1. 1814. do 1919. je izšla v debelih knjigah pri Kohnn v Beogradu. Avtorja eta A. Debidova in J. P. Goutch.
0 raziskaranju dr. Boža Škerlja glede menarhe (začetka ženske menstruacije) poroča v najnovejšem zvezku znana prirodo-elovno-tehnična revija >D i e U m e c h a u«. Referent priznava, da so izseldki raziska-vanj našega antropologa vrgli novo luč na to vprašanje. Dr. Škerlj je dokazal, da začetek ženske spolne zrelosti ne zavisi oi geografske širine in ne od rase, kakor so splošno smatrali doslej, marveč da vpliva na ta pojav podnebje, potem višinska lega bivališča, pa tudi socialne okoliščine, ker se pri dekletih v mestih pojavlja to stanje prej kakor pri dekletih na kmetih. — Ker >Die Uinschau« prav redko beleži rezultate slovanskih znanstvenikov, kaže beležka v 20. zvezku, da 6o nemški antropologi postali pozorni na ta izsledek svojega tovarša iz Jugoslavije. V isti številki je tudi objavljen članek dipl. ing. V. Pantenburga »Jugosla-wien macht sich unabhangig vom Salzim-port« (Jig06lavija postaja nezavisna od uvoza soli).
0 slovenskih umetnikih na beograjski razstavi piše v svojem referatu v Srp. knjiž. glasniku« z dne 16. t. m. pesnik in kritik Todor Manojlovič: »G. A. Kos konstruira 9 širokim in jedrnatim realizmom prizore iz slovenskega ljudskega življenja (»Fantje« — zanimiva kompozicija — in »Skupina okrog mize«) I. Kos je krajinar in grafik, ki razodeva okus. — Francč Kralj Čisla svetle barve in 6tremi po neki, nekam literarni simboliki. — V monumentalizm j Toneta Kralja opaziš nekak smeli polet in zelo lepo tehnično, zlasti risarsko znanje,
moti pa ga neko maniristično ume vanje ter
stiliziranje oblik in linij. Veliki tableau -SMvenska svatba« in risba »Smrt «v. Štefana« pa imata kljjb temu znaten efeki Lu.ize D o 1 i 11 a r je nesporno najjaoji v portretu. Buste arh. M. Zlokovida in »Olgac dajeta najčistejši pojem o njegovi umetnosti. »Počivanje« je zelo lepo zamišljena in mojstrski izvedena figura«.
Dr. Djura Popovič, Klasici medjunarodno-pravne doktrine. Beograd. Izdavačka knji-žara Rajkovič, 1933. Bivši član glavnega sekretariata Lige narodov, g. dr. Djura Popo-vič, ki nam je po svojih ponovnih obiskih ostal v Ljubljani v najboljšem spominu, ie izdal pod zgornjim naslovom ciklus svojih predavanj na pravni fakulteti v Subotici, kjer je docent za mednarodno pravo. V tej knjigi je podal biografijo, analizo in karakteristična dela onih piscev, ki jih smemo danes po pravici imenovati klasike mednarodno - pravne doktrine. Knjiga ne bo samo zanimala pravnikov, temveč vsakogar, ki se bavi z mednarodnimi vprašanji. P. B.
Tudi francoska knjiga v znamenju krize. Kakor čiiimo v majniškem zvezku »Le Bulletin du livre frangais«, so začeli tudi pariški založniki in knjigarnarji čutiti posledice svetovne gospodarske krize. V začetku so bile knjigarne sorazmerno najmanj prizadete, v zadnjem letu, posebno v zadnjih mssecih, pa ie kriza tudi tu pritisnila z vso ostrostjo. Predsednik založniškega sindikata g. Beauchesne je izjavil, da je uvoz francoske knjige v inozemstvo skoraj ustavljen, med tem ko S© ]6 doma zmanjšala prodaja
Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje ?
Zjutraj zarano boste imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—3 dražeje
ARTIJV
DR. WANDERA.
Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Vsebina
škatlice za 8.— Din zadostuje sa 4 do 6 krat.	3705
Odobreoo po nUitntT« IM. poiMk« te m
rvxfai«g» tdrarj*. ».a. od/j^irk S. br. 1S258 od 1*.	1*82.
a— Narodna Odbrana 8v. Jakob-Trnov o-Barje, priredi jutri v gostilni Putrlh na Dolenjski cesti kegljanje na dobitke. Pričetek ob 10. dopoldne.
u_ Bivše mornarje, ki so prijavljeni za
tekmo, in ostali so vljudno vabljeni na sestanek drevi ob 20. v gostilni Ražem (Žab-jek).
u— Uprava električne cestno železnico
sporoča, da se od 20. t. m. dalje zviša sedanja cena za prestopne vozne listke od 1.50 na 2 Din. ena za vožnjo v St. Vid na progi glavna pošta - št Vid ostane nespremenjena 3 Din, na progi Vič-glavna pošta do št. Vida in obratno pa se zviša cena za 50 par na 3.50 Din.
u_ Priljubljeno kopališče Mrljo bo
otvorjeno jutri dopoldne. Kakor prej&nja leta je tudi letos uprava temeljito pripravila za sezono, ga nanovo prebelila in prebarvala ter sploh uredila tako. da bo kopališče kakor vedno nudilo ves komfort. V začetku sezone bo vwia segrevana na stalno temperaturo. Gotovo bodo vsakoletni gosti otvoritev kopališča z veseljem pozdravili. Dobrodošli tudi vsi drugi
Pri obledeli sivoramenkasti bajvi kože, motnih, očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jn-tro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove grenčice.
a— Tatinska Angelca V Vodmatn no
predsimočnjim aretirali 25 letno Angelco A. na prijavo posestaika B. od Device Marije v Polju. Prejšnji dan Je hodila po vasi *ve-čer pa Je pri imenovanem posestniku prosila za prenočišče. Dobila ga je, izkazala pa se je prav nehvaležno. Ponoči je v sobi izmaknila iz nočne omarice za okrog 700 Din zlatnine in sicer nekaj prstanov, verižic in uro. Z ukradenimi predmeti Je izginila iz hiše še pred belim dnevom v LJubljano, kjer pa so jo še pravočasno Izsledi-
li in jo potisnili za zamrežena okna
u_ Takozvanl otroški park, to Je bodoč«
otrošiko igrišče v Tivoliju ob LattermaTKio-vem drevoredu, eo pričeli te dni spet urejati Zdaj je tam nasajenih že obilo manjših pa tudi večjih drevesc in bo posuta .ter utrjena tudi pota Utrdili iu nekoliko preuredili pa bodo še posamezna igrišča, kjer se bodo že poleti kobacali hi skakaJl na S i malčki Pred nekaj dnevi so pričeli kopati tudi vodnjak za vodomet, ki ga zdaj še oblagajo s cementnimi ploščicami
a_ Nesrečno življenj«. Nepoboij8ajiv&
tatic«. Je Frančiška, ki živi v »kupejem gospodinjstvu z nekim delavcem r Tomače-vem. Je hudo jetična, večino življenja je prebila po kaznilnicah. Obtožena je bila, da je Francu Petku izmaknila, ko je spal, lepo vsoto 1900 Din, ter napravila tndi dve mali goljufiji. Po tatvini je izginila v Ljubljano in najela avbotaksi, s katerim se je odpeljala na veselo potovanje proti Novemu mostu. Pred malim senatom Je včeraj zatrjevala: »Denarja nisem vreJa!< Predsednik: »Zakaj ste avtotefesi najeli? saj bi se lahko z vlakom peljali, če ste imeli opravka v Novem mestu?< Obtožecka: >Ne morem se s vlakom voziti zaradi pljuč. Zdravnik mi Je to prepovedaJ.< Franoka ee }e skušala pozneje v zaporu obesiti kar pa bo še pravočasno preprečiti Bila je obsojena na deset mesecev strogega zapora Zaradi bolezni pa se Je nastop kazni odloMl za 1 mesec.
a_ Izpred vettk©ga sonat?, fgtemr
Prem k in mesarski pomočnik Jože Gubano iz Vižmarij sta bfte. včeraj obtožena posku-šenega roparskega napada, a sta bila oproščena Oba obtoženca sta L Julija lani pozno ponoči na cesti napadla hlapca Franceta Pogačarja, ga vrgla na tla in mu preiskala žepe. Pogačar je trdil, da sta ga hotela oropati, ker je imel pri sebi hranilno knjižico. Sam Premk je pa poprej napadel mizarja Verbiča, vzel mu s silo baje 90 Din In tramvajsko karto. Premk Je temu ugovarjal Pred sodniki je priča Verbič silno gestikuliral in stvar pripovedoval povsem nejasno. Ko ga Je predsednik vprašal: »Ali vas je Premik?« je odvrnil Jezno: Kaj meni mar, kdo me je? So me, pa le!<
za 80—40»/». Založnike, pa tudi občinstvo priekajo davki, draginja, pomanjkanje denarja. Sedaj ee je pokaralo, da eo založniki v času prosperitete zagrešili marsikako napako. Sem sodijo predvsem hiperprodukci-ja knjig, preveliko založnikov in knjigarn; na svetlo je prihajalo mnogo manjvrednega knjižnega blaga, ki je kupujočemu občinstvu ubijalo veselje do knjige. Glede padanja izvoza francoske knjige v inozemstvo priznava Beauchesne, da so delno sokrivi tudi založniki, ki ne dajejo tujim knjigarnam takih popustov kot Nemci Predsednik francoskem založniškega sindikata se zavzema za to, da bi se pošiljale čez mejo samo take knjige, ki bodo dojstojno zastopale francosko kulturo in varovale francoski prestiž. — Temu stališču bodo pri nas pritrdili vsi, ki kupjjejo francoske knjige. Za srednjeevropski knjigoljubski oku6 je včasih kar odvratno, v kakšni opremi prihajajo k nam francoske knjige. Niti nizka cena ne more opravičiti takih izdanj prvovrstnih pisateljev na slabem, nemarno potiskanem časniškem papirju.
Prusa »Faraon« v slovenščini. V založbi »Jugoslov. knjigarne« v Ljubljani je izšla tretja knjiga slovenskega prevoda velikega romana iz poljske književnosti, Boleslava Prusa »Faraona«. Roman je prevel France Koblar. S to knjigo je ta monumentalna stvaritev, o čije pomenu je na tem mestu že bila beseda, v celoti dostopna našemu čita-telju. Poleg Reymontovih »Kmetov« je Pru-60v »Faraon« največji prevod iz poljske književnosti, ki smo ga dobili v zadnjih letih.
m— Na velesejmu je postalo te dni že kar živahno. Pričeli so popravljati razne paviljone, ki so v zadnjih letih precej trpeli in so bili res potrebni popravila. Prostor na velesejmišeu bodo te dni spet posuli s peskom in ga očistili. Tudi na vese-ličnem prostoru ob Lattermannovem drevoredu lastniki popravljajo paviljone in jih spravljajo v red.
u_ Ukradeno obleko Je izsledil. Krojaški vajenec Dean Petrovič, zaposlen v salezi-janskem zavodu na Rakovniku, je srečal v Mestu mladega moškega, ki je imel na sebi njemu v zavodu ukradeno obleko. Petrovič je takoj pozval stražnika, ki je neznanca aretiral. Bil je to 24 letni Muharem Harceglič iz Prijedora, ki je izpovedal-, da je obleko kupil v mestu od nekega neznanca. Bilo je tudi res tako, kajti Harceglič je že naslednji dan (včeraj) pokazal na trgu, kjer prodaja sadje, stražniku onega neznanca v osebi 32 letnega Ivana š., ki ga je stražnik aretiral in odvedel na policijo, š. je skušal tatvino Petrovičeve obleke sicer tajiti, a mu ni dosti pomagalo in je mora! spet v zapor, čeprav je šele pred dobrim tednom prišel iz pet mesečne ječe.
Iz Celja
e— Sh®di narodnega poslanca g. Pre-Ko-j-ška. Jutri ob pol 8. zjutraj bo shod v gostilniških prostorih g. špegliča v Galiciji pri Celju, ob 15. pa v šoli na Svetini. Na obeh shodih bo poročal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek.
e— Sokojske župne tekme članstva in naraščaja se bodo pričele jutri, v nedeljo ob 5. zjutraj na Glaziji, za zunanje tekmovalce pa po prihodu vlakov. Garderobe so v mestni narodni šoli. Za tekme je prijavljenih 250 tekmovalcev in tekmovalk. V nedeljo ob 15.30 bo na Glaziji društveni (okrožni) nastop celjskega Sokola; sodelovali bodo tudi vsi tekmovalci. Udeležba zunanjih gostov v civilu z znakom. Sodniki in sodnice morajo priti v Celje danes popoldne, ker bo ob 16.30 seja sodniškega zbora v mestni sokolski telovadnici.
© 0OOOO® O©© © © © ©
©
©
G ©
© © © © © © © ©
Naznanjam cen j. damam, da sem svoj damski salon popolr ■ a
preuredil z vsem komfortom, Io.aO da delam z najboljšimi aparati.
TAČEK AVGUST,
frizerski salon. Gosposka ulica 16
Trajne kodre (Dauerwelle) izdelam po najnovejši metodi. Barvanje las z zelo ceneno Inec-to Rapid kakor tudi z L'Oreal-Henne.
Nega lepote po znanem salonu
Getta Vignier :s>Wiener Kosme-tikum« — ter vsa v našo stroko spadajoča dela.	6437
© ©©0©©© ©©©00©
© © 0 © © © © © ©
0 ©
© ©
e— Protituber^ulozni teden. P roti tuberkulozna liga bo priredila protituberkuloz-ni teden s" predavanjem o jetiki in predvajanjem poučnega filma j-Dva brata«. Film se bo predvajal na praznik 25. t. m. ob 10. dcpoldne brezplačno v Elitnem kinu Unionu v Celju. Vabljeni meščani, delavske organizacije. društva in korporacije.
Cenj. občinstvu naznanjam, da bo od danes naprej dnevno KONCERT na vrtu.
Se priporoča	6436
HOTEL „UNION" CELJE
(CELJSKI DOM)
Znižanje oe«e bencin*. Z včerajšnjim dnem se je karteiirani in nekarteairani bencin v Celju pocenil od 9.80 na 9.20 Din kilogram odnosno od 7.50 na 7 Din liter.
e— Elitni kjno Union. Danes cb pol 17. bi pol 21. zvočna opereta »Vse bo zopet bclje .. .< in dve zvočni predigri.
Iz M^~ibora
a— Trboveljski slavčki so se vrnili včeraj dopoldne s svoje uspešne turneje po
Češkoslovaška in Avstriji Ker javnost ni biLa pravočasno obveščena o njihovi vrnitvi, na kolodvoru tudi m bilo večjega sprejemi. Pričakovalo jih je le nekaj ožjih prijateljev. Otrooi so bili kljub napornemu potovanju čili .in svež«. Takoj po prihodu jim je bil aerviran zftjutrek, kd ga ie priredil malim pevcem požrtvovalna restavra*er g. Vlahovič brezplačno. Z osebnrn vlakom ob 9.."iS je trboveljska mladima nadaljevalo vožnjo proti Trbovljam.
a__ Miadinska Ribičeva Igra v Narodnem
gledališču. V nedeljo proizvajajo kot naknadno proslavo materinskega dne gojenke £1. dekl. osnovne šole Ribičevo igro »V kraljestvu palčkov.« Vpregle bodo vse svoje lepe zmožnosti, da častno rešijo svojo nalogo. Njihov trud in požrtvovalno delo gg. učiteljic zaslužita pohvalo in priznanje. Opozarjamo starše na lepo prireditev, s prošnjo, da privedejo deco v gledališče.
a_ Jadranska straža v Mariboru priredi danes popoldne in jutri veliki cvetlični srečolov. Cvetlice so razstavljene v hiši ba-novinske hranilnice. Srečke po dinarju. Sezajte pridno po njih!
a— Pevsko društvo v Rušah pmedi rutni oh 20. v Sokolskem domu v Rušah »Gregorčičev večer«. Na sporedu te deklanifl-c; ia, predavanje, moški, mešani zbori in solisti. K obilni udeležbi vabi odbor.
a— V muzeju bo jutri orni to loške zbirka zaradi preurejevanja zaprta. Ob 11. pa bo nriredilo Muzejsko društvo poljudno vodstvo po muzejskih zbirkah, predvsem po oddelku rimskih spomenikov. Občinstvo se vabi k mnogoštevilnemu obisku.
a__ O priliki protituberkuloznih dni od 19. do 21. t. m. se mariborska javnost vabi. de se spomni najbolj nesrečnih med nesrečnimi in prispeva ob tej priliki svoj obolus v fond za zgrabo proti tuberkuloznega azili ki ga namerava, čim prej zgraditi egilna mariborska PTL.
a— Predstojništvo mariborske mestne policije obvešča vse lastnike kočij in polko-čij iz Maribora, da so prispele evidenčne tablice za njihova vozila in naj jih lastniki dvignejo čim prej med uradnimi ura-m v sobi št. 18.
a— Aprilsko vreme v maju. V Mariboru letos n mamo niti sledu o onem lepem maju. Kakor da smo sredi zime, vse hodi še vedno v zimskih plaščih. Solnca skoraj nismo videli ves mesec. Včeraj je dopoldne v presledkih rahlo deževalo, okrog 10. pa se je vsula tudi precej debela toča.
a— Dva nesrečna padca. V Spodnjih Ho-
čah je padel 18 letni hlapec Jožef Jurše tako nesrečno, da si je nalomil desno roko, med potjo v šolo pa je zadela slična nezgoda 8 letnega učenca Srečka Petka iz Voska, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Zopet pobeg od doma. Pretekli ponedeljek je pobegnilo od doma več mladih fantov, Id pa niso bih med seboj v nobeni zvezi. Nekaj se jih je že vrnilo domov, nobenega sledu pa ta o 13 letnem učencu I. razreda meščanske šole Jošku Petku, sinu šolskega sluge z Magdalenske ceste. Deček je dobro razvit in krepke postave.
Gospodarstvo
Delovanje posvetovalnega odbora za ureditev kreditnih odnosa! e v
Posvetovalni odbor pri ministrstvu za trgovino in industrijo, ki je bil pred tedni imenovan, da prouči vprašanje normalizacije kreditnih ocinošajev v naši državi, zaseda sedaj po končanih konferencah z zastopniki gospodarskih krogov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljana, permanentno v Beogradu pod predsedstvom dr. Milana Rado-savljeviča. Prouoiti mora vsa vprašanja, ki so v zvezi s problemom normalizacije kreditnih odnosajev v naši državi. Tu je v prvi vrsti vprašanje razdoLžitve kmetov, vprašanje sanacije bank in denarnega trga, valutno vprašanje, specalno vprašanje kmetijskega kredita, industrijskega kredita itd. Vse ta gospodarsko-finančua vprašanja je treba temeljito proučiti, ker nobeno ni definitivno rešeno, pa tudi zaradi tega, ker so vsa ta vprašanja medseboj tako ozko povezana, da nobenega ni mogoče pravilno rešiti brez upoštevanja ostalih.
Kakor poroča beograjsko »Vreme« je bilo odboru poleg uradnih poročil in statistik stavljeno na razpolago ogromno gradivo, ki so ga zbrala naša poslaništva in naši konzulati v državah, kjer so se pojavila slična vprašanja in kjer so bila že rešena ali pa se še rešujejo. Poleg tega se sami člani trudijo, da dobijo najboljše informacije in da bi dobili čim boljšo in čim zanesljivejšo sliko današnjih razmer in čuli želje in mišljenja vseh onih gospodarskih čini tel je v, ki so na širokem kompleksu vprašanj intere-
fostani in ostani
član Vodnikove družbe!
sirarni. To je tudi namen anket, ki jih je posvetovalni odbor že priredil in ki se še vršijo. Sčasoma bodo predstavniki vseh gospodarskih panog dobili možnost, da i znesejo svoja mišljenja odnosno svoje želje in potrebe. Tudi med gospodarstveniki se opaža, da skušajo med seboj ustvariti živahnejši kontakt, izmenjajoč misli na raznih sestankih in anketah, ki jih somi prirejajo. Ta posvetovanja imajo namen po-maguti posvetovalnemu odboru pri proučevanju zapletenega kroge vprašanj, ki je v zvezi z našim kreditn m problemom.
»Vreme« v nadaljnjih izvajanjih zlasti poudarja veliko važnost dela, ki ga vrši posvetovalni odbor. Na tem delu morajo sodelovati vsi oni, ki so za to poklicani, da bo mogel odbor strokovnjakov pravilno oceniti razmere in potrebe vseh družabnih slojev in vseh stanov v državi. Ko bodo tako vsa vprašanja na podlagi znanstvenih načel in praktičnih izkušenj osvetljena in razčiščena, bo mnogo lažje najti ono rešitev, ki bo v interesu vseh slojev najboljša.
Ko bo vse gradivo proučeno, bo posvetovalni odbor podal 6voje zaključke, na podlagi katerih bo potem izdelan sistematičen načrt za končno rešitev z zakoni, uredbami in pravilniki. Predloge zakonov, uredb in pravilnikov in predloge drugih ukrepov, kd «o v zvezi z nonnalizacri jo kreditnih odnosa je v, bo sestavil in predložil sam odbor.
Težnje vinogradnikov
Te dni je imela ptujska Vinarska podružnica širšo sejo, na kateri so razpravljali o važnih stanovskih zadevah. Seji je prisostvoval tudi zastopnik Gostilničarske zveze g. Berlič Josip in zastopnik Gostilni čarsK* zadruge v Ptuju g. Miha Brenči?. — Predsednik g. Ludvik Sagadin je predvsem kritiziral maJobrižnost vinogradnikov glede svoje strokovne organizacije Podružnica je v letu 1932 štela komaj 24 članov, od katerih pa je samo 15 članov plačalo članarino, tako da ©o viničarji bolj organizirani kakor pa gospodarji vinogradniki. Predsednik je nato poročal o pripravah za dostojen sprejem češkoslovaških gostilničarjev, ki bodo ob priliki pokrajinskega izleta Sokola v Ljubljani obiskali tudi Ptij. Pride kakih 8o gostilničarjev, ki bodo napravili izlete v Slov. gorice, Ljutomer, Ormož in v Haloze. Sprejem gostov bo podružnica uredila skupaj z Gostilničarsko zvezo v Ljubljani in Gostilničareko zadrugo v Ptuju Izvoljen je bil pripravljalni odbor, v katerem bodo so delovali mestna občina in olepševalno -a tujsko prometno društvo.
Predsednik je tidi poročal, da je bil * senatu stavljen predlog za spremembo vinskega zakona in trošarinskega^ zakona, da se znova obremeni vino z državno, bano-vinsko in občinsko trošarino. Sklenjeno je bilo, da se Vinarsko društvo z vsemi močmi upre vsakemu novemu obdavčenju vinskega pridelka, ker so vinogradniki že itak izpostavljeni največjim težkočam. Vinarsko društvo je za to, da sedanji troša-rinski zakon ostane brez vsakih novih sprememb na škodo vinogradnika in tudi točilcev vina. Mnogo ee je razpravljalo tudi o točenju vina pod vejo in na drobno. Veliko prošenj za točenje na drobno je b'lo zavrnjenih in to na pritisk gostilničarjev, kar seveda ni v skladu z zahtevami vinogradnikov. Vinogradniki smatrajo, da to ni točenje po obrti, ampak je to prodaja vinskega pridelka kakor vsakega drugega pridelka. Vinogradniki smatrajo za potrebno, da se vinski zakon primerno izvaja, niso pa za to, da bi ee uvedla kakšna kon trola njihovih kleti. Tjdi jim ni treba vladati prijav po obrtnem redu, če točijo svoje vino v pridelovalnem okolišu. Zvedela se je tudi, da so nekateri gostilničarji najeli razne ovaduhe, ki hodijo k vinogradnikom in jih navajajo, da jim prodajo vino tudi manj kot 5 1, nakar sledi prijava. Vinogradniki smatrajo tak postopek kot nemoralen. Vinogradnik je prisiljen k samopomoči. Svojega pridelka ne bi prodajal na drobno, ako bi ga lahko skupaj prodal, četudi bi zanj dobil samo 2 Din za liter. Tudi gostilničar bi moral upoštevati težave vinogradnikov. Viničarski zakon povzroča sedaj neb roj tožb med vinogradniki in viničarji zlasti zaradi nagrade. Vinarsko društvo je zaradi tega zahtevalo, da se izdela nov osnutek zakona za viaičarje, k naj bo v skladu s težnjami vinogradnikov in viničarjev v sedanjem času.
0 vseh teh sklepih bo obveščeno Vinarsko društvo v Mariboru s prošnjo, da jih zastopa in jih tudi izvede.
Gospodarske vesti
= Okrepitev avstrijskega šilinga. Kakor poročajo z Dunaja, se zadnje dni v privatnem kliringu v večji meri ponujajo tuje devize, kar je povzročilo, da je premija nazadovala že na 27.5 in 27 % za polnovredne zlate devize. Pred tedni je znašala premija še 31—32 %. Kakor zatrjujejo. je ta ponudba deviz v zvezi z vračanjem svoječasno v Švico pobeglega avstrijskega kapitala.
= Do 10 let jede za devizne prestopke v Nemčiji. Ker se navzlic kazenskim sankcijam še vedno v veliki meri kršijo devizni predpisi, je nemška vlada pripravila novo, to je četrto devizno uredbo, ki bo v kratkem objavljena. Ta nova uredba predpisuje med drugim najstrožjo kontrolo potnikov, prtljage in tudi vsakovrstnih pošiljk, ki gredo v inozemstvo, da se prepreči tihotapstvo vrednot In valut. Po novi uredbi se bodo devizni prestopki kaznovali z visokimi denarnimi globami in tudi z zaporom, v posameznih primerih celo z 1e6o do 10 let.
— Žateški hmelj iz leta 1930. Kakor znano je češkoslovaški hmeljski sindikat leta 1930. pokupil skoro 60.000 starih stotov hmelja, ki ga ni mogel vnovčiti. Se lani so se čuli predlogi, da bi bilo treba te zaloge uničiti. Glede na veliko povpraševa-
nje iz Amerike pa bo menda šel tudi ta hmelj, kolikor je še uporaben za lepo ceno v denar. Hmeljski sindikat ga sedaj prodaja po 550 Kč za 50 kg (25 Din za kg), vendar le za izvoz, čeprav povprašujejo po njem tudi češkoslovaške pivovarne. Sindikat je namreč sklenil, da ga bo prodajal domačim pivovarnam le tedaj, če ga bodo pivovarne zares nujno potrebovale. Ta sklep so menda diktirali oziri na ohranitev dobre kakovosti domačega piva, zakaj hmelj iz leta 1930. je že mnogo izgubil na kvaliteti in je deloma pokvarjen.
= D°b»ve. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg azbestnih vrvi in 1000 kg pisane bombaževine za čiščenje strojev. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. junija ponudbe glede dobave 300 kg jeklenih vrvi, glede dobave ovalnih kolut in 3000 m žice.
Borza
19. maja.
Na ljubljanski borzi je danes deviza London nekoliko popustila, dočim je deviza Berlin nadalje čvrsta. Avstrijski Šiling je notiral 8.75—8.90 brez prometa (v Zagrebu 8.8250 zaklj., v Beogradu 8.75 zaklj.). Grški boni so se v Beogradu trgovali po 42.75.
Na zagrebškem efektnem tržiSču so se državni papirji ponovno nekoliko okrepili. Vojna škoda je bila zaključena po 198, v 7% Blairovem posojilu pa je prišlo do zaključka po 32.50. Delnice PAB notiraio zopet višje, namreč 223—228. Promet je bil še v delnicah Sečerane Osijek po 140 in v delnicah Trboveljske po 160.
Devize.
Ljubljana: Amsterdam 2307.63—2318.99, Berlin 1344.58—1355.38, Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 193.64_195.24. New York ček 4947.15 do 4975.41, Pariz 225.82—226.94. Praga 170.90 do 171.76, Trst 298.51—300.91. (Premija 28.5°/o). Avstrijski šiling v privatnem kli ringu 8.75—8.90.
Zagreb. Amsterdam 2318.99—2307.63, Berlin 1355,38—1344.58, Bruselj 803.35 do 799.41, London 195.24—193.64, Milan 200.91 do 298.57, Newyork kabel 4997.51—4969.15. ček 4975.51—4947.15, Pariz 226.94—225.82, Praga 170—170.90. Curih 1113.85—1108.35.
Curih. Pariz 20.3750, London 17.5150, Newyork 559.0, Bruselj 72.10, Milan 26.9750, Madrid 44.2250, Amsterdam 208.20, Berlin 121.50. Dunaj 57, Stockholm 90, Oslo 89, Kobenkavn 78, Praga 15.52, Varšava 58.05 Budimpešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu)- Beograd 11.27, London 30.48, Milan 47.03, Newyork 781.07, Pariz 35.48, Praga 25.46, Curih 174.14, 100 S v zlatu 127.67 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 196—199, 75/o in-vest. 43—45, 7% Blair 32—35, 8% Blair 34 —38, 7°/o Drž. hip. banka 42—45.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 197.50—199, 7Vo investicijsko 43.50—45, 4°/» agrarne 24.50—26, 7% Blair 32—33.50, 8>/• Blair 34—36, 7% Drž. hip. banka 43—45. 6°/» begluške 32—33; bančne vrednote: Na rodna banka 3750—3900, PAB 223—228-industrijske vrednote: Šečerana Osijek 140 —150, Trbovlje 160—163.
Beograd. Vojna škoda 200, 198 zaklj., 7«/« invest. 46. 45.50 zaklj., 4J/o agrarne 26.75. 27 zaklj., 6% begluške 32.50, 7°/« Blair 33 zaklj., 7% Drž. hip. banka 44 den., Narodna banka 3850 den., PAB 232, 228.
Dunaj. Staatseieenbahngesellschaft 15.60, Trboveljska 15.52, Alpine 12.80, Sečerana 27.50.
Blagovna tr2i$£a
ŽITO
4- Chicago, 19. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 72, za sept 73.125, za december 74.75; koruza: za julij 46.125, za september 47.875, za december 49.375; oves: za julij 25.625, za september 26; rž: za Julij 56.125, za september 56.875, za december 58.75.
+ Winnipeg, 19. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.75, za julij 63.375, za oktober 65.375.
+ Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačilo 30 dni: pšeniea (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50, baška, 77 kg po 295—297.50; kora-
la (po mlevski tarifi): baška promptna po 11250—115, za maj po 120—122.50; moka: ba£ka >0< po 425—430, banatska po 435-440.
-I- Novosadska blagovna borta (19. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 44 vag Pšenica: baška. okol. Sombor, Novi Sad. gor-njebaška, srednjebaška, sremska, baška ladja Begej 212.50—217.50; baška potiska, baška ladja Tisa 215—220; gornjebanaiska 210—215. Koruza: baška in sremska 62—64; za junij—julij 66—68; slavonska 65—67; banatska 61—63; baška ladja Sava 64—66, ladja Begej 65—67; ladja Tisa ali Dunav 66 —67. Oves: baški, sremski, slavonski 90—92. Jefmen: baški, sremsk:, 64'65 ke 95—97.50 pomladni 66/67 kg 100—102.50 Moka: ba ška io banatska »Os« in >0gg< 347.50— 362.50: ,2< 32750—342.50; >5< 307.50-322.50; >6« 277.50—287.50: >7« 175-185 »8< 65—67.50 Otrobi: baški 52.50—57.50: banatski 52.50—55.50
4- Somborska blagovna boria (19. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 45 vagonov. Pšenica: baška, okol. H^ibor. sremska, banatska 210—gornjeba-ška. banatska potiska 212-50—215; baška potiska 215—217.50. Koruza: baška 62—64; za junij—julij 66—67; Dunav, Tisa, šlep 65—67: baška bela 63—65. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 345—365; »2« 325—345; >5« 305—320: »6« 275—280; ,7« 175—185: >8< 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—55. Fižol: baški uzančni 95—100.
Leicbner Fettpnder
je že 60 let svetovna znamka.
182
+ Budimpeštanska terminska borza. (19. t m.) Tendenca slaba, za koruzo stalna; promet slab Pšenica: za junij 11.39 — 11.40 za oktober 10.69 — 10.70; rž: za junij 0.55 — 6.58. za oktober 7.22 — 7.24; koruza: za maj 7.22 — 7.24, za julij 7.34 — 7.35.
ŽIVINA.
-f živinski Sejem v Ptuju. Zadnji sejem je bil zelo živahen o kupčijah kijub temu, da je cena živini nekoliko poskočila od zadnjega sejmskega poročila. Dne 16 t. m. je i>i!o prignanih 164 krav, 65 telic. 136 volov, 14 biKov in 67 konj. Cene so biie naslednje: krave 1.75—4 Din, telice 2.50— 4.50, voli 3—4.50. bik: po 2.50—3.50 Din ža kg žive teže. Konji so se prodajali po 500 do 3.600 Din za komad. Dne 37. t. m. pa je bilo pripeljanih 188 prascev in 138 svinj. Cena prascem je bila 100—-250 Din za komad. svinjam pa 7—9 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 160 prascev in SS svinj.
Bajte dela, dajte izobrazbe!
Današnji čas odpira pred nami vse polno problemov, ki se o njih našim prednikom niti sanjalo ni. Življenje naroda je dandanes podobno vrsti, kakršne so za časa vojne stale pred aprovlzacijo: mladi ljudje, ki do-raščajo. da bi se polagoma pričeli biti za svojo eksistenco, so podobni tistim ženam in otrokom, ki so se med vojno iz kdo ve kakšnih zadržkov prav pozno pridruževali zadnjim vrstam v procesiji, da bi dočakali svojega skromnega deleža, ki ga je mačeha — vojna še nudila človeku. Mladi ljudje prihajajo v življenje in trkajo na vrata, toda vrata so zaklenjena 6 sedmerimi zapahi. Ta čas, ki v njem živimo, nima več kruha za ljudi, katerih edina krivda je, da so prepozno prišli na svet. Vsa mesta, kar ji je bilo na razpolago, so že zasedena, na vra-t b vseh obratov so pritrjeni napisi: Nove moči se več ne sprejemajo. Človeku, ki v tem času prihaja s svojimi delovnimi silami na trg življenja, je treba mnogo več življenjske moči že samo zato, da se prikoplje do prve skorjice svojega kruha, kakor je je bilo svoj čas treba človeku, ki je hotel doseči svoj najvišji triumf.
Ena izmed tistih besed, ki se dandanes najbolj pogosto slišijo na svetj, je: numerus clausus. Numerus clausus — zaključeno število, to se pravi: kdor še pride, naj gre mimo vrat. Vsa mesta pod solncem so zasedena, ljudje prepočasi umirajo, svet se prepočasi vrti — kdor je mlad in se danes oglaša na vratih, je izgubljen, je izročen vetrovom in viharjem. Še nikdar doslej ni b lo treba človeku, da bi bil tako vsestransko oborožen za borbo sredi življenja kakor dandanes. Numerus clajsus pomeni prav za prav: prepovedan vstop v šolo. Toda ljudje, ki so dorasli, da bi produktivno delali, pa nimajo prilike, da bi si žulje prizadejali na rokah, ne najdejo nobenega drugega izhoda, kakor da bi prekrižanih rok ostali doma ali pa da bi šli v šolo — nabirat kapi-talov za bodočnost, ki se bo prej ali slej prav gotovo odprla. Zato ni prav nič čudnega, da je v tem času, ko največ ljudi strada kruha, tako izredno velika lakota po duhovnem znanju, po izobrazbi.
Med našim ljudstvom prav gotovo živijo delavci, ki danes ne morejo do posla, ki pa so si v prejšnjih boljših časih nabrali toliko moči in rezerv, da lahko malo povedrijo ob nejrju težke gospodarske krize in počakajo, da se cesta življenja spet odpre- Poleg človeka, ki ga je kriza in brezposelnost tako usodno vrgla iz tira, da je izgubil svojo stanovsko, svojo delovno zavest in da je skozi etapo brezposelstva polagoma zapadel lum-penproletaretvu, moramo imeti pred očmi šoe podobo onega delavneea. a no krizi nič manj prizadetega človeka, ki je bil vse svoje dni toliko produktiven, da dane® lahko, dasi s težavo, pa vendar z močjo, prenese ta suha leta in počaka, da s* delavnice in pisarne spet odpro. Temu človeku mora družba nuditi malo strehe, da bo lahko pre-vedril ta čas Nuditi mu mora streho toliko bolj. ker spada ta človek med najboljše, kar družba premore.
Razvoj drjžbe stopa polagoma, a vzdrže-ma navzgor. Slednji dan, ki pride, zahteva od človeka več. kakor je zahteval prejšnji dan. Ves razvoj gre za tem, da mora biti človek za borbo v življenju zmerom bolj oborožen. Bodi danes delavec, bodi obrtnik ali
Vinogradniške razmere
2e dolgo let mi bilo takega povpraševanja po cepljenkah in ameriških podlagah kakor letošnjo pomlad, in to ne samo v dravski, marveč trudi v sosedniji savski banovini.
Zakaj to? Kot kmetovalec je vinogradnik dober raounar, ki ne presoja reči samo z današnjega stališča, marveč misli in pre-udarja za nekaj let naprej. Dobro ve, da take razmere ne morejo trajati dolgo in da se mora vsaj v kmetijski in torej tudi v vinogradniški stroki na boMe obrniti. 2e tretje leto je vinogradnik v hudih stiskah, ker ne more vnovčitri svojega pridelka v največ primerih niti za kritje pridelovalnih stroškov.
Zato ni oudno, da se ie odločil prav v tej dobi, ko ima pridelek tako nizko ceno, za obnovo vinogradov in za zasajevanje boljših vrst Ako se količkaj na bolde obrne, mu bodo ti novi nasadi zopet močno rodili prav ob času, ko je upati, da postanejo povsod ugodnejše prodajne razmere.
NadaljmSfi vzrok, da se je preteklo zrni o opravilo toliko domačega dela, sta pač ugodna zima in dolstvo, da je zaradi velike brezposelnosti v mestih ostalo kme-Sko delavstvo doma, kar je prav.
Kmetovalci in družinski sinovi, ki imajo za vsako kmetijsko panogo nekaj oralov zemlje, osobito če imajo še obsežne vinograde in sadovnjake, naj ostanejo doma !.n doma svojo grudo skupno z vsemi družinskimi člani obdelujejo. Nikar naj ne hodijo po mestih za zaslužkom, ako niso v to primorami.
finančnik: bolj si kvalificiran, bolj si iskan — ali z domačo besedo povedano: lažje boš prišel do svojega kruha. Zato se pač ni treba čuditi, da je dandanes, v tej dobi, ko manjka kruha, tolikšen naval na šole, na izobrazbo.
Nikogar ni, ki bi se v tem času lahko ba-hal, da zna preveč. Diplom i rančem univerze se kdaj pa kdaj nudi zaželjena prilika, da bi zasedli mesta kontoristov ali pa tehničnih moči. Šefi podjetij, ki slabo gredo, bi pogosto radi prevzeli knjigovodstvo, če bi imeli potrebno znanje. Naj gre človekova kariera navzgor ali navzdol — za povzdig in za padec je dandanes treba snanja. Če bi nase šole vodile o teh stremljenjih kakšno pregledno statistiko, bi sociolog in raziskovalec narodnega gospodarstva našla v tem dragoceno gradivo. Dovolj zgovorno je dejstvo n. pr., da je najstarejši učenec Dopisne trgovske šole v Ljubljani star nič manj kakor 63 let. Tako daleč so izredne razmere, ki v njih živimo, vrgle življenjske kariere iz tira, da se mora za svoj prospeh prav tako trdo boriti najstarejši kakor najmlajši izmed konkurentov. Več ko značilno za naš čas je, da je 20 odstotkov med učenci te šole samostojnih šefov podjetij; ne samo borba delavskih poedincev za življenje, temveč tudi borba gospodarskih podjetij za obstanek je dandanes tako težka, da človek nikdar nima na razpolago preveč orodja, orožja in sposobnosti.
V Nemčiji, ki je zadnji čas zavzela čisto svojevrstno smer v reševanji socialnih in gospodarskih vprašanj, je nedavno uvedla celo vreto omejitev v svobodi študija, v svobodi pridobivanja izobrazbe, se pravkar že oglašajo glasovi, ki svarijo pred preveč da-lekosežnim omejevanjem te svobode. Svetovna vojna, ki ie svetovno gospodarstvo vrgla iz ravnotežja, je evropskim državam odvzela tudi slednjo možnost, da bi si zastavljale trdne, zanesljive načrte za bodočnost. Nemčija, ki je v skrbeh, kam bo v bodočih letih snravljala preštevilne kandidate za tiste intelektualne poklice, ki so do nedavna odpirali še možnost najlepših karier, predvsem zdravnike in juriste, je danes že v skrbeh, ali bo imela v bližnji bodočnosti dovolj naraščaja za tiste izobražene stroke, ki se dandanes denarno ne izplačajo tako izdatno, zlasti za duhovne, filozofske poklice. Vse kaže. da tako Evropi kakor nam v teh razmerah ne kaže nič drugega, kakor da mladim nokolieniem, ki prihajajo,^nudimo za življenjske borbe, ki jih še čakajo čim več izobrazbe.
Težka gospodarska kriza nas je zatekla povsem nepripravljene. Vsaka doba mora naiti svoje oblike in svoje načine sa svoj prospeh. Pred naini se zastavljajo vsak dan težja socialna vprašanja. Naše življenja, vajeno starih podedovanih oblik, je spričo teh novih razmer prav tako nebogljeno in prav tako brez moči. kakor ponavadi stari dedje in babice ne morejo izhajati z novim ^ rodom, ki pride. Zato pa je toliko bolj važno, da nihče niti svoje duše ne zspira pred spoznanji, ki jih prinaša čas, niti mladim dušam ne zapira poti do spoznanja.
Stari kapitali so v naših časih izgubili mnogo svoje cene. Mlade generacije so opeharjene za svoie dedščine. Izobrazba, ki jim jo družba lahko njdi. je komai b?den delež, s katerim se j in lahko oddolži. L. M.
Ni izključeno, da se v vinogradniškem oziru že letošnje ieto glede prodaje obrne na boiie, ker je po poročilih iz nekaterih drugih držav pomladna pozeba uničila mnoga trtnega zaroda. Morda se vendar enkrat tudi carinski predpisi preustroiijo, s čimer nastane možnost večjega izvoza našega vinskega pridelka v tujino.
V tem oziru bi nam mogla precej pomagati tudi Amerika, če bi naš tamošnji slovenski živeli zahteval jugoslovenska vina. Naša jugoslovenska vina iz katerekoli banovine gotovo lahko konkurirajo z vini drugih držav tako v ceni kakor glede kakovosti. Da bi nekatere vrste ne prestale pre-komorskega transporta, ni res. G'!avno uio-go pri tem ima pravilnost prevoza. Zdaj vlada taka stagnacija v vinski kupčiji, kakor je že 'eta nismo imeli, in to ne samo v naši, nego tudi v drugih državah. Zato bi bilo pač boliie, če letcšinje leto nimamo spet obilne letine. V nekaj mesecih borno že vedeli, pri čem smo.	Fr. Gč,
Iz življenja in sveta
Polovica tukaj, polovica tam
Ta gostilna v ozemlju Eupen-Malmedy ima čudno lego, da stoji gostilničar z mteo, »odi in steklenicami na belgijskih tleh, njegovi pivci pa na nemškem ozemlju. Kupčija
baš zaradi tega sijajno uspeva
Raztegljivi človek
Mož, ki lahko vsak čas spremeni svojo dolžino
V Ameriki so odkrili moža, ki je sposoben ▼ en! minuti spremeniti svojo dolžino za. 15 cri. Da imajo mnogi ljudje gibi ji ve j-še mišice nego drugi, je znano. Nič nenavadnega niso osebe, ki imenitno migajo x ušesi aii ki oči tako zavijejo, da jim zenice popolnoma izginejo v očesno duplino.
Toda Clarence Willard, kakor se imenuje naš junak, poseka vse znane primerke.
že sam po sebi meri v višino 180 cm, a ko si je nekoč domislil, da bi se vzravnal do polne višine, je opazil v svoje začudenje, da je s samim zravnanjem hrbta postal znatno višji. Z vajo mu je uspelo pripraviti mišice svoie hrbtenice do tega, da more v eni sami minut, zrasti dejansko za 15 cm nad normalno višino.
ŠIVU
Na griču pred mestom Barcelono stoji stara trdnjava, grad španskih kraljev Montjuich, ki je s svojimi temnicami in mučilnicami simbol prešlih časov.
Pred gradom stoji še nekoliko starih topov, ki so jih postavili za špansko-amerL ške vojne pred 35 leti, ko se je razširila vest da hoče ameriško brodovje bombardirati Barcelono. Ti topovi ne ogražajo v svoji zastarelosti nikogar več, gradnja modernih trdnjavskih naprav bi pa požrla najmanj 700 milijonov pezet pri če-
mer niso všteti stroški, M bi jih zahtevale obrambne naprave tudi zoper napade iz zraka, ne samo s kopne in morske strani.
Toliko denarja pa v Španiji nimajo za te stvari in vrhu tega mestni magistrat noče prestolnice Katalonije izpostaviti nevarnosti, ki so zvezane z označbo »utrjenega mesta«. Prej se bo zgodilo to, kar priporoča katalonski vodja Lerroux že 33 let v svojih govorih: zdi se da bodo po. drli še grad Montjuich, na njegovo mesto pa bodo postavili kip Svobode.
Svetovni rekord v poleta na hrbta

Poročnik BocoJa je preteč ene dni absolviral polet na hrbtu, z glavo navzdol. Letel je 1 uro 6 minut in dosegel svetovni rekord
Krnit Hamsun v borbi za svoje ime
Pred norveškim vrhovnim sodiščem se je nedavno končal svojevrsten proces. Knut Hamsun, čegar nekatera dela smo dobili zadnja leta tudi Slovenci v prevodu, je tožil družino Petersen, ki si je pritaknila ime Norhoknen, za opustitev slednjega priimka.
k mit Hamsun se namreč piše s pravim imenom Petersen Norholmen ter je prišel do svojega pisateljskega imena Hamsun povsem slučajno. Ko se ie t mladih letih potikal sirom Amerike, kjer si je služil kruh s predavanji, ni hotel nikakor zatajati svoje domovine. Nastopal je pod imenom Hrmsund. Toda ameriški kritiki, ki so znani po svoji površnosti, so vedno, kadar so poročali o predavanjih, izpustili končni »d« in tako je stalo v listih dosledno »Hamsun«. Sčasoma se je Knut Petersen Hamsun privadil tega imena ?o se je tudi sam tako pisal.
Po povratku na Norveško je Hamsun dal natisniti vse svoje knjige pod imenom Hamsun. ki ie bilo to ime nejgovega rojstnega kraja Norvežani seveda vedo, da je ime Hamsun samo pisateljski psevdonim in čislajo avtorja romanov, novel rn dram Kot Knuta Peterscna Norholmena. To priliko pa je hotele dozdevno izkoristiti družina Petersenova, ki se je skušala okoristiti snisateljevo slavo. Hamsun je reagiral s tožbo, če^ar ne bi mu nri njegovi mirnosti in zrejo=t; nihče prisodil S torbo ie uspel. Družina Ppter«en ie morata odložiti to. kar je iz špekulativnih nagibov prevzela.
Labrador v lednem okleni!
Iz Ha1ifaxa poročajo, da so =>e nakopičile ob Labradorju nepopisne množ ne ledu. Pri Cartvvightu so Vdn<= grude zaprle vhod v pristanišče. Podmornice so n«i delu. da odstranijo zapreke in vzpostavijo prekinjeni promet.
Starost in delovna sposobnost
Na zadnji seji ameriške psihološke družbe je navajal neki profesor z univerze Na-le, da smo proučevanje druge polovice človeškega življenja zelo zanemarjali. Pozval je prisotne psihologe, naj pobijajo znano prakso industrije, ki noče več nameščati oseb preko 40. leta, in naj zbirajo podatke o delovni sposobnosti ljudi v starejših letih.
Jasno Je, da noge 60Jetnega človeka ne morejo več opravljati istih čudežev kakor noge 20-letnega nogometnika, toda z možgani je baš narobe. On sam je preaskal 836 oseb v starosti 60 dc 95 let, več nego 450 jih je bilo med njimi preko 50. leta; 35 odstotkov oseb preko 80. leta je v duševnem pogledu zmagalo še vedno toliko ka_ kor povprečje vse skupine.
Vojaška vzgoja v Čile ju
Z novim dekretom je čilska vlada uvedla nov način vojaške vzgoje, ki bo silno znižal njene izdatke za vojaške namene. Že v najnižjih razredih osnovnih šol bodo pričeli mladino vojaško vzgajati ln ta vzgoja se bo pozneje upoštevala pri vojaški službeni dobi, ki se bo znatno skrajšala.
Na višjih šolah bo mladina posečala lahko tri tematično različne tečaje 1n bo potem prosta nadaljnjega vojaškega službovanja. Na vseučiliščih bodo osnovali častniške tečaje in njih obiskovalci bodo po skušnji proglašeni za rezervne oficirje. Učne moči za vse te tečaje bodo brezplačne. izbirali jih bodo med upokojenimi častniki, za prehrano pa bodo morali skrbeti starši sami, tako da se bodo morali stroški države za vojaško izobrazbo ljudi zelo znižati.
Letalo brez kril
Švedski mženjer Clinberg je prijavil patent na novo turbinsko letalo, ki nima nobene sličnosti s sedanj-mi enokrovniki, ker je brez pero ti. Samodelavno pretikalo nadomešča dosedanje krmilo. Letalo se dviga in apuššča popolnoma navpično. Ne potre-je nobenega letališča Sploh je tako majhno, da se po potrebi lahko premika po navadni mestni ulici aH ozki poljski stezi. Okrogel, 6 metrov šiTok disk naredi tem več obratov, čim večjo brzino razvija letalo pri dviganj« ali spuščanju m ga obdTŽI v zraku. Isti kovinski disk vrši nalogo samo-delavne zavore. Ves ustroj je tako preprost, da ne potrebuje letalstva vešč krmar nobene posebne pred izobrazbe.
Enokrovnik za osem potnikov stane 8000 švedskih kron. Stroko vrti kroji se zelo zanimajo za nov izrnim. ker pomeni popoten prevrat v dosedanjem zračnem prometu. Clinberg je predvajal izvedencem samo modele različne velikosti. Prvo letalo bo izumitelj predvajal na Danskem mednarodnim strokovnjakom.
Najmanjši tiskarski stroj
mM
Ta model velikega rotacijskega stroja za tiskanje časopisov je izgotovila neka ameriška tvrdka. Razstavila ga bo na svetovni razstavi v Chicagu
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi na.ravna »Franz Josefova« grenčica, trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah.
■SlIlH^BHHHBBSliKlBBSDnaU
Lady Mosley umrla
Lady Cintija Mosley
hči indskega podkralja lorda Curzona in žena lorda Mosleya je umrla na posledicah operacije trebušne mrene v Londonu. Pripadala je laburistom, katere je pozneje s svojim možem zapustila
Gandhi zapušča ječo
Mahatma Gandhi odhaja s svojimi privrženci iz jetnižnice Jerawada
Hitlerjev govor v Reichstagu
Nemški državni kancelar Hitler med svojim ekspozejem v sredo 17. t- rtu
Petdeset milijonov dolarjev dote
Amerika je oddala najbogatejšo nevesto na svetu
Žeii ni, ki iščete predtvsem bogatih in vplivnih nevest čujte in strmite in nikar ne omedli te: natjiniovitej&a nevesta pod soncem jc oddana i-n na eno doto v znesku 50 m-iiliiionov dolarjev bo njen zaročenec drvigil prihodnje dn', če tega že doslej ni storiiL
Nevesta, o kateri govori vsa Ameritka, se piše Banhara Hutton m je hči zgraditel(ja enega najvšjih newyori>kiih nebotičn-kov ter vnukinja svetovno znanega lastnika tr-fjovskih hiš Jamesa W'oolwortha. Ženin bogate Barbare pa je zsnnm princ Mdirvani, ki se je dal zaradi poznanstva z Barbaro Huttonovo ločiti od svoje dosedamje žene.
Mdivani in Huttonovn sta se seznanila lani in sta takoj spoznala, da sta kakor ustvarjena drug za drugega. Zato je princ Mdivani taiko j ped-rze"! potrebne korake za ločitev od prve žene, kar ni bilo posebno težiko, ker ima tudi on dovollj pod palcem, da je zagotovil svoii b vši ženici dostojno dortnrtno rento.
Smrt Iady Mosleyeve
Tz Londona prihaja vest, da jc umrla na posledicah operacije trebušne mrene Iadv Cvntija Mosleveva, drugorojenka zn«nega angleškega državnika in indskega podkra-lia, marki ja Curzona. Pokojnica se je rodila 1. 1898, cmožila pa se je 1. 1920 z Os-waldom Moslevem, ki je bil najprej poslanec konservativne, pozneje pa labouristič-ne stranke in je slednjič osnoval fašistično stranko na Angleškem. Pokojnica je bila prežeta s socialnimi idejami. Pred štirimi leti je bila izvoljena v parlament na podlag programa delavske stranke.
Vdovske pokojnine na Madžarskem
Madžarska vlada pripravlja novo uredbo
o pokojninah za vdove. Vdove, ki so 20 let mlajše od pokojnih mož, k' so bili prej v državni službi, bodo prejemale v bodoče samo poloviico normalne pokojnine, vdove, ki so 30 let mlajše »d pokojnika. pa bodo sploh izgubile pravico do pokojniine pri državni blagajni.
Z vinom so gasili ogenj
V	neki občin' blizu Gradca je te dmi izbruhnil ogenj pri posestniku Francu Rump-hi. Prišli so gasilci, ki pa ni9o imeti pri ro-k' dovolj vode. Zategadelj so začeli gasiti z vinom, ki ga je imel posestmk v kleti. Porabili so za gašenje 1000 1 vina m so popolnoma uspeli, kajti ogenj }e bil z njegovo pomočjo kmalu zadušen.
Gramofonske plošče iz aluminija
V	zadnjem času so se pojavile v prodajalnah gramofonske plošče iz aluminija. To so ameri ški izdelki, ki so komaj 0.5 mm debeli in tehtajo približno 50 gT. V primeri z dosedanjimi ploščami, ki so debele 2 mm in tehtajo pribliižno 200 gr, pomeni' to vsekakor velik prehranek na teži. Ameriške aluminijaste plošče so prevlečene 6 tanko plastjo laka, v katerega je vtisnjena repro-duko'ja. Igle za te plošče so lesene.
Doživljaj pod vlakom
Pred dnevi so se vračali štirje mladeniči •iz okoHoe Curiha domov z neke veselice. Da bri si skrajšali pot. so jo udari V kar skozi železniški predor. V predoru pa jih je presenetil vlak, ki je pridrvel po progi. Niso s vedeli drugače pomagata, kakor da so se brž vrgli pod vlak med tračnice. Pri tem pe je eden izmed četvorioe zavzel tako nesrečno pozicijo, da mu je kolo odrezalo roko. Izkrvavel je preden so ga utegnili rešiti. Trije njegovi tovariši 60 ostali živi ra ndravti, doživeli pa so takšen strah, kakršnega 8i ne želi.jo nikoli več v ždvljen ju.
Proti šmlnkanju v šofl
Prasko učiteljstvo zahteva od pristojnih obilasti energično intervencijo proti razvadi šminkanja. ondulacije in barvanja nohtov ▼ šoli'. Ta modna razvada se je tako razpasla pri mladih učenkah, da je postala »lepotrilna epidemija« že kar prislovična. Ugotovili so, da prihajajo v šolo 10 letne deklice s pobarvanimi noht', onduliranimi lasmi m namazan i mri ustnicami.
Nemške shtžkfnje brez socialnega zavarovanja
Hitlerjeva vlada v Berlinu je pravk«t izdala zakon, ki določa, da se morajo služkinje izvzeti od soolanega zavarovanja. Posri-fomal se ne bo zahtevalo za služkinje nobenih plačil v socialne namene. Zakon velja za nazaj od 1. maja. Minister za delo Seld-te je objavil tolmačenje zfkona in pravi, da so izvzeli služkinje od socalnega zavarovanja zajadi tega, da se omogoči nastavljanje poslov tudi družinam z manjšimi dohodki.
V zadnjem Času ste živela zaročenca hb Javi in v Bangkobu, kjer sta bila s.redišo» pozornosti ci(vii;>ziiranega sveta. Ameriški klmb v Bangkaku je celo tz spoštovan je pred imovito nevesto priredil častni večer, n* katerem so se denarni princesi pobkmili vs1. oboževalci zlatega mamona. Iz Bajvgkoia sta se princ m njegova nevesta podala r Sa.gon, kamor sta vzela s seboj več taiinj-kov in cel dvor slug in služabnic.
Ameriški repo rte rjri so imeli z sanodco Mdivanija in Huttonove precej dela. Od-ijiotovali so ka.r z letali za nevesto, jo dosegli ter jo vprašali razne stvari, ki zanimajo ameriško javnost. Ta lor f=e jim je posrečil, kajti iz ust nagimovitcfjše neveste n« zemlji so izvedeli, d« njen oče nasiprofcoje poroki z ločenim možem, da ji pa kljonb temu pušoa svobodo in da ji bo v vsakem primeru iz<p'lčal obljmiMjenih 50 milijonov dolarjev. Reporterstka lakota Amerike je 8 tem po t eš ena in zemlja se la-hko suče kakor doslej.
S 96 leti na triciklfu
Ta starka v Hullu na Angleškem se voaA pri svojih 96 letih še vsak dan na tricfklj«* m ne čuti pri tem nobenih starostnih tegoi*
Greta Gartjo v Hof!ywoodu
Po daljšem bivanju v svoji Švedska <&» movini ,kjer Je živela pod imenom J<tm Emerson, se je slavna filmska igralka vrnila v vsej tihoti v Hollywood. Že te dni prične snemati svoj novi film »Kraljica. Kristina«. Za vsak film prejme sedaj 2SO tisoč dolarjev.
ANEKDOTA
Gospodinja: »MarNSka, zakaj ste oken. rt?« šipe osnažila samo znotraj ln ne todf zunaj ?«
Služkinja: >Veste, gospa, znotraj tem
jih očistila, da bd lahko gledali ven, zunaj pa jih nisem, da bi ljudje ne gledaM noter.«
Vsak dan ena
Sesalo za prah. (Drama v dveh nad, stropjih).
//
(0 rte tlet? o vsi v Jiltasico,	ho dopoldne
gratis sladoled.	^	tV« svidente!
Se priporoča SLAŠČIČARNA v Gradišču štev. 4.
£ff,€t£ot
1* © JRt HT
Zagrebški akademiki v LJubljani
Na igrišču Primorja bo nastopila HAŠK A — Ob 13.30 Primorje H.
S VIII. kolom se bodo v nedeljo nadaljevale ligi ne tekme za državno prvenstvo. Ljubljana bo imela v svoji sredii simpatično «io§tvo akademikov iz Zagreba, ki je zaradi svoje lepe kombinati jske igre v vsej držav' priljubljen gost. Po njegovem zadnjem gostovanju na Dunaju so vs, dunajski lasti o Hašku pisali samo v superkrivih. Znano je, da je Hašk tehn.čno najboljše moštvo v naš dsvrpvi. Ako omenupvj njegovo zmago nad državnim prvakom Concordio 6 : 2, ki jo je dos&gel pred mesecem, meniimo, da smo s tem mnogo po/edali.
Tehnično znanje moštva se je znatno dvignilo, odkar zopet vodi napad popu ar-ni ir.ž. Leinert. Poleg njega bomo v:•del n« dejcu srednjega krilca Gayerja, o katerem ves naš tisk tndi, da je v državi na tem mestu brez konkurence. Omeniti je
Službene objave LNP
(S seje p. o. 17. t. m.)
Navzoči gg.: Stanko, rev. Se ti na, Novak, Kovač, Brumen. ( man, Petrič, Anko. Zupane. — Odsoten (upravičeno) g. Benede-tie — (neupravičeno) Saksida.
V nedeljo 21. t. m. se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani, igršče Primorja ob 16.30 državna ligina tekma ASK Primorje: Hašk. Zagreb. Dovoli se predtekma ob 14.30. Službujoč; odbornik za LNP g. Friedl, nadzor nad blagajno g. Jugovec. ASK Primorje mora postaviti deset rediteljev. — Celje, igrišče Atletikov ob 16. Jugoslavija : Olimp. Dovoli sc predtekma. Službujočega odbornika določi M O. — Trbovlje, igrišče Tnbovlja ob 16. Retje : Hrastnik. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoča odbornik g. Stepišnik. — Kranj, igrišče Korotaiia ob 15.30. Korotan : Bratstvo. Službujoč' odbornik g. Kovač. Korotan mora postav'ti deset rediteljev.
Odobrijo se prijateljske tekme Sava, Sevnica : Laško 25. t. m. v Sevnici; Sava, Sevnica : Krško 28. t. m. v Krškem: Svoboda, Zagorje : Amater 21. t. m. v Zagorju: Trbovlje : Hermes ob 10. dopoldne v Trbovljah s predtcxmo Trbovlje II. : Dobrna II.; Korotan, Ljubljana : Bratstvo, Jesenice 25 t. m. v Ljubljani; Domžale : VSK Triglav, Ljubljana. 21. t. m. v Domžalah. Naknadno se odredi prijateljska tekma G rad jonski SK Čakovec : Mura. 14. te ga meseoa v Murski Soboti. Gredjanski SK Čakovec kakor tudi SK Litija, se opozarjata, da pravočasno prijavita tekme. Nadalje se po«iv.a Gradjanski SK Čakovec. da tmkoj vrne izpolnjeno statistično polo za JNS. Poziva se dskovečki. SK, da do 25. tega meseo® preloži pi&trdilo, da je poravnal ZNP Z^reb dolžna zmesek 301 Din.
Ma znan je se vzame dopis Bratstva, Jesenice, opr. št. 93. od 13. maja. — Dopis SK Mure od 15. t. m. glede poškodbe igralca Videnška J osa pa se odstop' poškedbe-nemu fondu. Porivajo se vsi klubi. da ta-kr»j poravnajo ^etno članarino za LNP in JNS v znesku 100 Din. — Kazenskemu odboru se preda igralec Štern Eml (Svoboda, Zagorje) na podlagi prijave kluba. Opozarja se čakovečki, d« mora igralca Knčmarja St j spina pravilno predložiti v verifikacijo s predpisano pristojbino.
Službene objave GZSP
Z o žirom na okrožnico saveza cb veslamo vse klube in društva, včlani jena v podsave-7>u, da bo XI. redna glavna skupščina TZSS v nedeljo 2H. t. m. ob 8.20 v beli dvorana hotela »Lirion« v Ljubljani. Vsi čiaimi GZSP se pozivajo, da se udeležijo skupščine po svojih delegat;v n da predložijo predsedstvu skupščine poverilrace kluba, ki ga zastopajo. Člani, ki se ne nameravajo udeležiti občnega zbora saveza, naj co takoj javijo vodstvu podsaveza n naj tozadevne poveriInice izročijo zastopnik cm pod-saveza najkasneje do 25. t. m Klubi in društva, ki imajo denarne zaostanke, se pozivajo, da urede te raajkasa»eje do 25. t. m., ker sicer ne bodo 'meli v smislu § 14 glasovalne pravice. Dne 24. t. m. ob 18. bo pri »Paaru« na Jesenicah seja ožje uprave in je udeležba za vse člane upravnega odbora strogo obvezna. Poleg teh naj se udeležijo 6"je zastopniki TPD Kranjska gora in Sv. Janeza, sokolskega dTuštva »Gorje« g. Piki ter zastopniki SO Borec. Jesenice, SK Svoboda, Jesenee in SO Prosvetnega društva v Ratečah. Seja širše uprave bo 25. t. m. ob 14. pri »Paa.ru« in se pozrivljejo vsa društva in klu.bi — člani GZSP. da pošljejo na sejo gotovo svoje zastopnike. Na 6eji se bo razpravljalo o težkočah podsaveze in važnih zadevah z ozirem na predstojeeo save/no glavno skupše ro.
Vsi klubi naj najkasneje do 25. t. m. pošljejo podsavezu podatke o svojem delovanju n »točasno naj .-ivijo želje za stvari. o katerih naj bi se razpravljalo na skupščini in predloge, ki naj bi se do skupščine pripravil.
Razpis propagandnega društvenega mitinga ASK Prim°rja, ASK Primorje priredi na svojem igrišču, Tyrševa cesta, v sredo 24 t. m ob 15.30 in v četrtek dopoldne 25 t m. ob 10. propagandni društveni miting Pravico nastopa imajo vsi verificira.ii in neverificiram atleti ljubljanskih klubov, Članov JLS. Prijave, ki so proste prijavnine je ooslati do srede 24. t. m. do 12 na klubov naslov. Tavčarjeva ulica 1. Naknadne prijave se sprejemajo še pol ure pred pričetkom tekmovanja. — Tekališče je iz leša z dvema nedvignjenima zavojema in dolgo 397 m. Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih JLAS Prvi trije plasiran' v vsaki disciplini prejmejo plakete. Program tekmovanja je: Sreda 24. t. m ob 15.30: predteki 100 m, skok t daljavo z zaletom, predtek* 400 m. met diska, skok v višino z zaletom, tek 1500 m. met krogle, finale 400 m. četrtek 25 t. m dopoldne ob 10: predteki 200 m troskok, tek 800 m, met kopja, finale 200 m.
jutri ob 16.30 odlična enajstoriea : Reka, ob 15. Primorje I. : Slovan
treba budi bran.ils.ko dvojico Kova6'č—Sliva k, o kateri je pred kratkim znani bivši beograjski reprezentativni ig,:ač Petkovič p sal, da ima ed.:no ta dvojica prav.co, da nosi državni dres branilcev, ž. i naga nad Hajdukom in neodločni rezultat, ki ga je Hašk prošlo nedeljo dosegel proti borbenemu Bašku na beogira.j6.ih tleh, je jasen dokaz, da je moštvo zagrebških akademikov baš sedaj v najboljš, formi.
Postav« Pr morja, ki bo v nedeljo zastopala barve slovenskega nogometnega športa. še ni točno znana. Gotovo se bo enajstoriea po zadnjem neuspelem nastopu proti BSK nekoliko izpremenila. Vsekakor že danes lahko trdimo, da bomo v nedeljo imeli v Ljubljani lepo in zanimvo tekmo, v kateri se bosta borila ekn in tshnika.
Propagandni lahkoatletski miting ASK Primorja. Danes ob 16. in jutri dopoldne ob 9. se vrši na igrišču P r "morja propagandni lahkoatletski miting za juniorje in seni-orje, zamišljen kot višeboj. Ker je to prva lahkoatletska prireditev v tej sezon: 'n istočasno generalna pregled najboljših ljubljanskih atletov za drJavno prvemstvo, bo prišlo v vseh diseplinah do zanimivih borb. Vstopnina zaradi propagandnega značaja nizka.
Ilirija : Hermes 2 :0 (0 : 0). Včeraj se je vršila na igrišču Hermesa nogometna tekma med table tenis sekcijo Hermesa n Ilirije. Zmagali so table tenis igrao Ilirije in s tem dokazali, da tudi v nogometu nad-kriljujejo Hermežane. Odličen je bi', vratar Dečman. ki je rešil zelo težke žoge Ugajali so tud njegovi dolgi servisi. Gole sta dala Gugec in Zisohek s krasnim plasiranim dreivem. Sledi lahkoatletski dvomatoh med obema sekcijama.
Ilirija : Celje. V nedeljo dopoldne se nadaljuje pocr ladansko hazensko prvenstvo. V Ljubljani nastopita na igr šču Ilirije družini Celja in Ilirije, ki zavzemata v prvenstveni tabeli trenutno prvo in Jrugo mesto. Družina Celja se je povzpela na drugo mesto z veliko sreče, ker je dob la skoro vse dosedanje igre brez boja. Po 6voji kvaliteti pa spada brez dvoma v gonijo hišo. Njena družina bo trd oreh vsaki prvorazredni družini, ker razpolaga z izcedno trdo ln ostro obrambo, kar je pokazala že v jesenski prvenstveni' tekmi ravno Iliriji, ko je ta z največjim naporom odnesla pičlo zmago 4 : 0. V nedeljski tekmi bo skušala Ilirija doseči ugodnejši seore. ker potrebuje golov, ki bodo po vsej priliki odločevali v letošnjem prvenstvu, zato bo nastopila z nja-
čen m napadom. Tekma se bo odigrala dopoldne ob 11.15. Pred hazensko tekmo 6ta dve nogometni igri, od katerih za'ne prva ob 8.30. Vodstvo bazenske tekme je v rokah podsaveznega sodnika g. Luna.
SK Ilirija. Upravni odbor sklicuje za ponedeljek ob 20. v Prešernovo sobo pri Novem svetu širši članski sestanek nogometne sekoje. Na ta sestanek so vabljeni vsi aktivni nogometaši, predvsem pa p-»si upravni odbor' za udeležbo vse b:vše igralce in prijatelje nogometne sekti! 'p-av-nri odbor želi na tem sestanku poročati o prevzemu poslov po zadnjem izredrem občnem zboru i<n o sedanjem položaju klu-bo. predvsem pa slišati mnenje članstva, kako naj se reorganizira delo v nogometni sekciji. Sestanek bo imel značaj d:skusij-skega večera. — Lahkoatletska sekti ia poživile naslednje otlete. naj se udeleže današnjega mitinga Primorja : Lejka. G-<idi-sar, Finec. Grintal. Denman. Zupan. P'e-terski, Jenko Kalan. B-iinet. Koeber. Je-r?nčič. Baehler. Jeglič. Stropnik. Step:sn'k. Ostermon 1 in 2. Sen^ar 1 in 2, Stegu 1 in 2 ter Glavnik 1 in 2. Ude!ež"o se pa lahko vsi drugi, ki želijo nastopiti. Opremo ie prinesti seboj.
ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 13. moraio b'ti v garderobi: Gor ene. Petr'č L. Marjetic, Ha bih t II., Baum. Pčs=>k L. B^ncelj II., Svetic IT.. .Tane-žič, St.rrad, Race, Osterman, Veljkič. V-3-hen TI. Ob 14.30 pa Krivaoč. .Te^šek, Molk, Pišek I., Makove c. Pišek TI., Hab;bt T.. Golob. Caleari. Treek. Petelin Reditelji: Lo-vrač, Saje. Fuhs. Klančnik. Bancvč. Batič, Zajec. Ček st. Efbežnik, D juro morajo b'ti ob 13. na igrišču. Blagajna: Gostiš.!, Sketelj m!.. Jugovec. Stiglic.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija!. Danes ob 20. pri Beliču strogo obvezen sestanek vseh "igračev. Jutr dopoldne igra komb. B. v Trbovljah z SK Trbovlje. Na našem igrišču igraio juniorji ob 9.30 s Slovanom .
SK Reka. Jutri oh 13. rrMvajo Ivti n«
grišču Primorja: Pikič Boian. Dane. Nino, Korle. Drage. Pino, Zinke. Rroii. Ane. Eržen: ob 16.45 pa ni igrišču Korctnna na Rakovniku: Jaka. Petrovfrč. Ciuha. Skorir. K orli. Kokalj, Erjavc, Hladnik, Lazn.ik. Učo Rozmane.
SK Morava. Zaradi tekme z Iliri'o morajo biti v nedeljo ob 9. v garderobi Prmorja: Mbtc. Claga. Petelin. T-obec. Zdešar. Umek. Starman. Vahen I-, Zavrl, Puip-o Sm'in*c, Rihter. Race.
SK Jugoslavija v Celju sporoča da je mo-ala zarodi odpovedi uporabe Gin w ie preložti y<a 25. t. m. napovedani cross-couii-trv v teku. Cross-oountrv bo najbrž v nedeljo 18 junija r>~i »Skalni kleti«. Pogoji ost.aine;o isti. Priediteljii si pridrihrejo pravico. da še izpremene čas al' določijo ditug kraj prireditve
Popravek. V včerajšnjih službenih objavah OZDS pri LNP s>e mora pravilno glasiti: V Trbovljah (m ne Prevaljah). ijfi-šče Trhovlja: ob 16. Retje : Hrastnik g. Dolin,ar.
Iz Krasifa
r— Koncert glasbene šole bo danes ob
pol 21. v telovadnici realne gimnazije.
Iz Tržiča
č— važna seja JRKD bo to nedeljo ob 9. v mestni posvetovalnici. Kdor želi na manifestacijski shod v Novi Sad, naj se zglasi pri tajniku ali predsedniku.
č— Novi vozni red potujočemu občinstvu prav zelo ugaja. Letos se je zvrstilo v Tržiču že toliko dijaških izletov kakor nikoli v prejšnjih letih. Nedeljski izletniki bodo pa prav posebno zadovoljni, ker bodo že par minut po 9. uri na Kofcah. kjer bedo lahko izleteli dalje po pogorju Košute in se vrnili z večernim vlakom. Letos bodo veljale izletne cene tudi za Tržič, kar bo turistovski promet le dvignilo,
č— Razširitvena dela Blejske ceste napredujejo zelo hitro. Cesta je do nadaljnjega za promet zaprta. Delavci pa imajo vsak čas polno gledalcev, ki vsi enodušno hvalijo, kako lepa bo ta cesta. Vse faze dela pusti mestna občina sproti fotografirati, da bodo potomci videli, kakšen je bil stari Tržič.
1% Kamisika
ka— Kamniškj planinci bi Se radi organizirali. Od več strani je bila že izražena želja, da bi se ustanovila v Kamniku podružnica turistovskega kluba Skale. Pri eventuelnih nesrečah v planinah bi bilo prav dobrodošlo da bi imeli tudi v Kamniku par planincev ki bi si šteli v dolžnost, da takoj pohitijo v planine in ne čakajo šele pomoči i7 Ljubljane.
ka— Strelska družina bo imela ustanov-, ni občni zbor v torek, 23. t. m. v kino-dvorani gasilskega doma. Pravico do glasovanja pr vol'tvah odbora imajo po pravilih samo oni člani, ki so poravnali članarino.
ka— Vpisovanje šoloobveznih otrok v
prvi razred za šolsko leto 1933-34 bo v ponedeljek 22 t. m. od 14. do 15. v osnovni šoli.
Iz Litiie
i— Zadruga »Zasavska koča«, r. z. z o. z.
sklicuje svoj redni občni zbor jutri na Sv. goro z začetkom ob 11. uri. Dnevni red: Odobritev letnega računa, volitev načel-stva in nadzorstva ter slučajnosti.
Iz Zagorfa
z— Članstvo SPD Litija - Z«g<>rje se
obvešča da bo jutri ob 11. na Sv. gori občni zbor društva z običajnim dnevnim redom.
Iz Novega mesta
n— V šmihelu bo jutri po prvi maši pri gostilničarju Hrastarju ustanovni občni zbor JRKD na katerem bo poročal podpredsednik sreske organizacije, odvetnik dr. Josip Trošt.
n— Pečen jak povzročil otrokovo smrt. Marija Blatnikova iz Primče vasi pri Am brusu je odšla po opravkih v žužemberk. Doma je pustila svojo 15 mesecev staro
hčerko Veroniko, kateri je delala družbo 18 mesecev stara, sorodnikova hčerka An-gelica Da sta se otroka mirno igrala, jima je dala Blatnikova pred odhodom toplega pečenjaka. Starejša Angelica je z veliko radostjo delila svojo porcijo z mlajšo to-varišico, kar pa je postalo za njo usodno. Veroniki je ostal precejšen kos tople močna te jed1 v grlu in se je revica zadušila.
n— Kino »D°m« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20 30 in jutri ob 15., 18.15 in 20.30 zabavno zvočno opereto »Ce
srce izpregovori___«. Predigra — zvočni
tednik.
*
BLED Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi in jutri dramo »Izgubljene hčere«. Zunanji posnetki so izdelani v Jugoslaviji.
LOGATEC. Jutri gostuje pri nas v Dol. Logatcu družina »Soča«, dramski odsek društva »Soče« iz Ljubljane. Sočani so nam dobro znani že iz prejšnjih gotovanj in še nismo pozabiti užitka, ki so nam ga nudile njihove prireditve. Predstavi se nam neumorni režiser g. Košuta s popolnoma novim programom in novimi člani. Spored je zelo zanimiv in bo pač vsakega opozoril na predstavo, ki bo ob 20. v sokolski dvorani. Igralci bodo predvajali odlomek iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, čehovo »Labod-nico«, Ozinnerjevo grotesko »Maska satana«. Dalje sta na sporedu še dve recitaciji, in sicer Gregorčičeva »Soča« m Župančičeva »Vesela pomladna epistda«.
ORMOŽ. Ormoško učiteljsko društvo JUU je zborovalo v soboto 13. t. m. v idilični dolinici pri Sv. M klavžu nad Ormožem Predaval je g inž. Lukman j k«r-e-tijstvu v dravski banovini. Osnovna poteza našega kmeta je konservativizem, k1 je poleg današnje splošne kr ze glavna ovira razvoja. Opozarjal je na dejstvo, tis bo treba v nekaj letih obnoviti naše vinograde ia je priporočal nekatere, za naše razmere najprimernejše Tine vrsto. Treba bo misliti na ustanavljanje vinskih zadrug. Tudi sed-ni 'zbor naj bi bil za ormoško sadno okrožje črn manjši in naj bi obsegal ie kakih 6 do 7 vrst. Pri travništvu in živino-eil 1 aj ravna naš kmet čm ekonomične je. H koncu je omenjal g predavatelj tud' 'i-editev šolskih vrtov, ki naj nudijo učencem več voogleda v oskrbovanje sadnih dreves. Pouk v drevesničarstvu naj se upošteva šele v drugi vrsti, ker so našemu km-^u ne izplača imeti drevesnic Dr-igi ie nredaval g. ravnatelj Kos' iz Središča: »O higieni učiteljskega stanu.« Opisal je ponotne vt;se o priliki potovanja na mednarodni kongres za šolsko higieno v Niirnberg v 1. 1904. ter v glavnih notezah delo kongresa, čeprav časovno odmaknjen, je smreiel že ta kongres nekatere važne oredlote o šolski hipi en . ki veljajo še danes. Obema ag. predavateljema ie bilo učiteljevo prav hvale? no za zanvniva in ooučna izv«ian'"a Pn zborovanju je ugledna gos^Vna o Golenka zadovoli:V? tudi telesne notrehe udeležr^i-cev Vf^^na oči^elistva se 'e tudi odzvla nrnaznemu vablu g inž. Lukropna. mi-klavževskega domačinča, »v vrh«, kjeT je
preživelo ob imenitni kaplji nekaj prav prijetnih uric.
ST. JANŽ NA VINSKI GORI. 14. tega meseca nas je obiskal narodni poslanec g.
dr. Bogomil Vošnjak. Vršil se je politični shod JRKD v gostilni Dehkorda. Vsi zavedni oboani so bili navzoč: v obilnem številu. tako da so morali nekateri poslušati govornika na cesti pri odprtih oknih. Tajnik krajevne organizacije JRKD je otvoril shod ter opozoril poslušalce na ideje, ki jih je proglasil Nj. Vel. kralj Aleksander s svojim monifestom od 6. januarja 1929. Nato je povzel besedo glavni govornik g. narodni poslanec, ki je zelo zanimivo in obširno razpravljal o političnih in gospodarskih zadevah v naši kraljevini. Njegovim izvajanjem smo sledili z vehkim zanimanjem G narodni poslanec je dal na razna vorašania primerna poiasnila in nasvete. Hvaležni smo mu da nas je vzpodbuda k nadel in jemu delu. Upoštevat' moramo, da je izhod iz stisk mogoč le v pkup nem delu vseh. ki mislijo dobro Želimo, da bi g. poslanec kmalu prišel zopet v našo sredo.
Naraščajslri teden Sokola II.
Da izpopolnimo svoje tehnično in prosvetno delo in zaradi 25-letnice, katero slavi letos naše društvo, smo priredili od 23. do 30. aprila »Naraščajske dni« pod pokroviteljstvom staroste in podstaroste. Organizirala sta vso prireditev z nenadomestljivo pomočjo br. Kebra vaditeljski zbor moškega in ženskega naraščaja.
Prvo nedeljo smo tekmovali na orodju, in sicer po novem češkem načinu tekmovanja. Tekme je brezhibno pripravil in vad':l br. Keber. Najboljše sta se odrezala s. Har-melova in br. Brnčič. Pred tekmami nas je starosta br. dr. šubic v otvoritvenem nagovoru bodril k delu in nam izrazil zaupanje uprave v naše delo in stremljenja. Popoldne smo na letnem telovadišču igrali odbojko; najzanimivejša je bila igra med člani in moškim naraščajem.
Ponedeljkovo telovadno uro moSkega naraščaja je vadi) br. Vitek, k; s' je skrbno pripravil izbran in pester spored. Istega dne smo na izredni seji Vaditeljskega zbora moškega naraščaja sprejeli vanj 7 novih naraščajnikov. v torek so si pa naraščaj-nice ustnovile svoj samostojni Vaditeljski zbor. ki ga bo vadila s. Bučarjeva.
V	sredo smo priredili predavanje s slikami o temi: Naš Sokolski dom. Podsta-rosta br štrukelj nam je kot predsednik gradbenega odseka raztolmačil vse dosedanje delo tega odseka, katerega zasluga ie, da imamo na Pruiab lepo urejeno telovadi-šče. Br. Brnčič je pokaral na pTatnu nekatere skice za naš bodeči dom in nam raztolmačil teoretično plat občega problema Sokolskega doma
V	petek je govoril br. Gangl o stremljenjih in ciljih Tyrševega Sokolstva. Aplavz ob zaključku njegovih besed je bil naravnost gremovit. ekstaze navdušenja, v katero nas je pripeljal s svojimi vzneše-nimi besedami ni bilo ne konca ne kraja. Večer je otvoril in zaključil podstarosta br. Krapež.
V	sobote smo se v lepo prirejeni telovadnici prav prijetno zabavali in se ob nastopih naših komornikov nasmejali. Med zabavnim večerom je br. Keber s kratkim nagovorom zaključil »Naraščajski teden« in razdelil diplome nedeljskih tekem.
Sokol v &t. Lovrencu na DOlenjskem je
priredil pretekli mesec burko »Kakršen gospod tak sluga«, naraščaj in deca pa sta postavila na oder igro »Kaznovani šaljivci« in dvogovor »Ciciban in očetova ura«. — Uspeh prireditev je bil v vseh ozirih prav dober. Društvo nima svojih prostorov, zato gre hvala krajevnim činiteljem. ki so prireditev omogočili. Pohvaliti je treba pridnost vseh ki .so poleg svojega težkega dela še vedno našli dovolj časa. da so prireditev tako lepo pripravili. Za pokrajinski zlet v Ljubljani vsi pridno vežbajo.
1 €1
Nedelja. 21. maja
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — S.35: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Cerkvena elasba. — 10: Ljubljanska pokopališča. — 10.30: Naši uoravni problemi. — 11: Fantje na vasi, vmes harmonika. — 12-Čas. plošče. — 15: Ured mo našo živinorejo!
—	15.30: Šramel kvarlet Kramar. — 16.30: Plošče. — 17: Lavstik: »Juntez«. — 20: Koncert orkestra »Triglav«. — 21.30: Čas. poročila. _ 21.45: Jazz »Zarje*. — 22.30: Plošče.
BEOGRAD 12.05: Narodna glasba. — 15: Iz opere »Oarmenc. — 16.30: Lahka godba. _ 19: Violina. — 20.15: Orkestralen koncert. — 9-1.30: Ruske operni- — Ci<nnska godba. — ZAGREB 12: Operna elasba na nloščah. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Prage. — 22.10: Lahna eodba. — PRAGA 19.30: Godba na dude. — 19.55: Voiaška eodba. — 20 55: Prenos iz Bma. _ '21.15: Mešan program. — 22.20: Češka ala^a. _ BRNO 19.30: Orkestralen koncert.
—	20.10: Prenos iz Prage. — 20.55: Pevski koncert. _ 21.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Klavrski koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — DUNAJ 9.40: Orgle. — 10.30: Beethovnove klavirske sonate. — 11.30: Lahna <nvlba. — 12.45: Brabmsov koncert. — 15 3'^: Komorna glasba. — 20.30: Ariie in pesmi. — 21: MeS"n oropam — 22 45: Plesna glasba. — RER-LTN 20 05: Lahna godba. — 21.15: Filhar-moniiski koncert. — 22: Lahna in pWna Glasba — KONIGSRERG 20.10: Preno* iz Miihlaekf r:a. - MPHLACKER 19: Slušna igra. — 20: Ork°stralen in pevski koncert.
—	22.45: Zabaven program iz Monakovega.
—	BUDIMPEŠTA 17.15: Ciganska godba
—	1845: Klavirski koncert — 20.15: Operetni večer _ 22.15: Lahna in plesna glasba. — RTM 17: Orkestralen koncert — 20.45: Večer virtuozne glasbe. KULTURA
Vknjižbe hipotek nazadujejo
Ljubljana, 29. maja
V zemljiški knjigi se na prav nazoren način zrcalijo vse gospodarske stiske in težave, ki tarejo okoliškega kmeta, meščana, obrtnika, trgovca in velepodjetnika. Realne eksekucije se množe, mnogo je razpisanih dražb, nekatere pa so ustavljene v smislu zakona o zaščiti kmeta, uvede-j nih je tudi več posredovalnih postopanj. ' V aprilu je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala 63 hipotek za najrazličnejše zneske, ki znašajo cestno 2.277.344 Din. Največja posojilna terjatev je bila vknjižena za 400.000 Dui. Prejšnje leta ni skoraj bilo meseca, da se ne bi vknjiževale milijonske srote, toda sedaj je opažati, da neprestano nazadujejo vknjižbe hipotek, ker je pač veliko pomanjkanje kreditov. Nasprotno se od meseca do meseca množe prisilne vknjižbe raznih terjatev na mestna in okoliška posestma. Vknjižen je bil na ta način rajn:'?-ji znesek 150 Din, a najvišji 75.126 Din. V sr.lošnem pa pri zemljiškoknjižnem uradu močno naraščajo različne vloge.
Dve novi šoli v Beli Krajini
Metlika, 18. maja.
Prij azni Gradac se je v torek odel praznično. Vsa vas je bila v zastavah. Saj je bila ta dan otvorjena šola, (doslej je tu bila samo podružnica osnovne šole v Podzemlju in so otroci od 4. šolskega leta dalje morali vsak dan v to precej oddaljeno vas). Vrli Gradačani so načeli vprašanje ustanovitve samostojne šole v svojem kraju še pred 21. leti, vendar pa iz različnih vzrokov do ustvaritve ni moglo priti, še posebno ne zaradi slabih sedanjih gospodarskih razmer. Ker o izgraditvi nove šole ni bilo mogoče misliti, so sedaj za dobo desetih let rešili to vprašanje tako, da je lastnik gradačke graščine g. Šutej iz Zagreba za razmeroma nizko najemnino oddal v najem samostojno poslopje, ki je služilo doslej za stanovanja. Z malenkostno adaptacijo so sedaj urejene učne sobe kakor tudi stanovale šolskega upravitelja in še ene učne m:>ci-
Pred otvoritveno slavnostio na prostranem grajskem dvorišču je daroval sv. mašo župnik g. Ilc iz Podzemlja. Prisostvovala je vsa šolska mladina, občinski in šolski odbor z večino domačega prebivalstva, ki se je slavnosti kljub delovnemu dnevu navdušeno udeležilo, narodni poslanec Dako Makar, slučajno tu se mudeči direktor pošte g. dr. Tavzes in razni zastopniki oblasti. L"deležence je nagovoril domači župan g. Pezdirc, nakar je očrt.il pomen dneva podzemeljski šolski upravitelj g. Matko Ljubic, ki se je istočasno poslovil od svojih dosedanjih učencev, ki so se takoj vpisali v gradačko šolo. l^re-ski prosvetni referent g. Tončič je opravičil odsotnega načelnika in podal zgodovino ustanovitve samostojne dvorazredre šole v Gradacu, čestitajoč na tej važni kulturni pridobitvi. Poslanec g. Dako Makar je povdarjal, da je narod brez šol narod brez bodočnosti in je obljubil -svojo pomoč povsod, kjer gre za napredek naroda. Slednjič je starešina naših Sokolov in gasilskega društva g. Mazelle izrazil hvaležnost dosedanjim učiteljem in prosil nove za enako naklonjenost, nakar ie župan g. Pezdirc izročil novemu šolskemu upravitelju g. Ljubiču Vinku, premeščenemu s soprogo iz Koprivnika, šolske ključe. Po govoru župnika g. lica je g. Ljubič prevzel šolo in prebral poslovilno pismo dosedanje tukajšnje dolgoletne učiteljice gdč. Butare Melite, premeščene v Črnomelj. Ljudje so se je s hvaležnostjo spomnili. Po mali zakuski so bile izrečene zdravice Nj. Vel. kralju in prosvetnim činiteljem.
Nekaj dni prej je bila otvorjena tudi novo ustanovljena enorazrednica v lug ^-ju pri Metliki in je tudi tam dobri oelo-krajinski narod z vso hvaležnostjo omenjal činitelje. ki nam pomagajo do prosve-te in napredka.
Repertoarji
LJUBLJANSKO N4RODN0 GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20. Sobota. 20.: Kari in Ana. B Nedelja, 21.: »Hamleti. Izv. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20-Sobota, 20.: »Madame Butterfly«. Gostuje
tenorist g. Peter Burja- A. Nedelja. 21.: »Marta«. Izven. Znižane cene.
Tenorist g. Peter Burja, naš rojak, ki je več let pel glavne tenorske partije na češkoslovaškem. bo gostoval po daljšem presledku zopet v naši operi Nastopi drevi v Pucciniievi operi »Madame ButterflJ'« v vlogi Pinkertona. Naslovno «logo poje ga. Zlata Gjungjenac - Cavella Suzuki ga. Kogejeva, konzula g. Janko. V ostalih vlogah nastopita ga. Španova in g. Magolič. D rigira ka-
pelniK dr. Švara. Predstava bo za red A. *
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sobota. 20.: Adieu Mimi! Znižane cene. Izven.
Nedelja. 21. ob 15.: V kraljestvu palčkov. Prireditev mariborskega ženskega društva.
Opereta »Adieu Mimi!«. ki leto« občinstvo najsijajnejše zabava, bo drevi ob 20. Opereta je eno najbolj uspelih del. odlikuje jo nad vse zabavna vsebina, veselo, do kraja zapleteno dejanje ter ognjevita in melodiozna elasba. Zasedba je zelo posrečena, nastopi ves operetni in dramski ansambl in zbor. Dirigira kapelnik Herzog. r^žira Harastovič.
Najtoplejše kopališče v dravski banovini
ČATEČKE TOPLICE
pri Brežicah
so odprte od 14. maja t. 1. Radioaktivna terma 50 stopinj Celzija zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popusti. Zahtevajte prospekte! 6345
James OHver Curwood:
divjine
Roman
3. POGLAVJE.
David se odloči.
David se je mirno približal vratom oddelka za kadilce, kjer je bil pustil očeta Rolanda. Pogledal je vanj. Mali misjionar je ždel v svojem kotičku pri oknu. Glava mu je visela globoko napre.i in senca črnega klobuka mu je pokrivala obraz. Videti je bilo. kakor da bi spal. Njegove roke s svojimi čudno razvitimi sklepi i<n prsti so ohlapno ležale na kolenih. David ga ie gledal pol minute, ne da bi se ganil aili oglasili; bilo mu je. kakor da bi bKlo i'Z te samotne postave divjimskega pridigarja nekaj, kar ga je navdajalo s čudno novim občutkom tovarištva. Tudi to pot si ni poizkusi'! razložiti rz-premembe v sebi; sprejel jo ie kot enega izmed dveh aVi treh nerazložljivih pojavov nocojšnje noči in se izmed vsega še najbolj razločno zavedal občutka, da ga ne teži več tista mučna samota, ki ga .ie spremljala v teh mesecih toliko dni m noči. Hotel ie izprego-voriti. pa se je premislil. Prepričan, da oče Roland spi. se je po prstih umaknil od vrat in se vrnil v voz.
Ustavil se ni ne v prvem ne v drugem vozu, čeprav sta bila polna praznili sedežev in se je povsod dramilo veselo življenje. Krenil je v tretjega m sedel prav tja, kjer je bil prej. Na žensko se ni takoj ozrl. Bal se je. da ne bi mislila, da se je vrnil zaradi n.ie. Ko so jo njegove oči kakor slučajno spet mašili, je bil razočaran.
Bila je skorai vsa zahomotana v svoj kožuh. Ujel je samo bEsk njenih temnih las i<n obliko drobne roke, ki je bila videti pn svetilki
belejša od papirja. Videl je. da ne spi, zakaj njena ramena so se zganila in njena roka je tzpremenMa lego, ko je tesneje zategnila kožuh okoli sebe. Žvižganje bližajočih se strojev, ki ga je zdai razločno slišal, ji najbrže nd šlo bogvekaj do .živega. Kakih deset minut je sedel tako in strmel na njene lase i-n njeno roko. Premikal se je. drsal z nogami in pokašljeval — bil je prepričan, da se zaveda njegove navzočnosti, a ozrla se ni. Zal mu je Mlo. da ni pri vedel očeta Rolanda s seboj, zakaj zdelo se mu je, da bi bil mah misijonar, če bi bil videl gorje in obup v njenih očeh, neutegoma stopil k n.ie.i.in ,?i rekel vse tisto, česar ji on n:i upal reči. ko je bila prilika. Baš v trenutku, ko se ie mogočna snežjia lokomotiva s pomožnim strojem vred pri-pela k vlaku, je iiznova vstal s svojega sedeža. Sunek bi ga bil skoraj podrl. A ženska ni niti zdaj vzdignila glave.
Spet se ie vrnil v oddeiek za kadilce.
Oče Roland ni več ždel v svojem kotu. Stal je. držal roke globoko v hlačnih žepih in tiho požvižgaval, ko je David vstopil. Njegov klobuk je ležal na sedežu. David je zdai prvič zagledal njegov okrogli zgrbančeni, od vetra zgoreli obraz brez širok okra'ne ga klobuka. Zdel se mu je mlajši in vendar tudi starejši kakor prej; v rdečici in krepkem, odločnem izrazu tega globoko razbrazdanega lica je bilo nekaj mladeniškega, a lasje nad njim so bili že močno osiveli. Vlaik se je bil začel premikati. Za trenutek se je obrnil proti oknu, nato se je ozrl na Davida.
»Peljemo se.« je dejal. »Zdaij bom prav kmalu izstop*!.«
David je sedel.
»Koča. kjer izstopite, je še nekoliko onkraj križišča, kaj ne da?« je vprašal.
»Da, kakih dvajset ali pet in dvajset miTj. Samo koča hi dve aH tri lesena stranska poslopja stotjo tam — in Francoz Thoreau ima tam svoje lisičarne. Vlak se prav za prav ne ustavlja na tistem kraju, lahko vrgel svojo prtljago z njega m skočil za njo. Moji psi in moj Indijanec so pri Thoreauju.«
»AH je od Thoreauja še daleč do kraja, ki ga imenujete svoj dom?«
Mali misijonar si je pomel roke in se veselo zahihital.
»Do mo.je koče je lepo število mili — a kakor hitro pridem t gozdove, sem tako in tako povsod doma. Koča stoji ob spodnjem koncu Božjega jezera, to je od Thoreauja tri sto milj s psi in sanmi — tri sto milji takisto naravnost proti severu, kakor ,niskuk' leti.«
»Niskuk?«
»Da — siva gos.«
»Ali vran pri vas ni?«
»Pač. nekaj jih je, a njihov let je prav tako viiugast kakor njihove šege. In razen tega se najrajši držijo železnice, da so bliže civilizacije in njenih grdobiti.«
I>ri teh besedah je David nocoj že v drugo začutt'1 na svojih ustnicah smeh.
»Videti je, da niste prijatelj civilizacije?«
»Moje srce je na severu.« je odvrnil oče Roland, in David .ie videl, kako se je njegov obraz nenadoma izpremenil: iskra v njegovih očeh je ugasnila in v kotičku njegovih ust se je za trenotek pokazala čudna, krčevita napetost. Misijonarjeve roke so se sklenile. njih prsti so se čudno izprepletli, nato pa odnehali.
Ena teh rok je legla Davidu na ramo. Zdaj je bil oče Roland tiisti, ki je jel vpraševati.
»Premišljevali ste, kaj ne, potem ko ste prejle odšli od mene?« je v;
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadaio pod rubrike »Kam pa kam«, *Auto-moto«, »Kapitai«. najem«. »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odd?«. »Stron«. »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in 'Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se ?. oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslo\'a Ksi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma frh je vposlati v pismu obenem z naročilom.
K iVr- jt^f tli t**Vi [>.„• n-ik*. DiAča ia ▼ k o
b vtvio .Vt r: za ia Janje na<|o-v« ali '.a Sif-^-o 3 Din. — sprejea»a (*>toike. p;a ča besedo po 1 Dic; i» dajanje naslova ali 7. a Wro im 5 IV n. (5)
Se več kot 200 Din
hko zaslužite dnevno. č«* p "t* v/a« m p i p za-3*™««'vo .1 •' -H"o (><'Mwn HP^ii pod-porne-g:< društva. Javite na l*>d:-U);n:eo »Jutra« \ Mari-b-u pod znaoko »Reni:ab;:l av><.	15803-5
tJ»wivis i Din: *a dajan* uasiova ali '.a s:fro 5 Din. !>' j;i k i, ki
*ajo v*ako besedo '*1 irar; ta š:fro »U za da-ip.'-* ns»Wvri S Din. £41
Šoferska šola
1. foberšč.ik. >» v«? kftui;«ar m š«tfe"ske Iroime. imčk«-v« u*'''« — garaža > ■
I.15710-4
V »alt* Or*i(i» 50 t>ar. *.a	n.i^pv* a!i
ta Sifr« !>a T, Din. (11
Samski hišnik
ki i na	»k-No
vati zelenjadni »rt. do-b1 tn-s-to. Natančneje w w i-i ve prc upravi obč*- držav ne bo n ce v Ljubljani —
k .i- V- v1	.i r>p
]w>nudbo d« 25 t. m.
Cei
ivliar
k;	I!« »fkp(>-
< 1	tu i cfr' p p' *p
iripj'. r^varua Aru. K-Vpp-r — Z^M-na iii.^k«	->
io^VKi 1
Prvovrstno
kuharico
*rar<> r<\i 36—'A ^t.
m« o-pko t^si^e aH	ut
* a. iu« bo1^ na	(xt>
r»n>kPin PoniKibo na	)£,.
0.1-ip'i-k »Jnt-ra« i>ph1 Vfro 40«. 1&.14.H
Kuharico
p-oti	[hi di.tr'>v«ru
i•5."p p	1. vp.ri-ijpim fcuni«r-
n	v Rp-tf.-ipVit
S« fini.	I./lsf)- i
Natakarico
i'wbjw> n	polteno d»-kmoo
sprejmem	* 1- junčvm v
j*wtpn.o	Mu®ika-
mm	pr-p-d 'i nfj;. Pred-
»ra-viti	;e »stbtto na nap ov. k: ga pove £ra~ni pddelpk »Jutra«. I."w.>2-1
Postrežnico
p-prpjmt m za	o-d 7.
ziniraj do 3. p«-|vo.(dii-e. — Naslov v ogia^nem oddelku »JiHra«.	15(»1-1
Mesto upravnika
7.f>'Mi'-p Mf^-na hrarailin^a v Ra«lov4jici ia nove naprave. more biti nipravljai).;« jnvno+i kopališč :n parkov. P^d-ohneiši po. datk-i ^e dr>'oe v uradnih n:a4i pr"! ra zti-3 ova ] ki. — PTO-šnje v •oži'ti do 10. :nn: a t- 1. Xae*op finžbe takop.	_1.VV70-1
Prodajalca usnja
spretnwr». veščega rarezo-vanja ;] . kak^r ' u v! prodaje i.n tvik-nipa pm-ov:ii ko.j. k: obv'ada ne-mšoin«) Iti sl^venšč-infl, >prejin-e trgovina z u*np<m. Ponudl>e ? prepihi eprič^val itd. na osri«5. •xl'dol»-k »Jutrfl' p^d znaoko >153«.	13085-1
Učenko
it boljše ob<T<te.l'ji. pprej-m™ v t.rg») virao mešantrga biaga. t^pise na nae-l"pv: Leonold Bnnpta. Vi-m^ina kraj' Metlike. 1.3&30-44
Brivskega
pomočnika
spre^jme takoj Pilita r Er-n'"-^. SeJio-Moete pri T/jiiib-
Mladega brivskega pomočnika
»preTOP t a k <» j Iv« Rre-skrir, Domžal«. 15^0-1
Talnika
■ Uf Združptnje z;dar?kfh nf|.r>:.5itrOT. Pro5.ni;e je vkt-il<i 34. maja lfCSS na og »-s.	(*k »J«t«i« p'>d
•T«..':Ts». — Ppgoj znanje ftro.'<«•>'«.	1 .>785-1
Deklico
War« 15 -18 !f.	r«
p.-i">'dai!.='ke ure k t-il-et n<-ir'u f3.nt.kn, — Sehnab. i%k.of.a ul/T. 15707-1
Dekle
p-'Hln-o 'n vpp.tino, kr b« 'flira-vljaio jen«!»-<l-:nj-»ka d H a. v op*n'pm f«sn pa Iro v trgoviaii, ta.kn-j Pf»n.niW>p n« ugi. oiuip';>4c »Jutra« p"d šifro rfpri-tir.a rn \e*M.n,H*. 1574*1-1
Frizerko
p-rfekrnKi v navadni, vodni trajni pnduiariji. z zna-n'pni tn-mV-ne. »prejmem t«k"-' ali po dogovoru. — Pap.a (»o epo«wvbnio«ti. Po-nM^ibp na ^z	o^d"e'p'k
»Jn*ra« pod šifro frizerk«157'.%-!
Več pomočnic
-nn-jone ta k *v j mn4rr; i«a>n	Ljuh-
!!ana. U ki-ošiJeTa e<"«*a 10 15775-1
Brivskega
pomočnika
d'rb-pga -n j;an»*!jivi»ga de. lavca. nrkadilea. z brez-pogojnim z no n; em n^m^i-np. Ap-e:me takoj ali z majhni m on Gjtid Aleksander. Lubjana.. Kong'"^.ni trg 6. "	15750-1
G. Th. Rotrnan:
Vrtismrček in Šilonoska spet Ra delu
53.
Nu. spodaj je bila vrvica brž odvezana. saj je bila samo zadrgnjena okoli medenega gumba. Presrečna sva jo ubrala s svojim plenom spet na žabji zbor, kjer so na. ju pozdravili z glasnimi, navdušenimi vzkliki. Nato so naredili v vrvico veliko zanko.
iOsrJa« trg. značaja po 1 Din btiseda: za da janje nask>va a!i za . šifro 5 Din. — Oglasi I -»ovialn-ega značaja 1 ka be-wla 50 par: za | dajanje naelova ali zo j šifno pa 3 Din. (6) |
Norveško ribje olje
najfinejše, eveže. vedno v za!i>ei. Naročila točn-p proti povMtju. Pi«col.i, Tyrše-va (Dtinajp-ka) ee»t« št. 6-65U6
Otroški vozički
najno-v-ejš*!. šport beli igral-mi vHizički iri trioikU. Naj nižie (H-tie. M. Tnm<ši«5. Sv. Pestra e. .52.	14452-6
Gostiln, paviljon
n« vesol^čnpim prostoru Ve-les^iin« tak»>j prodo Rune Framčišika. Ljnbijana VII. Srbska ui.i>ea lž. 15739-8
Fotoaparat
t i«<n:«fcitii e+tn.j<"«ni in rn-m-enjačo twv nizki peni proda m. Na^ltvv v cgiasoetn ixWeJ.kn »Jutra«. 15755-ti
Vsaka bt»p-1« 1 Diu: za na,janje naslova ajl ta Šifro pa 5 Din. (101
Tovorni avto
1 V, m 3tt»neki. »Praga« po ngCMliKi Cen.i pro-de Sku-M«. lijubljan«, Miklošičema e-es-ta 4.	14S35-10
Motorno kolo
? prikolico jn električno r-rizsivetijav-o. br-ezJiifeno — p.'1'eni naprodaj v Vevčah št. 10.	15745-10
Motor
za
i7.m »nicn: tok. 220 v-o-1-v. 1/10 HP, fcu.p; Kant. Nebo.tičin;.k.	15740-10
/a Dttsedo. Ogla«i My cajalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje oaslpva aH «a Šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	flil)
2 moški kolesi
za 700. oiz;.ronn« 800 D' n naprodaj na Ceiovški ce^t« ši. »5.	157S4-11
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; . za da jen je naslova ali j za Sifnp pa 3 Din. (21
Mesarski in preka-jevalski pomočnik
želi prememti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« v Lj.uWja.Dii pod šifro »Prekajevale««.
15606-2
Brivski pomočnik
mted začetnik, želi na.nie-šoenj* s 1. jnrmjem. Naslon pove o^iasoii uddpvfk »Jnera«.	15T13-2
Manufakturist
z dvanaj»t!etm> prakso, ie-In premeoiti mesto. — Ponudbe iml oglasni oddelek »Jutra« pod žifro »l.e^ma praksa«.	; 55.58-2
Prodajalka
mešane stroke, ki bi to d i pomagala pri gospod"Tij-^tivn. iAč« e-ltržbo. — Pn-nudbe d« podružnico Jutra v OeJjai pod »Hvaležna in poštena«.	15062-2
Kuharica
ki opravlja tni-di hišna dela, 1 7.nanjein nernAe.i.ne. išče ^liužbo. NafJtKv v oglasnem oddelku »Jutra«. 15770-2
Vrtnar
i®v»>?b3r. i.n izkušen v vsi-h deaih vrtnarstva, z večiet-n.o prakso, prevzame vso v to strok« si Kidajoča deia — kakw negovanje parkom, eiščeinje maiih vrtov, nasadiirve. pridelova-nje ranega sočivja ''d. — proti niiK,k<>m'U m es^&n eim;u pavšalnemu hicnorarjm, v Ljul>-1'iani al'i izven n:e. Govori tudi nemško. Cen.i. pomudbe na og-las. oddeiek Jutra pod »Marljiv«. 15715-2
Šivilja
se po niziki eoni priporoča na dom. Rožna ulica 11. divorišče.	15768-2
Gospodična
trg. naobražena. iiurjeeia v gos.pod.iin jstvu. vešča v7g>o-je otro^k, i š i5 e prmerao ni<>s.to — tudi na sezo.no. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod z.načko »22«.
1.3757-2
27leten fant
tTg>PTsik.o i7jobra7ye.11. prosi 7.a kakršnokoli eiiižjvn. — Cunj ene dopise na o-gla sni oddrlet »Jutra« pod š:frn »■Delaven in pošten«.
1564.1-2
Vsaka Oeseiln 1 Difl; ta lajanje na«lov» jl: *a Šifro p« n	(16)
Družabnika
z neka.j gi>to-vine sjvrejme rgoviDa na Gorenjskem. P<>n'udl>p na i>gla«ni oddelek »Jatra« (»od šifro »Svora za-sugurana«.
15637 16
Kratkoročno
posojilo
v inesku 150.000 Din iščem proti sigorai vknjižbi na prv« mest«. Ponudi«; oa n-gias. mide-leJc »Juitra« po-d šifro »Vkajiižba«. l.Vi^l-ie
15.000 Din posojila
iščem proti sigurni vrnitM v 2—3 mi*«-:h. Ponudbe IK>. oglasmi oddelek ».Jutra« pud šifr« >Zasigura.no«.
15763-116
Hranilno knjižico
Go«.podiarsike zadružne banke aii Banovins-ke hra.nil-nice kupim eri najnižjega po.imd.nika. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v C<"lj.u pod značko »50«. 15780-16
Uglasi trg. značaja f>o 1 Din boseda; za dajanj« naslova aii u šifro 5 Din. — Oglasi 5twiali>ega značaja vsa ka beseda 50 pn.r; za dajanje ruislova aJi za šifro fia 3 Din. (7)
Železen štedilnik
dobro ohranjen, kupim. Po'nud'he na oglas, oddelek »Jutra« pod »^ted-ilmik«.
15777 7
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali 7A šifro pa 5 Din. (IS)
Pisarniške prostore
l*ipe. takoj oddam« v+e-a-pošte. Naslov v oglas, oddelku »Ji»tra«. 15572-19
Lep lokal
na prouvetni cesti rakoj od da drogerij« Herm.*. M; 'lioSičeva cesta štev. SO.
15568-1 y
PphiMvp
J Vsaka bosi-d« 1 Din: I '-» lajanje naslova »Ii
] šifro pa 5 Din. (121
Politirano silnico
no-vo. ma^i-vu-o. 10 komadov za vsako sprejemljivo ee-no proda Vižim. mlznrsi.v-i. akofja L^ka — kolodvor 15604-12
j Vsaka beacda 1 Din: j za da ja.n je n^ova aH j za Šifro pa 5 Din. (901
Zaraščen gozd in njiva
v najnižji okoiici Ljntb-šjaiie ngrrino naiprodai. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	10673-20
Prodam hišo
na prometin cm prostoru t Ljubljani, v kateri je vpeljana zelo dobičkaivosna obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro >750«.	15703-20
Novo hišo z vrtom
zoio poceni ppidam v Ptu ju — tudi proti hranMnn knjižici. Pripravno ia pen jijonista. — Prodam tud:
zajtrkovalnico
editje na Aleksandrovi ce«B v Mariboru. P-o-jasnile daj« Maks Piaue. Maribor. Glav »i trg	15441-20
Prodam parcelo
vogalno. 730 ms veliko, nedaieč od trnovske eer-kve. Pojasnila daje vscik p,>poldan Herman, De vi ti.sk a udica 9.	15774-20
Dvonadstrop. hišo
blrau manborskega kolodvora za 185.000 Din proda Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica št. 21.
15C&5 20
Prodam hišo
za gotovino. Kolesij«. Vi-puvsJta ulica š. 15750-20
Vsaku beseda 1 Din: « dajanje ika*l>va ali ia Šifro pa 5 Din. (17)
Gostilno in kavarno
z vsem -nvpnta-jt-m onldam r n^iem v Mariboru. Gi«"V ni trg. pikjainH« daj« Maks Piauc. Maribor. 15442-17
Vsak« txwe<la 1 Dui. sa dajanje naslov« aH sa šitro pa 5 Din. (33)
Vino
astnega prideika, žlahtnih vrst, prodaja od 10 litrov naprej po vinogradniških cenah Su&mik, Ljubljana. Zaloška.	15737
h ii
Udi
Vsaka bnsed* 1 Din: »a dajanje rw*krra aH
ia šifro r»a 5 Din. (311
V novi vili
oddam l«po komfortno stanovanje 2 v«'a'.kih sob. kabineta, kopaln-ice, vorande in dvo^obfo stanovanje e pr»tiklinaini. Poizv« ee v gKHS ti imd Kovačič, Tvrae.va eeet*.	15785-31
Flefilnega mojstra
samostojnega išče tovarna nogavic. Dobro poznavanje *Ja-quard-Flachrander« stroja in vseh modernih »Rundautomatov« za izdelavo nogavic potrebno. Cenj. ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen mojster«. 6393
Grd nos
• zakaj, d« bi Vam grenil
»ORTHODOR« popravit« f bel. širok. dolg. sedlast, daste obraz« tako lep ii) se d« precizno prilagoditi
dame. gospoda io eu im cro-Ana odpravM-e zanesljivo » speoijalno kremo ta pobledenj« >A« SOHRODER-SCHENKE razpotij« »0MXIA«, odd rt črva 37. Postnima pri piačflu v napr«j D>c
®v<:«ije? — Z aparatom za n ee1 ji vo zakrivljen, d* top, eonvolja« no« Md. io plemerert rzrat. »Orthodor« vsaki obliki jo velikost: dece. 90 Dia. Rdečic« o-o daoee taiko »ooiMavno tn Din 50.—. Originale 1/6, Zagreh, Draško-«.—. f» pwv»ert.j«i lfi Do.
Zahtevajte brezplačno ilustrirane eanlke.
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo i.n pritiklinami oddam 9 1. juinij«m na Mirju, Langusova uiica 17.
15706-23
Trisob. stanovanje
solnč/no, komfortno, 6 ko-palnieo, plinom in balkonom oddam julija ali avgusta za 1300 D n mesečno ne Tvrše<vi cesti. Naslon v oglasnem oddelku »Juitra«.
15719-^1
Enosob stanovanje
'■e<j»»>, s predsob'co, v pod-pr i tličju o»ldam mirni io solidni stramki v Sp. SiSti. podjunska 27. 15733-31
Dvosob. stanovanje
z eMrtrik« odda e 1. junijem M. Ravtar, Stari trg št. 19.	15744-žl
Trisob. stanovanje
komhirtno. s koiialnico. na B!eiweisovi cesti oddam 1. avgustom. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Juitra« pod »Vsa udebmotat«. 15742-21
V Celju
v rTIi »Rpg-.rva < oddam lepo
dvosob. stanovanje
s kabinetom, vsemi priti-klinami in zelenja d nim vr-to-m. Vprašati pri hišnici..
15773-31
Eno?ob. stanovanie
s kuhiaijo in vrtom oddam v Zeleni jami, Ljubljanska ulica 55.	15776-21
Stanovanja
Vsaka btoeda 50 par: [ n da .»n j« naslov« a+i
ia Sifr« 3 Din. (21-al
<
Komfortno
stanovanje
4—5 sob. v stari biši. po možnobti v eemtrn mesta išiVm. Oni. ponudbe pod šifro »St.irisobno stau.« oa CKrlami oddeiek »Ji>tra«.
15643-31/«
Mesečno sobo
opreinljp-no za 2 osebi, s posebnim vhodom, oddam s 1. junijem na Res jeri ce«ti 30.	15701-2.3
Separirano sobo
lf~po opri-m'jeno. v centru mes.ta takoj oddam. Xa-p»>v« oglasni o-ldelek »JutTB«.	15732-33
Opremljeno sobf>
oddam v centru m-esta. Xa-s"ot p<we oglasni oddel f-k »Jutra«.	15764-23
Lepo sobo
oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutira«. 15754-23
Solne no sobo
enren-t. z	uporabo kla-virja
odd«m v	Tavčarje-vi uiici.
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra«.	15761-23
Mirno sobo
opremljeno, odiiam ta-kjoj boljšemu gospodu. Na-s'ov por« oglasni oddelek »Jutra«.	15781-23
r/j.'
Vsaka beseda 50 par: za dajanj« na«Jova ali 1a šifro 3 Din. (-J&-3.)
Opremljeno sobo
s pos^-bn-im vhodom, išče gospod za takoj. Ponudbe n« ogiasni oddelek »Jutra« pod mačko »Gospod«.
15752-?3'a
rUl
Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (34)
» Sikstinski«
Vse najbolje! Srečno! Pozdrave, rokoju.be ....
15735^4
Sobo in kuhinjo
n« daieč od me^ta išče samska os«iia s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kletno izključeno«.
15687 31 /a
Uradnica
iS6e eooeobno »tanOTanj«. e"v«nit. samsko s kopalnico. l«po ti »olnčn.0, v bližini centra, po rmerni ceni. — Kletno i®ključer>o. — Po nudbe na ogla«ni oddp>k »Jutra« pod »Bna o«eba«.
15746-31/a
Sobo odda
Vsaka b»sed« 50 par: za dajanj« naslov« ali »a Jifro 3 Din. (281
Svetlo sobo
za pisa'tw> >dda drogerij« »Hermes«. Miklošičeva ce s-ta 30.	15569-23
Lepo solnčno sobo
s separatnim vhodom. j«r ket-om in ei«ktriko oddam zakon, paru brez ot.rok ali 2 g ispodična ma. NasioT v ogiasnem oddelku »Jutra«.
15726-33
*
V globoki žalosti naznanjava., da Je nafi iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod
FRANC PEČNIKAR
POSTREŠCEK
dne 18. t. m. po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 20. t. m. ob V26. uri popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
6431	Žalujoči ostali.
Dve osebi
na stanovanje sprejme Ferjančič v Zg. J ški 242.
15654-23
Solnčno sobo
z 1 ali 2 posteljama od dam v Ceirtru me»'a — J kof>a'nioo. erent. t.ud' ku hinio. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 15686-23
Opremljeno sobo
«po in zračno, z 2 po steljama jddam v Fflgner jevi ulici št. 121 — evo.
15706 23
Sobo
i«po in solnčuo. s parketom, elektrik« ter vhodom 6 stopnji«, t vili na Erjavčevi oesf.i oddam samo
*ta I n emu gospodu. Naslov r oglasnem odd«lku Jutra 15606-33
v «aka tve«e<ta 1 Din: 'A dajanje naslova ali r.« šifri pa 5 Din. f301
Avtotaksi št. 64
se vn-iiiduo priporoča, telefon 3390.	15093-30
Slamnikov
fcrasDa izbira zadnje novosti od 50 Din v &*.ioou
»La f"inme Ohic«, Selen-btifgo^ (VI.	15717-30
Striženje 5 Din
britje 3 Din
ond.u'aciij«, manikiranje samo 7 Dn. Obiščite najcenejšega fri7.erja »Ra.pid« v Koiodivort-ki ulici štev. 35.
1573! -30
Urad za zaščito zavarovancev
Zagreb borzna |w'ača. telefon 8(7-30. za5,.opa stranke j»ri vseh zavaro.vain.ih druž bah.	181
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 i»r: ta da,ianj« naslova ali t* šifro pa 3 Din. (281
Dotična oseba
ki je vrela na poŠti paket
z vsebino ene avbe, se poziva, d« jo odda v Praža-
kovi u.ici 3 pri hišnici — drugače bo imela sitnosti.
15675-26
Vsaka Oeseda 1 Din: ca dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Dn. (37.
Vse, kar želite,
lobite v »Jutrovem« mnipm oelisniku
SEJEM ŽELEZA IN STROJEV
Velika izbira tračnic, I. in U., tra-verz, betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekla, sesalk, strojev in delov, jermenov in Irugega materijala
Miroslav Kras, Zagreb. Sajmišna 48a
6259
Drva in
preniog
pri
IV. SCHUM1
DoienjsKa cesta Telefon št. 2951
Vsakovrstno zlato
kupuje po aa/vifejšh ee«aii
CERNE — juvelir
Ljubljana, Woifw» »lic« S
za počitnice prihranite — ako nabavljate pri nas za letna oblačila
SVILO
TEOPICAL
ANGL. FRESCO Itd.
Oglejte si nase izložbe in ogromno zalogo. Posetite nas — prepričajte se
NOVAK - Ljubljana
Kongresni trg št. 15 (nasproti nunski cerkvi)
paste za zobe v tubah na ščetkiei zadostuje
za enkrat. Botot pasta je kompaktna in zaradi tega izdatna in ekonomična v uporabi

KUPIMO TAKOJ
* e •
v komadih, ki se dajo lahko razbiti po ceni Din 80.— za 100 kg franko vagon Ljubljana. Ponudbe z navedbo količine nasloviti na Strojne tovarne in livarne d. d.
Ljubljana.	6413
Za jugoslovenski patent št. 7267 od 1. marca 1930 na:
»IZBOLJŠANJA PRI STROJIH IN TI-COČA SE STROJEV ZA IZDELOVANJE CIGARET« (»Verbesserungen bei oder be-treffend Zigarettenmaschinen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: ing. Milan Suklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.	6418
.... -.v
Glavno zastopstvo
dobro renomiranega dela oddamo. Spretnim preudarnim gospodom se nudi izredna prilika, da si ustvarijo
življenjsko eksistenco.
Nudi se jim velik zaslužek poleg tantijem za razpečavanje. Samo resni interesenije z najboljšimi referencami, Ki razpolagajo z lastnim prostim kapitalom cca. SO.uOO Din, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval in sliko pod »Seriose Tatigkeit 13201«, če možno v nemškem jeziku, na Anončno ekspedicijo: Piras, Praga H. Bredovska 1.
S420
l rej u ie Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij >Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi » Ljubljani