Osebne vesii. Smrt mladega kapucinskega duhovnika. V kapucinskem samostanu v Studencih pri Mariboru je preminul po daljšem bolehanju g. p. Gabrijel Škof. Rodil se je 4. oktobra 1909 na Gorci pri Št. Petru pri Mariboru. Mašniško posvečenje je prejel leta 1934. Cez eno leto po primiciji je že moral v zdravilišče Golnik, da bi se ubranil morilke jetike, vendar si ni mogel več utrditi v dijaških letih razrahljanega zdravja. Z Golnika se je vrnil v Studence, kjer je v lepem mesecu maju vdano v voljo božjo izročil svojo inlado dušo po Mariji Jezusu. Blagemu mlademu duhovniku svetila večna luč, njegovim staršem, sorodnikom in samostanski družini naše sožalje! Nesreče. Od kolesarja poškodovan. V Mariboru v Dvoršakovi ulici je podrl kolesar trgovskega potnika Antona Bednak, ki se je pri padcu težje poškodoval na glavi in ga je reševalni oddelek prepeljal v bolnišnico. Pokopan pod avtomobilom. Vajenec Ervin Ferlič je dvignil v mariborski popravljalnici avtomobilov poškodovan avto z dvigalnim aparatom in je zlezel pod voz, da bi pogledal, kje in kaj je treba popraviti. Ko je bil pod avtom, je dvigalna naprava spustila in avtomobil je pokopal pod seboj vajenca. Drugi mehaniki so takoj priskočili revežu na pomoč in so ga izvlekli nezavestnega. Reševalni oddelek je težko poškodovanega takoj prepeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima fant prebito lobanjo in težko poškodbo prs. Železniška nesreča brez žrtev in znatnejše škode. Na Vnebohod ob 20.30 je zadela na glavnem kolodvoru v Mariboru premikalna lokomotiva s 16 natovorjenimi vagoni na tiru na oviro, radi katere je iztirila in se je nagnila na stran. Slučajno ni prišlo do večje nesreče, ker se je lokomotiva obdržala in je obstala poleg tračnic, čeravno se je znatno nagnila, vendar ni zgubila ravnotežja; da bi bila padla na nekaj metrov nižje ležečo cesto, ki pelje pod železnico. Vozovi za lokomotivo so ostali na tiru. Škoda je neznatna. Trčenje avtomobila z motornim kolesom. Na cesti med Št. Janžem in Ptujem se je zaletel avtotaksi v motorno kolo s prikolico, katerega je vozil trgovec Smeh z Radvanjske ceste pri Mariboru. V prikolici sta bila trgovčeva žena in otrok. Smeh si je pri trčenju zlomil nogo, žena in otrok sta ostala nepoškodovana. Motorno kolo je zdrobljeno. Ptujski reševalci so prepeljali poškodovanega trgovca v mariborsko bolnišnico. Podlegel poškodbi hrbtenice. Z zlomljeno hrbtenico je bil oddan v celjsko bolnišnico Rado Pasarič, 39 letni dninar iz Ivaniča pri Deseniču v Hrvatskem Zagorju. Bil je na delu pri posestniku Antonu Komerički v Miljani v Selih Zagorskih. Nanj se je prevrnil voz in mu je zlomilo hrbtenico. Revež je trpel v bolnišnici od 12. aprila do 4. maja. Huda prometna nesreča. Dne 9. maja ob 2 popoldne se je zgodila v Poljanski dolini, na razcepu cest v Trato in Hotovlje, huda prometna nesreča. Motorno kolo, na katerem sta se peljala Stanko Jesenovec, monter iz Kamnika, in 31 letni mesarjev sin Blaž Podgoršek iz Kamnika, je trčilo na omenjenem razcepu ob kolo, na katerem sta bili 19 letna Zofka Jelovčan, kočarska hči iz Srednjega vrha pri Hotovljah, in 161etna dninarica Angela Eržen iz Srednje vasi pri Trati. Pri padcu je Jelovčanovi počila lobanja in je bila koj mrtvr. ?Łrženova si je zlomila obe nogi in ima poškodbe na glavi. Jesenovec je dobil pretres možganov. Podgoršek ima hude poškodbe na desni strani. Tri težko poškodovane je prepeljal zasebni avto v IjubIjansko bolnišnico. Smrtno ponesrečU pri smučanju. V Bohinjskih planinah v bližini šestega triglavskega jezera je pri smučanju smrtno ponesrečil dr. Marjan Bukovec, mlad zdravnik ljubljanske splošne bolnišnice. V višini 2000 m je zavozil strmo navzdol, je pri okretu odletel v stran in priletel na skale, kjer si je razbil lobanjo in obležal mrtev. Občutna požarna nesreea. Na Florjanovo so doživeli v Tržiču požar, ki je povzročfl .-00.000 Din škode. V delavnici čevljarskega mojstra Janka Jeršeta je nastal radi neprevidnosti nekega delavca požar, ki je uničil ostrešje. Zgorelo je precej usnja, razne čevljarske potrebščine in 22 čevljarskih strojev z motorji. Ogenj je bil lahko postal usodepoln za celr Tržie, da ga niso hitro pogasili. Nad 200.000 Din cenjena škoda ni krita z zavarovalnino. ZRAKOPLOV »HiNDEBEUEG« EKSPLODIHAL »Hindenburg« — ponos Neznčije Nemci so bili že leta upravičeno ponosni na 248 m dolgi in 41 m visoki zrakoplov »Hindenburg«, ki je oskrboval zračni promet med Evropo in Ameriko ter je 20 krat srečno preletel Atlantski ocean. Tudi tokrat je zrakoplov brez nesreče premagal pot iz Evrope v Severno Ameriko in bi naj bil vzel od tamkaj v Loadon zadnje ameriške goste, ki so se hoteli udeležiti slovesncsti kronanja angleškega kralja Jurija VI. Določeno je bilo tudi, da bo »Hindenburg« pripeljal iz Londona v Ameriko film o kronanju, ker le v orjaško zračno ladjo so imele največje filmske družbe popolno zaupanje. Kdaj se je zgodUa strašna nesreča? Zadnja »Hindenburgova« vožnja iz Evrope v Združene države je bila radi viharjev nad Atlantskim morjem zelo težavna. Ovire so bile tako velike, da je priplul zrakoplov 7. maja z 12 urno zamudo nad Njujork in nad letališče Lakehurst. Nad njujorškimi nebotičniki je krožil velikan tako nizko, da so prebivalci najvišjih nadstropil razločili ob oknih kabine zrakoplova stoječe potnike. Njujorško prebivalstvo je pozdravljalo burno veselo srečno dospeli zrakoplov in na tisoč siren iz ladij in tovarn je zatulilo v pozdrav. Na letališču je bilo pripravljenih 43 vojakov, da bi pomagali pri pristanku ob stolp. Ko je zavil »Hindenburg« proti letališču, je nastala nev-ihta z bliskom ter gromom. Po eni uri eez polnoč srednjeevropskega časa se je spustil zrakoplov 100 m nizko nad letališče in v tej višini je prišlo iznenada do strahovite eksplozije. Očhidec slika nesrečo Očividec pripoveduje o nesreči takole: Ko so spustili iz zrakoplova vrvi za pristanek, smo videli razločno potnike, ki so nam veselo mahali iz kabine. Na krovu cakoplova je prevladovalo kljub prestanim težkočam ter nevarnostim najboljše razpoloženje. Naenkrat je zabobnela strahovita eksplozija. Gledalci smo se razleteli na vse strani, da bi se rešili. Po preteku nekaj trenutkov smo stekli nazaj na kraj nesreče, kjer se je nudil našim očem Btrašen prizcr. Porosna zračna ladja je Levo: Danskl kraljcvi par bo obhajal od 10. do 17. maja 251etnlco vladanja. Na slikl vldlmo kraljico Aleksandro, kralja Kristijana ln princa Frederlka In Kinida. bila samo še kup žarečih kovinastih drogov. Preostanki so izžarevali tako vročino, da se ni mogel nikdo koj po nesreči približati težko poškodovanim. Tekom prve četrt ure eo odnesli samo tri čisto izoglenela trupla, katerih sploh ni bilo za spoznati. Kmalu zatem so sledile še manjše eksplozije. Nesreča se je zgodila po ameriškem času ob 19.20, šele po 20. uri so še lahko podali reševalci skozi poveljniško kabino v notranjost razvalin. Ob 21.15 so odjeknile še tri nadaljnje in roanjše eksplozije. Žrtve in vzrok nesreče Po poročilih iz Lakehnrsta, kjer je njujorško letališče, je gorel »Hindenburg« po eksploziji eno uro. Število mrtvih znaša 34. Med te sta všteti dve osebi, ki sta podlegli poškodbam koj po prepeljavi v bolnišnico. 2ivih je ostalo 24 potnikov In 42 mož posadke. Ranjena sta oba kapitana zrakoplova Pruss, ki je tokrat prvlč poveljeval, in z večjimi vožnjami preizkušeni Lehmann, ki je kmalu v bolnici umrl vsled opeklin. Predsednik ameriške zrakoplovne družbe je izjavil časnikarjem, da je iskati vzrok nesreče v dveh možnostih. Prvi vzrok so zračne prilike, kl so bile zelo slabe. Radi plohe je bil pristanek zrakoplova zelo težaven. »Hindenburg« je krožil eno uro nad letališčem in čakal na ugodno priliko za pristanek. Druga možnost je ta, da je skočila iskra iz enega od motorjev v onem trenutku, ko so odprli ventile za pogonski plin. Pri tej priliki se je izoblikovala tako zvana plinska vreča, ki je povzrocila eksplozijo. * Nepričakovano popolno uničenje ponosnega »Hindenburga« je nesreča, ki ie odjeknila turobno ne samo po Nemciji in Ameriki, ki sta najbolj prizadeti, ampak po vsem svetu, kateri je skozi leta občudoval vsem vremenskim neprilikam kljubujočega zračnega velikana. Razne novice. »Kmetskl list« prinaša števllko za številko dokaze, da je lažisvobodomiselnega, krščanstvu In duhovščini sovražnega mlšljenja. V številki z dne 5. maja očita verski vzgoji, da ji manjka socialna smer, ln duhovnikom, da jim manjka socialni čut. Niti na misel nam ne pride, da bi pred 11beralnim kmetijcem branill katoliško voro, ki polaga s propovedovanjem in izvrševanjem zapovedl o ljubezni do bližnjega socialnosti najtrdnejšo podlago in oporo. Kar pa se tiče naše duhovščine, ji daje zgodovina našega naroda najsijajnejše spričevanje, da je bila ter je največja, ponekod in včasih edina prijateljica slovenskega Ijudstva. Kdo pa je branil siromašnega slovenskega kmeta pred odiranjem liberalnih podeželskih kmetskih velikašev in njihovih zaveznikov, liberalnih advokatov? Katoliški duhovnik. Kdo je ustanavljal posojilnlce, ki so rešile kmeta iz rok liberalnih kmetskih in gosposkih oderuhov? Katoliški duhovnik. Laži-svobodomiselna gospoda, podeželska in mestna, je prepojena z duhom sebičnosti do zadnjega vlakenca svojega bistva ter se za bližnjega le takrat briga, kadar ga izrablja. Električna lue. V »Slov. gospodarju« smo čitali, da nameravajo strokovnjaki napeIjati po vseh Slovenskih goricah elektriSno luč. Naj bi to ne bilo omejeno samo na ožji krog krajev, marveč se raztegnilo v širši krog. Res je, da je instalacija draga, pa luč sama je v primeri s petrolejem veliko cenejša. Vprašal sem nekega goapodarja, ki ima to luč, koliko plača na mesec. Pravi: na mesec plačam 8 Din. Mi pa za petrolej plačamo na mesec okoli 40 D. Kaj pa so petrolejske lampe v primeri z elektriko? Obžalovanfa vrerlnl slučafi. Prijeti vlomilec priznal. Zadnjlč smo poročali, da je padel v roke orožnikom v Studencih prl Mariboru Franc Stanek. Pod težo dokazov je priznal, da je vlomll 4. februarja med opoldanskim odmorom v draguljarno Bizjak v Gosposkl ullci v Mariboru. Oplenil je iz blagajne 60.000 Din in je odnesel še več zlatnine. Plen j« delil z Avgustom Koler, brezposelnlm mfr sarskim pomočnikom. Dne 11. marca je sredl poldneva odprl z vetrihom traflko Roze Žnidarič na Aleksandrovi cesti. Pobral je 1000 Din gotovine in za 7000 Din kolekov ter znamk. Denar je sam porablL Od kolekov je izročil 200 Dln Jožefu Golobu, krojaču v Studencih, ostalo pa ja skril pri Glazerju, mesarju v Studencih, kjer so našli v postelji še za 1000 Din kolekov. Stanek je osumljen vloma v marlborsko vinarsko šolo v noči 5. aprlla. Takrat je zginilo iz blagajne nekaj gotovlne. Dalje ga zasledujejo orožnikl iz Murska Sobote, kjer je 8. aprila bilo vlomljeno v podružnico Bate in je zginilo 4123 Din gotovega denarja. Orožniška postaja v Selnici ob Dravi sumi, da je Stanek v noči 21. marca v družbi nekega Andreja Štruklja obiskal trgovino Ludovika Pinterja in odnesel raznega blaga za 7000 Din. Poleg Staneka je policija zaprla omenjenega mesarja Glazerja, ki je skrival in razpečaval ukradeno blago in predmete. Mesarja Kolerja še nimajo. Krvavo dejanje iz ljubosunmosti. V Ivanjkovcih pri Ormožu je zagrešil odpuščeni orožnik zločin iz ljubosumnosti, kojega žrtev je postala Ana Novak, blagajniearka v Petovarjevi trgovini, katera je bila tamkaj uslužbena že tri leta. Novakovo, ki je bila doma iz Šmarja pri Jelšah, je pričakal na večer Avgust Lipovec, 30 let stari odpuščeni orožniški kaplar, doma Iz občine Trave v čabarskem okraju. Zadal ji je sedem zabodljajev z žepnim nožem. Angela se je koj zgrudila in obležala v mlaki krvi. Lipovec je po opravljenem krvavem dejanju zbežal. Zabodena je med prepeljavo v ormoško bolnišnico izdahnila. Lipovca so drugi dan po zločinu izsledili orožniki v kleti Matije Spešiča v Vinskem vrhu. Morilec je služil osem let pri orožnikih in je bil letos 30. januarja pri orožniškem poveljstvu v Ptuju odpuščen Iz službe radi razburljivosti. Nastanil se je pri Petovarju v Ivanjkovcih, kjer se je preživljal s prihranki in je bil zaljubljen v Novakovo, ki ga ni mogla poročiti, ker je bil brez službe. Vlom. Na Pobrežju pri Mariboru je bilo vlomljeno pri Kristini Jeršek. Neznanec je odnesel cigaret, obleke in raznih predmetov za 2000 Din. Odvržen novorojenček. Ko so lovili ribiči Iz Hrastje-Mota pri Radencih v rokavu Mure ribe, eo potegnili iz vode truplo novorojenčka ženskega spola. Trupelce je biIo ie precej razpadlo. Po nečloveški materi poizvedujejo orožniki. Krvav obračun med Bosancema. Na ceBti se je odigral med Bosancema obračun, ki je zahteval smrtno žrtev. Franjo Ma- toševič, 371etni delavec iz Pokračičev bllzu Travnika v Bosni, in njegov sodomačin Ivan Debeljak iz Bučičev, sta prevažala že nad eno leto v Št. Jurju ob juž. žel. drva za nekatere trgovce. Omenjena sta te dni popivala po raznih krčmah in sta prišla slednjič tudi k Martinu Šporerju, kjer sta začela med seboj barantati za konje. Pri kupčiji sta se sprla in sta se začela metati po gostilniški sobi, dokler ju niso drugi posadili na cesto. Zunaj na prostem je pograbil Matoševič poleno in je lopnil z njim Debeljaka s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo in so mu izstopili možgani. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Matoševiča, kateri se izgovarja na silobran, so prijeli orožniki. Neznan utopljenec. Blizu postaje v Zagorju je naplavila Sava truplo neznanca, ki je bilo že kak teden v vodi, ker je bil obraz že nekoliko razjeden, niti starosti niso mogli ugotoviti. Prepoznan vtopljenec. Zgoraj poročamo o neznanem vtopljencu, katerega so potegnili iz Save pri Zagorju. V neznancu so prepoznali 23 letnega Alojza Repnika iz Vinj. Dne 8. aprila je bila v Vinjah pri Ljubljani zapuščinska razprava na Repnikovi domačiji. Lojze Repnik je bil dedič za umrlim očetom. Že 9. aprila je zapustil dom. Šel je v Savo iz obupa, kako bo izvršil oporoko in izplačila. S težko poškodbo v bolnišnico. Pri Šent Pavlu pri Preboidu je bil napaden od neznancev 21 letni kovaški pomočnik Jože Zalokar, ki je dobil globok zabodljaj v desno stran hrbta. Zabodenega so oddali v celjsko bolnišnico. Prostovolina smrt starega rudaiškega čuvaja. V Zagorju ob Savi so našli za srobot obešenega starega vpokojenega rudniškega čuvaja Martina Stibriča, ki je bil rodom iz Velikega Obreža pri Brežicah. Več let je bil zaposlen pri nakladanju premoga ter apna pri zagorskem rudniku. Ko je oslabel, je opravljal do upokojitve službo nočnega čuvaja. Iz obupa v smrt. Ob cesti pri Sp. Polskavi so našli s prestreljeno glavo 25 letnega posestnikovega sina Leopolda Resnik. —Med mestnim zavetiščem v Medlogu pri Celju in levškim mostom so potegnili iz Savinje truplo n^znanega utopljenca, ki je star 38—40 Iet. Predno je nesrečnež skočil v vodo, si je zadrgnil vrat s pasom in si je zvezal noge s tankim ovojem. — V Gradcu pri Litiji se je obesil 461etni posestnik Franc Prežlj. Še zagoneten zločin. V Loški gori nad Zrečami je bil najden v gozdu obešen Alojzij Kladnik, 701etni hlapec pri posestniku Pačniku. Ko so ga sneli z veje, so ga pokopali, a kmalu so buknile na dan govorice, da si ni sam končal življenja. Truplo so izkopali in eodno raztelesenje je ugotovilo, da je imel zabodljaj v prsa in je dobil tudi udarec po glavi. Storilci bo starčka najbrž že mrtvega obesili. Pod sumom krivde so izročili orožniki v zapore v Konjicah 35 letno Pačnikovo hčer Marijo in njenega ženina Ignacija Lamuta. Oba odločno zanikata krivdo. Kladnik je služil že 17 let pri Pačniku, kjer je vodil gospodarstvo. Pačnik mu je obljubil, da mu bo izročil polovico posestva, kar pa ni bilo po volji njegovi edini hčerki. Preiskava bo že dognala, kdo je krivec. Izpred sodlšča- Obsodba radi napada na lovskega paznika. V noči na 6. september je napadel 25 letni dninar Ivan Ivanuša od Velike Nedelje lovskega paznika Ivana Petek. Napadalec je pazniku odvzel puško in ga je poškodoval. Senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil Ivanušo na dve leti težke ječe. Obnova obravnave o roparskem umoru. Zagonetno krvavo dejanje, katero se je odigralo pred petimi leti, bi naj bilo v kratkem pojasnjeno. Dne 27. aprila 1932 so našli v Pavlovskem vrhu pri Ormožu mrtvo v hiši posestnico Ano Tomažič. Najprej so domnevali, da je postala ženska žrtev sobnega ognja, ker so ležali okrog po izbi nekateri obžgani predmeti. Pri raztelesenju so dognali na vratu trupla znake, iz katerih se je dalo sklepati na zadavljenje. Sum krivde je padel na moža rejenke, na 431etnega Mihaela Ivanuša, kateri je navedel kot morilca soseda Jakoba Rozman. Pri mariborskem okrožnem sodišču je bil Ivanuša obsojen na 20 let, Rozman na 15 let težke ječe. Rozman, ki je zatrjeval pri preiskavi in na obravnavi popolno nedolžnost, je skušal tudi v kaznilnici, da bi dosegel obnovo procesa. Sčasom je prišlo na dan več pogojev za Rozmanovo nekrivdo in radi tega je kazenski senat pri mariborski sodniji sklenil obnovo. Vse kaže, da je postal Rozman žrtev maščevanja od strani Ivanuše. Ivanuša, ki je živel radi prevzema posesti v sovraštvu z umorjeno Tomažič, je prosil Rozmana koj po zločinu, da bi naj nastopil kot priča, da je bil Ivanuša ob času umora odsoten. Ker je Rozman zavrnil prošnjo, ga je potegnil Ivanuša v sokrivdo. Znano je pismo, v katerem je zagrozil Ivanuša svoji ženi, da bo vse izdal in spravil tudi njo pred sodišče. Vsekako bo popovna preiskava marsikaj pojasnila. Angleška tovorna ladja »EngUsh Trader« je za- dela v viharju ob skale in ji je sunek odbil zad- njl del. Parnlk se je reSil skalovja ln ja samo tri četrtine ladje odplulo v ladjedelnico. Italljanski motociklist Feter Taruffi je odnesel en dan pet svetoviiih rekordov, katere je posedal poprej Anglež Guthrie. Slika nam predstavlja vozača s hitrostnim vozilom. Desno: V Parizu so slavili prvl maj v ziiamenju sovjetske zvezde. Kerenski, ruski gocialal revolncionar ln ministr- ski predsednllt, ]e pred 20 leti zbežal Iz Ruslje ln živi v Parizu. Nemški vojol mlnister general Blom- berg bo oblskal Blm protl koncu maja. Ogromni bronasti klp bodo poslali iz Milana na svetovno razstavo v Pariz, kjer bo postavljen v italijanskem oddelku in predstavlja zmagoviti pohod fašizma. Ccrkev iz Jekla so zgradili v Clevelandu v Zdmženih amoriških državah.