Štev. 5. V Ljubljani, dne 2. maja 1912. dofloljubovfl priloga zfl mši gospodarje gospodinje in dekleih Leto IV. Prodaja in nakup. II. Nakup. Večina vseh dohodkov naših gospodarjev se navadno porabi za nakup potrebnih gospodarskih reči. Ko bi mogli vedno dobro blago po nizki ceni dobili, l)i kmetje dobro izhajali. Zdaj gre vse, kar mora kmet kupiti, skozi več rok. Blago se podraži. Še to, kar je drago plačal, je navadno bolj slabo. Ko bi mogli vse naravnost iz prve roke dobiti, bi si prav veliko prihranili. Tovarne in večji trgovci, ki blago direktno dobivajo, morajo svoje odjemalce seznaniti z blagom, katerega imajo, da se osebno sklene kupčijo po danem vzorcu. Pošiljajo torej svoje liotnikc, katere pri nas agente imenujemo. Večina naših kmetov in trgovcev nima zaupanja v agente. »Zapri mu vrata, vrzi ga ven, drugače te gotovo opehari!« Bes imamo na tisoče nesrečnih žrtev sleparskih agentov. Ker ljudstvo ni agentom zaupalo, jih največje tovarne in najboljši trgovci niso hoteli več na kmete pošiljati. Kmetje in mali trgovci po deželi so hodili po blago k raznim prekupcem in trgovcem po mestih, ki so z malim trudom dobro zaslužili. Na kmete so prišli navadni agenti z malovrednim blagom. Če jc lo nekaj prodal, sc mu je trud izplačal, ■ker je prodajal malovredno blago za visoko ceno. Tako vidimo, ko silijo agenti po deželi razne krmilne praške, mastine, štupe, čudotvorne kapljice, balzam, mazilo za lase, za trganje, za želodec, itorej same take reči, ki niso prav nič ,vredne. Če ti ponuja agent take reči, zapodi ga. Če bereš v časopisu tako neumnost priporočeno, le odloži ga, toda ne naroči ničesar. Na stotisoče dajo kmetje za take neumnosti, ki nimajo nobene vrednosti. Naše ljudstvo je pa. vendar že po naravi sposobno za kupčijo. Pokazati je Ie treba pot do zanesljivih zvez s to- varnami in trgovci. Za kmete in male trgovce na kmetih bi bilo to dobro, ker bi dobili zanesljivo blago cenejše iz prvega vira. Dobro pa bi bilo tudi za trgovca in tovarnarja, ker bi tako dobila zanesljive odjemalce in bi svojim izdelkom odprla nova pota. Potreben je torej potnik, ki naj ljudi seznani z novim blagom. Velikemu trgovcu je Je na množini. Par kilogramov ti gotovo ne bo prodal. Če se pa zavežeš jemati v celih vagonih, bolj drage reči v stotih, boš lahko s ceno dobro pritisnil. Za gospodarske in druge potrebščine moramo imeti velike nakupovalne zadruge ali zvezo konsumentov. Čemu bi revni kmetje dajali denar brez potrebe ljudem, ki ga ne zaslužijo. Ne boj se torej agenta! Če si pameten, to ne bo mogel ukaniti. Še ju-dov sc ni treba bati. Ako moreš od ju-da dobro in po ccni kupiti, zakaj bi se branil? Po lastnih skušnjah moram reči, da judje res razumejo kupčijo, imajo veliko najboljših prodajaln in izvrstnih tovarn. Dobro postrežejo, zanesljivo delajo, ker vedo, da jim največ donašajo redni in pošteni odjemalci. Da je tudi dosti sleparjev med njimi, je tako razumljivo in preskušeno. Večina naših ljudi pa hoče kar naglo obogateti. Nastavijo cene, da vsakega pametnega človeka prestrašijo. Nemec pravi: »Klcine Fischl, gute Fischl.« — »Male ribice, dobre ribice.« Dosti malega zaslužka v trgovini napravi velik dobiček. To je prvo in glavno pravilo v trgovini. Ne pritiskaj ubogega reveža, kateri pri tebi kupuje, z visoko ceno, pritisni raje zalagatelja — trgovca ali tovarnarja z veliko množino. Čim več blaga boš vzel, nižje cene boš dosegel. Naši ljudje se posebno boje delati sklepe na celo leto. In vendar jc ravno to za dobro trgovino neobhodno potrebno, četudi precej nevarno, ako cene padajo. Tovarna mora vedeti, koliko blaga naj izdela. Veliki trgovec mora znati, koliko tnaj ga kupi, ko je ccna najnižja. Oba ti dasta veliko nižje cene. ako se naprej zavežeš. »Kdor ne vaga, je brez blaga.« Ako pa nimaš pojma o svetovni trgovini in splošnega pregleda o kupčiji, pusti raje to. Vselej, kadar kaj naročuješ, bodi zelo previden v pogodbah. Zapiši si natančno naročilo ali ga če kopiraj v posebno knjigo. Kadar sklepaš pogodbe, imej vso pamet pri sebi. Ne podpiši nikdar ničesar, dokler nisi natančno prebral. Mnogi agenti imajo navado naročilo nemško pisati. Ko je vse dogovorjeno, mu da podpisati. Naročeno jo navadno trikrat do petkrat več, kakor si ti hotel. Vse izgovarjanje, vse priče, so navadno zastonj. Vsak tak trgovec ima navadno v računu, da so tirjatve tožljive v kraju trgovca. Ko bi blaga ne hotel, bi moral v tujem kraju dobiti advokata, ki bi te zagovarjal. Že toga se navadno vsak naprej ustraši. Premalo se tudi vpošteva, da navadno gospodar agentov — trgovec v mestu lahko uniči pogodbo, ako je šla ccna nenadno naprej. Pogodba, sklenjena z agentom, je le takrat veljavna, če jo gospodar potrdi. Primerilo se je že pogosto, da je šla cena naprej, predno je agent prišel domov. Gospodar je vselej naročilo stor-niral — razveljavil. Ne podpiši torej nikdar nobenega naročila v tujem jeziku. Najprej sc moramo varovati škode, potem moramo držati tudi nase in svoj jezik. Kdor hoče naš kruh jesti, mora naš jezik znati. Poglej torej natančno blago. Ako blaga ne poznaš, se nikar v kupčijo ne spuščaj. Ne sprejmi precej prve ponudbe. Veliki trgovci kaj radi izrabijo nevednost pri stalnih odjemalcih. Tako je rekel tudi neki že mrtvi trgovec, ki je veliko dražje prodal isto blago svojemu dobremu prijatelju, kakor sosednemu kmetu, ko so je prijatelj pritožil: »Ako ne bom zaslužil pri svojih prijateljih, kje pa bom?« Ni dobro vse le pri enem trgovcu jemati. Trgovec nazadnje sam sebi vr-jame, da ne more drugače prodati. Ka- 9' dar rabiš blago, piši na dva ali tri kraje ter zahtevaj vzorce in pogoje. Po priloženem vzorcu naroči blago kjer ti najbolj kaže. Pri naročilu moraš imenovati vzorec. Veliko trgovcev ima navado, da pošljejo dober vzorec pa slabo blago. Skrbno torej shrani vzorec, da primerjaš z njim blago, katero boš prejel. Če imaš kaj veljave in premoženja, ne sprejemaj nobenega blaga s povzetjem. Vsak dober trgovec ali tovarnar poizve pri vsakem naročilu, kakšen je naročnik in kakšen bo plačnik. V mestih imajo takoimenovane informacijske urade, na deželi pa vprašajo župne urade, županstva ali že znane trgovce. Kdor nam ne zaupa, ni vreden našega naročila. Če je pa domači trgovec v vednih denarnih stiskah, pa tako ni za trgovino. Trgovati se more le takrat vspešno, kakar se vse plača v gotovini, to je navadno v enem mesecu po računu. Če prejmeš blago brez povzetja, ga lahko pregledaš, če odgovarja vzorcu. Če ni tako, kakor si naročil, ga stavi na razpolago trgovcu, naj napravi z njim kar hoče. Toda razlika med vzorcem in blagom mora biti res bistvena. Ravno tako lahko zavrneš blago, če ga nisi sam naročil, ampak kdo domačih, ki ni upravičen zate naročati. Zavrneš ga lahko, če so ti več poslali, kakor si naročil. Ko pride blago na postajo, daj ga vselej uradno iztehtati. Primerilo se je, da je manjkalo vina polovico v sodih ali da so pokradli na poti iz vreč velike množine. Dosti je pa tudi sleparjev, ki se zanašajo na neumnost ljudi. Nalašč napolnijo vreče, zaboje ali vagone z veliko manjšo množino, kakor je bila naročena. Železnica včasih le površno tehta in tako je blaga veliko manj, kakor priča železnični list. Tudi na poti je že večkrat zmanjkalo celih vreč. Če se zdi zadeva količkaj sumljiva, preglej natančno, če se blago ujema z vzorcem. Akw je popolno drugačno, kakor si ga naročil, ne sprejmi ga, temveč stavi ga trgovcu na razpolago. Seveda moraš imeti dokaze v rokah, drugače se ti bo v slučajnih tožbah slabo godilo. Potem daj blago uradno iztehtati. Dobro je tudi, če daš vsako blago, kadar ga drugam prodaš, še posebej uradno iztehtati. To stane nekaj več, toda v slučaju tožbe drži. Če je v računu pomota, računjena previsoka cena ali preveč poslano, ni zadosti, da se le pritožiš. Račun moraš vrniti in povedati vzrok. Mi imamo veliko preveč malih kramarjev in štacunarjev, ki znajo dobro prodati, ne znajo pa dobro kupiti, ki hočejo z malim trudom dobro živeti od žuljev bližnjega, premalo pa velikih trgovcev, ki bi znali odpreti našemu blagu pot v tuje kraje in dobivali iz tujega za nas vse potrebno blago po najnižji ceni. Pravi trgovski stan je tudi za razvoj kmetijstva prvi pogoj, brez njega se ne more dobro shajati. Velik trgovec in kmet morata biti med seboj prijatelja, ker drug drugega zelo potrebujeta. Prav želeti jo, da bi te velike trgovske posle prevzela Gosp. zveza v 10i Ljubljani, ki se mora povspeti na najvišje stališče modernega trgovca, ki bo domačim revežem vse po najnižjih cenah prodajal, izdelke pa vso naravnost prodajal; trgovca, ki uči kmete, kaj trg najbolj potrebuje, kaj največ nese, kaj se najboljše proda. Glavni dobiček in podlago delovanja naj dela množina, s katero se mora pritisniti prodajalca, kateri prodaja v naše kraje. Po deželi bi morali imeti vsi zaupanje v to veliko organizacijo. AmerikansKo poljedelstvo. Česar človek ne zna, se mora naučiti, ako je zanj to potrebno. Tudi kmetu se je treba vedno učiti. Prav lep zgled nam daje Amerika, kjer je tudi poljedelstvo na visoki stopinji. Tajnik za kmetijske zadeve v Združenih državah je ravnokar priobčil podatke o lanskem napredku. Priproste številke so tudi za nas zelo zanimive. Tako pravi: Pred leti je mrzlica (živinska kuga) živino v južnih deželah skoro uničila. Naši zdravniki so kugo zatrli. Zdaj bodo mesta tudi iz južnih krajev dobila veliko mesa, ker sc bo kmetom izplačalo rediti živino, ko je kuga izginila. Velike škode je napravila pri prašičih kolera. V tajništvu Združenih držav so prvi na svetu iznašli serum proti koleri, ki se je povsod dobro izkazal, če so ga prav rabili in v pravi tovarni naročili. To je res velik uspeh. Če sc zatre prašičja kuga, ne bodo kmetje več v strahu, da jim nenadna bolezen uniči vse živali. V Ameriki pridelujejo največ bombaža na svetu. Niso pa mogli najboljše blago, egiptovski bombaž, doma proizvajati. Toda Amerikanec ne počiva, kadar se gre za dolar. Po večletnih poskusih se je posrečilo v južni Kaliforniji egipt. drevesa udomačiti, kjer se zdaj res prideluje najboljši bombaž. V severnih deželah so ravnotako udomačili nekatere cvetice in druge rastline iz tujih krajev, katere so poprej zelo drago plačevali. Sploh hočejo Amerikanci prav vse," kar je dobrega in se lahko proda, doma imeti. Dozdaj so bili najboljši dateljni iz afriške puščave Sahare. Zdaj so Amerikanci tudi palme, ki rode datelj-ne, zasadili v vročih južnozahodnih deželah. Sponeslo se je dobro. Tajništvo preskrbuje ljudi z najboljšim semenom vseh vrst, katero pridelajo domačini ali ga dobe od drugod. Prav vsako seme se poskusi, če je res kaljivo, da bi ljudje ne prišli v nesrečo. Jajca vse perutnine so bila v preteklem letu vredna 750 milijonov dolarjev, po našem 3750 milijonov kron. Naši kraji bi mogli gotovo več kakor še enkrat toliko za jajca dobiti, kakor dobijo doslej. Manjka nam zanimanja in zaupanja v lastno delo. Po šolah zahtevajo učenci v Ameriki vedno več kmetijskih knjig. Dasi- ravno jih imajo veliko na razpolago, jih vendar večkrat zmanjka. Dosedaj so dobivali gnojilo kalij Im Nemčije. Zdaj so našli pripomočke za domače pridelovanje. Škoda je vsakega vinarja, ki gre brez potrebe na tuje. Fosfatov imajo doma zadosti na razpolago. Kmetijski urad pošilja vsako lelo učenjake v najbolj daljne kraje sveta, da poizvedo in preskušajo, če so kjo dobre in koristne rastline, ki bi sc dale v Ameriki nasaditi. Amerikanec ni zadovoljen z ravnanjem lenuhov: »Kar je, pa je! Jaz ne bom novega sveta in novih rastlin ustvaril.« Ta brezbrižnost je smrt za pravi napredek. Beri, poskušaj, delaj in Bog bo pomagal! Amerikanci so na ta način presadili na svojo zemljo najboljše drevje, bombaž, zemeljske orehe in vse drugo raznovrstne rastline. Tako delajo zdaj vsi na-, predni narodi z velikim uspehom. Posrečilo se je turšico z izbiro pravega semena vedno bolj proti severu razširiti. Koliko je pri nas krajev, ki malo višje ležijo, o katerih ljudje menijo, da v njih turšica več ne zori. Kako dobro bi bilo dobili seme iz mrzlega kraja, četudi naravnost iz Amerike. Sa i turšica izmed vseh žit največ donaša. Prizadevajo si v uradu železniško omrežje raztegniti do zadnje vasi, da bodo kmetje lažje svoje pridelke v mesta pošiljali in bodo meščani v narav-nostni zvezi s kmetom. Kadar se prikažejo v kakem kraju nove škodljive žuželke ali kak drug mrčes, ki kmetu veliko škode napravi, pošljejo iz urada učenjake v tisti kraj, kjer je škodljivec polja ali pridelkov doma, da v domovini sovražnika poiščejo njegove naravne sovražnike. Bog je namreč vse tako uredil, da ima vsaka škodljiva stvar tudi sovražnike, kateri jo končujejo, da se preveč j?e razmnoži. Le poglejte, kako končujejo ptice pevke razne gosenice, postovke rni-i itd. Te naravne zaveznike gredo Amerikanci iskat v tuje dežele. Tudi v tem so dosegli prav lepe uspehe. Ljudstvo se za poskuse in nauke vedno bolj zanima, ker spozna, da more le na tej poti napredovati. Vsaka znanstvena preiskava sc precej v dejanju poizkusi. Da bi ljudje še boljše razumeli, jim ne razlagajo le z besedo, ampak živo kažejo na vzgledih, kako se dela. Določili so tudi, da mora kmet sladkor polovico predrago plačali v, primeri s ceno sladkorne pese in dela. Kaj bi neki amerikanski urad rekel k našim cenam sladkorja? Sladkorja bodo kmalu doma zadosti pridelovali. Tudi v Ameriki so prišli do spoznanja, da no kaže več dajati polja v najem. Najemniki so povsod gledali, (Jrt bi veliko iz zemlje dobili, pa ji le malo ali nič dali. Ker so žito vedno na tuje prodajali, je začela zemlja pešati. 1'°; skusili so polje umetno napajati. Nekaj časa je šlo. Toda zdaj se je izkazalo, daj sama voda ne more nadomestiti vsen redilnih snovi. Na deželi se opaža, da ima mladina vedno večje veselje do poljedelstva. Mnogi mladeniči končajo visoke šole na univerzi in se vrnejo potem na domačo farmo, kjer sc z vso vnemo posvete kmetijstvu. Če je to res', potem Lo Amerika šc zelo napredovala. Pri nas je pogosto največja težava z mladimi ljudmi, ki nimajo veselja do kmečkega dela. Gozdni uradniki pridobe vsako leto .'10.000 aeres sveta ali po naše 12.150 ha, to jc 18.235 oralov kmetijstvu. V bližnjem času se bo delo tako razširilo, da bo mogoče še desetkrat toliko sveta za poljedelstvo na novo pridobiti. Kako lepi so uspehi amerikanske-ga gospodarstva! Dolga imajo le 1015 mil. dolarjev. Prodajo pa na leto v tuje dežele za 9000 milijonov kron, kupijo 3»it le za 6000 milijonov. Posledice razuzdanega Življenja. Lani sem se pogovarjal z nekim gospodom o razmerah naših svetnih razumnikov. Čudil sem se, da primeroma ta ko malo storijo za povzdigo omike pri priprostem kmečkem ljudstvu. »Ali pa veste,« pravi gospod, »kje je vzrok? V mladosti so nesramno živeli, zapravili so najboljše moči, zdaj so čmerni in nesposobni skoro za vsako delo, ko smo stari še vedno veseli.« — Ne vem, če jc to res, vem pa, da po mestih in ravno tako po deželi, napravi ta greh neizmerno veliko hudega. Mi skrbimo za povzdigo živine, za izboljšanje kmetijstva, za pomoč revežu, toda z žalostjo gledamo, kako nam nečistost razjeda zdravje in moči tudi pri dobrih fantih. Če se nam ne posredi vsaj omejiti to zlo, bo prihodnji rod le rod oslabljenih in mehkužnih ljudi, ki ne bodo sposobni za veliko delo gospodarstva. Dolžnost vsakega pametnega človeka je, storiti vse, kar je potrebno, da se rana na telesu naroda ozdravi. Mladim v svarilo in staršem v poduk in ravnanje priqJ>čujemo nekaj misli iz knjige: »Mladeničem«, 2. zv., spisal škof ljubljanski Anton Bonavcn-tura: »Nečist greh je jako zapeljiv, in sicer ravno zavoljo obetanega uživanja. Grešnik sanja o največji sreči, katero misli doseči, ako sc poželjivosti prepusti. Toda zgodi se mu, kakor se je zgodilo izgubljenemu sinu. Doma mu je bilo pretesno, prežalostno; daleč proč od očeta se mu je sreča smehljala; toda, ko je zapustil dom in očeta, ni prišel do sreče, marveč do prevelike sramote. Da, nečisti greh ima nekaj sladkega, predno se stori; toda po dejanju ni sladkosti, marveč žalost in sramota. Res je, da se posledice nečistosti ne pokažejo precej, posebno, ako ima mladenič zdravo, močno telo; res je, da se posledice izgube, ako se navada odpravi v pravem času; toda ali ni Škodljiv tudi tak strup, ki deluje pola- goma? Ali se more zastarana navada lahko odpraviti?« Vsak izmed vas je lahko že opazoval grozne posledice tega greha. Dobro je pa, ako sprejmemo pojasnilo šc od zdravnikov. ^ »Zdravniki trdijo in vsakdanja izkušnja uči, da po nečistem grehu hira življenjska moč človeškega telesa. Neizmerno se uporabijo in razburijo do-tični živci, ki so po hrbtenici zvezani z možgani, pa zato trpi tudi hrbtenica in možgani. Tako večkratno pogostno nezmerno razburjenje živcev jih oslabi, da niso več tako čili, živahni, ampak izgube svojo prožnost. Že pred skoro dva 1000 leti je trdil pogan Cicero: Res, starost stroši in oslabi telesne moči; toda slabost v starosti je le prevečkrat posledica grehov v mladih dneh; pohotna in razbrzdana mladost namreč privleče v starost onemoglo telo. Ta posledica se sama izda, ker ne-čistnik izgublja čvrstost in krepost vo lje, len postane in nedelaven, ne mara za večje napore, pa zaostaja v svojih delih. Oslabeli in izkvarili so se po tem grehu celi narodi, kakor nam izpričuje zgodovina grškega in rimskega cesarstva. In dandanes? Nenravnost se razširja med narodi, pa jim tudi razjeda njihovo moč. Vsi, ki narod ljubijo, zdi-liujejo in jadikujejo. O Nemcih toži neki pisatelj: »Največja nevarnost, ki preti nemštvu in moči ljudstva, je vedno naraščajoča nenravnost, katero pospešuje okolnost, da ljudje vedno bolj in v večjem številu zapuščajo ravno pot verskega svetovnega naziranja in verstva sploh.« Po nečistosti torej slabi življenjska moč, pa tudi kri se izpridi. V knjigi P. Rista o jezuitih na bojnem polju se čita sledeči dogodek: »Vojaški zdravnik mi je namignil, naj nekega ranjenega častnika opozorim, da bo moral umreti; rana se mu namreč ne bo zacelila, ker mu je kri radi poprejšnjega razuzdanega življenja pokvarjena. S častnikom sem začel razgovor i,n ga vprašal, če ve, da je zanj kaj slabo. — »Da, da,« odgovori žalosten, »rana se ne celi, povečava se od dne do dne.« — Vprašam ga, če ve, odkod to prihaja? Solznih oči mi odgovori: »O da, dobro vem; razuzdano sem živel.« V spravo za grehe je Bogu rad daroval svoje življenje.« Še hitreje pa razjeda nečistost živce, ki so za telesno moč in zdravje tako važni. Sloveči profesor Ivrafft-Ebing, ki ni veren mož, trdi, da se iz razuzdanosti razvije cela vrsta živčnih bolezni; kdor že iz navade greši, oškoduje si posebno delovanje hrbtenice in odtod ona živčna slabost, ki dandanes zastrupuje življenjsko veselje in življenjsko moč premnogih ljudi. Res, živčne slabosti in bolehavosti izvirajo tudi iz raznih drugih vzrokov, vendar jc razuzdanost najnevarnejši. Kdor ima mirno vest, mirno živi; kdor je pa razuzdan, se pogostokrat vzburja; vsaka vzburjenost je silen udarec na živce; ako se tak udarec pogostokrat ponavlja, ni čuda, da ti važ- ni deli našega telesa pešajo, pa ne morejo več popolnoma delovati. Živčno oslabljen človek jo čmeren, siten, potlačen, razburljiv, razdražljiv, sebi in bližnjim za veliko nadlogo. Ako pa razuzdanec svoje moči prehitro troši in najbolj važne dele svojega telesa oškoduje, je gotovo, da si tudi življenje prikrajšuje. Zdravnik Hufeland trdi, da od vseh vzrokov, ki prikrajšujejo človeško življenje, ' je prav posebno nevaren ravno razuzdanost. Po tem prežalostnem pogledu na' telesne posledice razuzdanega življenja poglejva še posledice na dušne moči. V knjigi »Modrosti« stoji zapisano; »S čimer kdo greši, s tem je tudi po-< korj en.« Nečistost je greh mesenosti, zato se nečistnilc ugrezava v mesenost, v nizkotnost, v živinstvo. Izpred oči se mu izgublja vse, kar je bolj duhovno, vzvišeno, idealno. Po prahu in blatu se plazi, ker so mu polomljena krila, s katerimi bi se dvignil v višave; dušne moči, namreč domišljija, spomin, razum, volja, čuvstvo pojemajo, popuščajo in se izgubljajo. Po razuzdanem življenju se pokvari najpoprej domišljija. Pri mladeniču je domišljija jako živahna in sprejemljiva za razne vtise kakor mehak vosek. Ako je mladenič razuzdan, so vzbujajo v domišljiji nespodobne predstave; kar čita, kar pogleduje, česar sc dotikuje sam ali z drugimi, vse to odseva v domišljiji; živahne predstave se v domišljijo globoko zarijejo in se sa-meposebi rade ponavljajo; predstave večkrat ponovljene pa domišljijo še bolj podjarmijo, da se jih kar iznebiti ne more; karkoli vidi in pogleda, že mu. domišljija kako nespodobnost pritakne. Po živi domišljiji se pa še vzburijo nespodobni telesni deli, ker so z njo po možganih, hrbtenici itn živcih združeni; ako pa to pride v navado, se vzburijo pri najmanjšem povodu, vplivajo na domišljijo, da se tudi v njej zbude grde predstave. Dragi mladenič! to je slika notranjega življenja v mladeniču, ki je postal nečistnik. More li tak nesrečen mladenič imeti zmisel za to, kar je lepo, čisto, čeclnostno, vzvišeno? Razuzdanemu mladeniču se pokvari spomin. V spomin se vtisnejo predstave, za katere se človek prav zanima, pa zato na dotične stvari bolj pazi in so zato predstave bolj živahne in močne. Razuzdanca pa ravno nespodobnosti najbolj zanimajo; zato so predstave nespodobnih stvari bolj močne in žive in se v spomin bolj globoko vtisnejo. Nespodobnež se za plemenito in čednostne stvari ne zanima dovolj, zato so tudi predstave bolj meglene, v spomin se ne vtisnejo globoko, tudi prostora nimajo, pa hitro potemne. Ni čuda, ako razuzdanca le nečiste misli nadlegujejo in je teh skoraj vedno vsa glava polna. Spomin se torej pokvari, pa tudi opešati bi mogel. Ker razuzdana dejanja razburijo možgane in jih preveč napno, možgani oslabe in po lii možganih tudi spomin, ki je na nje na- VGZflH« • Iz tega je razvidno, zakaj se tudi razum oškoduje. Zdravnik Ilufeland trdi iz izkušnje, da razuzdanost otopi najlepše dušne moči. Živahnost duha 8e zamori; dečki daroviti in šegavi postanejo srednje nadarjeni, celo zabiti. Z e poganski modrijan Ciceron piše: »Narava ali Bog ni dal človeku nič bolj plemenitega od razuma; no, temu božjemu daru je najhujši sovražnik po-čutnost. Ako se počutnosti in pohot.no-sti streže vedno in dolgo časa, izgublja se luč razuma, ki more vsled tega popolnoma ugasniti.« Še vedno velja, kar je pridigoval prerok Ozej: »Nečistost, vino in pijanost Te oropajo pameti.« Z razumom je tesno sklenjena volja, ki je preimenitna moč duše. Volja posebno opeša. Da se ustreza razbrda-ni pohotnosti, zato ni treba nobenega napora volje; narava kar samaposebi v strast vleče in sili; ker pa volja ne deluje, razvadi se in peša. Pa tudi zato peša, ker opešajo živci, s katerimi volja deluje v telesu in izvaja svoje namene. Razuzdanec nazadnje nima odločne, močne volje. Hotel bi biti boljši, hotel bi zopet čisto živeti: da, hotel bi, ne stori pa ne, volja je omagala. Nazadnje postane popoln suženj strasti. Saj nam je že Jezus sam povedal, da postane suženj greha, kdor greši. Ako to velja o vsakem grehu, kaj šele o nečistem, ki zastrupi celo telo v vseh njegovih d?lih! Iz tega pa sledi nekaka nestalnost in neznaČajnost. »Govori se dandanes,« piše zdravnik Ilufeland, »toliko o moči ln močnih ljudeh. Jaz tega ne verjamem, dokler ne vidim, da dotičniki premagujejo strasti in zdržno žive; le to je zmaga in edino znamenje prave dušne moči in le v tem obrzdavanju je šola za mladeniča, da se razvije v močnega moža.« Razuzdanec si pokvari tudi čuv-stvenost; za pravo veselje ni več sposoben. Strupena naslada mesenosti ga je tako pokvarila, da za nedolžna, dopuščena razvedrila nima nobenega zmisla, kar nič ga ne zanimajo. Tovariši veselo skačejo in se zabavajo z mladenižkimi. nedolžnimi šalami, njega to ne vkč* t.h mika, ne veseli, on je klavern. doUro^a-i s«, le skritih krajev išče za nesramna pogovore in morda tudi za nesramna dela. S psalmi-bi moral klicati: »Ni ga miru v fSV/jlti kosteh zavoljo mojih grehov; r.v.- ::.r,\<-. hudobije so mi čez glavo zračilo. im uif- tlačijo kakor težko breme; in vi-H potrt in celi dan ža-»\i}•*»•;. a j-i rn ■< no, se mora gnojiti s kalijevimi, fos-tornatimi in dušičnatimi gnojili, ako hočemo imeti od gnojenja dober uspeli; ni pa vseeno, ako sc vzame enega gnojila, ki se zdi kmetovalcu najmanj drago, veliko, drugega pa, ki se smatra za drago, pa malo. Takšno ravnanje jc napačno. Fosfornato gnojilo Tomasova žlindra stane približno 8 kron. — »Dobro« bo rekel naš kmetič, »tega bom kupil, ki je poceni, kalijeva sol pa slane 12 kron, te bom pa vzel le malo, lter že pravijo, da tudi mora biti, saj tudi za juho ni treba veliko soli, bo pa sc travnik z malim zadovoljen.« Slično jc modroval enkrat kmetič stare grče iz Štajerskega. Velika množina Tomaso-ve žlindro ne povzroči vsega, ker jc rastline le toliko porabijo, kolikor jim je ravno za njihov razvoj potrebno. Velika obilica fosforovc kisline jim premrlo koristi, ker jim primanjkuje kalija in tudi dušika. Ce manjka pri gnojenju ene ali druge hranilne snovi, je zares nekako tako, kakor če bi vži-vali mi jedila brez soli ali zabele. Dušikovo gnojilo čilski soliter prestraši res marsikaterega kmetovalca s svojo ceno: 30 kron za 100 kg, toda pomisliti je treba, da zadostuje ta množina za 1 hektar, kar je približno 1 in tričetrt orala in sicer velja to za travnike in ueteljišča. Ta dodatek kalijevi soli in Tomasovi žlindri pomaga veliko, ker povspeši naglo in krepko rast. Kalijeve soli jc treba na 1 hektar 200—250 kg; Tomasove žlindre pa G00—700 kg ali pa namesto te ravno toliko , superfosfata. Najbolj napačno jc pa gnojiti samo s T« m a sovo žlindro ali pa s superfosfa-toni. Nekateri tudi trdijo, da gnojenje s kalijevo soljo ni potrebno, ker je v nekaterih legah itak od narave dovolj kalija v zemlji, vendar so takšne trditve prav slabo utemeljene, kajti nikjer ni v zemlji toliko kalija, da bi bilo gnojenje s kalijevimi gnojili brezuspešno. Vsakega gnojila je treba v gotovi množini in v pravem razmerju, kar je odvisno tudi od tega, za katere rastline so rabijo. Kdor še o rabi umetnih gnojil ni dovolj podučen, naj vpraša prej pri kmetijski podružnici ali drugi stanovski organizaciji za svet in če ta ne more dati stvarnega pojasnila, bo pa vsaj vedela, kje je mogoče ista dobiti. Najbolje je pa, da se v sličnih zadevah obrne vsakdo na uredništvo te prilogi. katero bo vsakomur radevoljc spo-i čilo. kje se dobiva brezplačna pojas-r.ila in brošure o porabi umetnih gnojil. v .MU. h i" ••<■> r',.-, ■ -t tr. : W1 ri H+> jM'i %(!'>','■!> ju z MiinV ■»» vt .tu, rfvift r: >'Mr>»U j« ny,< t >: ■; K '/r zna,- Dansko mlekarstvo leia 1911. Dobro urejena mlekarna pospešuje najbolj splošno povzdigo kmetijstva, kar oči vid no dokazuje mala Danska, ki mori le 3834 Mm', torej ni niti štirikrat tako velika, kakor Kranjska in ima od te površine 481 odstotka njiv, 28 odstotkov travnikov in pašnikov, 6 odstotkov gozda, 17 9 odstotkov pa nerodovitne zemlje. Množina lani prodanih mlečnih i/.^ delkov jc res velika. Prodali so 89 milijonov kg masla. Če računamo to maslo po 340 K kg, so dobili za maslo 302 6 milijonov K. Razen tega so prodali 20 milijonov kg smetane in 10 5 kg mleka, kar je bilo vredno 32 milijonov kron. Torej je mala deželica dobila la-ni za mlečne izdelke 334 6 milijonov K. Le v enem letu so kljub suši 2 milj. kg masla več izpeljali, kakor prejšnje leto, če računamo zraven tudi vrednost smetane. V primeri z letom 1910 so dobili kmetje 15 milijonov K več za svojo izdelke. Obenem z maslom se jc pa pomnožil tudi izvoz mesa in živine. Nekateri kratkovidni strokovnjaki pri nas menijo, da mlekarne ovirajo razvoj splošne živinoreje. Danska nam kaže ravno nasprotno resnico. Lani so izvozili samega mesa 11 i milj. kg, leto popred le 97, leta 190!». 95 milj. Če računamo to meso po 1 in K kg, je bila vrednost vsega mesa 159 ti milj. K. Danska je izvozila tudi velik > množino žive živine. Skupno leta 1911. 153.000 glav, leta 1910. 140.800, leta 1909. 124.000, leta 1908. 121.600. Če računamo to živino po 300 K glavo, je bila na tuj • prodana živina vredna lansko leto 459 milj. K. Čudno je tudi, da so za jajca v enem samem letu 25 milj. K več potegnili, kakor prejšnje leto. Prodali s<> jih lani 410 milijonov komadov. Če r;i-čunamo komad po 7 vin., so dobili kmetje na Danskem za jajca 287 milj. kron. Kaj pravite, ali ni to denar? Ves ta lepi napredek v kmetijstvu ima svoje korenine v mlekarstvu. Pamet in delo sta združila in napravila krnel i blagostanje, kakor ga uživa kmet le malokje drugod na svetu. Povsod .ie znano izvrstno dansko maslo. Še na Avstrijsko, ki jo vendar kmetijska država, so ga lani 2 milj. kg poslali. Danci imajo krave, ki dajo na LIo 5 do 0000 1 mleka. Seveda privoščijo tem črnim liskam vse najboljše; tropine, otrobe in dobro pašo. Komur sc vsega škoda zdi, čeprav bo imel oči-vidni dobiček, ni za gospodarja. Da bi se še bolj prepričali, kak .-no so krave, so 'osnovali kontrolna društva. Izmerili so čisto natančno vsako krmo in jo iztehtali, da bi vedeli, koliko more krava največ mleka dali in koliko da mleka na 1 kg krme. I'peljali so krmilne enote. Ker se je hotel vsak s svojo živino postaviti, so krmili tako, kolikor so sploh mogle krave dobrega povžiti. Toda v tem so šli predaleč, delo sc ni izplačalo. Letos jc dr. Herz, bavarski deželni mlekarski nadzornik dokazal te ponesrečene poskuse. Nadzornik pravi, (in bi morali zdaj iz iste množine hrane pri kravah več masla in več mleka doseči, kakor pred desetimi leti, ako so kontrolna društva osnovana na pra" podlagi. Če tega ne dosežejo, ne dosežejo svojega namena. Imajo pri društvih učene nadzornike, ki vse redi o zapisujejo in vse redno krmijo, to( dejanski uspehi niso ugodni. Z isto k mo, kakor so krmili leta 1910. 100 krav bi krmili leta 1900 119 krav, ki bi dalo 31.041 kg več, kakor so ga dale 1 1910 Pri drugem kontrolnem društvu Li preredili pred desetimi leti mesto 100 krav 1910. 144 krav, ki bi dale 77.632 kg mleka več. To se torej ni posebno obneslo. Tudi pri nas sc je že sprožila misel, da bi poslali na Dansko nekaj ljudi, ki naj bi študirali kontrolna društva. Iz imenovanih podatkov jo pa razvidno, da tega ne bo kazalo pri nas upc-ljati. Dr. Ilcrz priporoča snovanje društev za molžo, ki naj bi namen kontrolnih društev prav na priprost način izpolnila. Krave bi so morale tako krmiti, da bi dale kar največ mleka. Pri teh društvih bi morali slabe molznice odstraniti, vsako žival po njeni naravi in potrebi krmiti, množino vsake molže natančno zapisati. Dekle, ki molzejo, bi bilo treba naučiti novo molže s stiskanjem. — Na ta način bi lahko vsak gospodar dosegel v kratkem času prav dobre krave in s tem najlepšo dohodke iz svojega gospodarstva. Tržni mM Mnogi gospodarji bi radi popravili svoja gospodarska poslopja, pa ne morejo, ker ni mogoče denarja dobiti. ^Na Francoskem se godi malim hranilnicam veliko boljše kakor pri nas. Francoska banka posojuje denar deloma brezobrestno, deloma po nizki obrestni meri (3 odstotke) vsem malim hranilnicam, ki rabijo denar. Pri nas imajo denarja zadosti velike banke in bogata podjetja, ki izplačujejo visoke dividende. Dunajska zavarovalna družba je imela dne 16. m. m. svoj občni zbor. Pri zavarovanju zoper ogenj so prejeli :13,864.400 K. Izplačali so za škodo po požaru le 5,220.821 K. Povedali so tudi, da je bilo lani še posebno veliko požarov. Za prevozno blago so prejeli 467 tisoč 946 K premij, plačali lc 186.950 K. Na zavarovanja proti toči so prejeli 2,145.501 K, izplačali samo 1,097.289 K. Ass. Generali si je prihranila žc 351,843.680 K. Lani jc znašal čisti dobiček 7 milj. 627.979 K. — lles bi bil žc čas, da sprejme država vse zavarovanje v svoje roke. Dokler se pa to ne zgodi, bo treba le domači zavod podpirati, da bo denar doma ostal. Pri naših kmetih se posebno spomladi kažejo nasledki napačnega gospodarstva. Slame jc na mnogih krajih preveč, dobrega sena za govejo živino, peso in krompirja pa navadno povsod premalo. Naše gospodarstvo se bo moralo ravnati po tržnih razmerah, r. (I. IMccoli, .lo«. t iZmar. J Tovarna štedilnikov H, Koioseus, Wels, Zg. Avstrijsko, Po dobroti In kakovosti nepre kosljiv železni, emajllranl, por celanasti StcdlnlKl kakor tudi iz inajohke za gospodinjstvo, liotele, restavracije" I d Načrti za kuhinje na paro, pllnove Štedilnike, irshe ped za trajno kurjavo. Dobilo se v vsaKl zelezni trgovini, kjer ne, sc pošdjajo nnravnost Zahtevajte „Izvirne Koioseus - štedilnike"^ • vrnile slabejSe izdelke 3973 Ceniki zastonj iSfflSfflK« Pristno, čisto v velikih in manjših množinah pro!i takojšnemu plačilu se želi kupili. Prijazne ponudbe pod B. Z. 716 na upravo lista. ' - WMMMHMEMMMHMHM Valilnica za K 45'— vali boljše kokoš. Zastonj na po-skušnjo 0. liCKE PDtten-do 1149 pri Dunaju. 949 Imctne ^obe Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo amerikanski umetni zobje, posamezno ah cela zobovja, izvzemSi nedelje In praznike vsak dan od b. ure zjutraj do 6. zveter v kone. zoharsk. atelje O. Seydl 1« Ljubljana, Siril. leva ulicu št. 7. Kadar potrebujete volneno ali svileno blago, perilno blago, izgotovljeno perilo, platneno blago, preproge, zastore, odeje ali druge praktične predmete, pišite tu zraven navedeni tvrdki po novi, bogato ilustrovani cenik. Prejeli ga bole popolno zastonj in poštnine prosto. Gospodoma Kastner & Ohler Gradec ip- Superfosfat 829 * ' " ' vsake vrste razpošilja Tovarna kemičnih Izdelkov na Hrastniku. 488 ,,titania<< brzoparilniki za živinsko krmo z odpirajočim so plaščem, popolno iz kovanega železa in kovinastc pločevino so zajamčeno ne-porušni. — Najmanjša poraba kuriva, najhitrejši razvoj plina, najkrajše parjenje. Malovredna krma postano potom pare v „Titania" brzoparilnikih za živinsko krmo zopet vporabna in sposobna za krmljenje. Prospekti, cenik! ustuj. Plafiu.e se lahko na obroke. Titania-Werke, Wels 166 (Zgor. Avstr.) Specialna tvornlca za brzopa-rllallc« za ilvlnsko krmo, mle-ine centrifuge, selalne stro.e, senčne grnblje, brzoparllnlke, stroje za pranje In mencanje, Izplahovalnlke, aparate za osve-ienje zraka Itd. Cl.vno zas.op. za Sta ersko in Kranjsko „Titania" brzoparilnlk se oddaja FRAN ftSEH. Gradec, MarieiiSasse ll ,udi zzak- z»va,rovi,no ?riPra™za ____::: kuhanje zganja. ::: Izjavljam, da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za Čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekcijoznih bolezni, v svrho desinfeciranja ob bolniških posteljah tei preprečenja slabega duha ter potenja nog ja steklenica Lysoforma kot desinfekcijsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah. Lysoform toaletno milo 1 K komad. 206 52—1 EBgodna prilika 8 Ker imam veliko zalogo opeke, ki je Izdelana Se iz cenenega cementa, oddajam csme*to strešnike __(z Zarezo in brez zareze) po znižani ceni. I--^-arniMn lir —1 Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti druge vrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garanoijo 956 llfflil JELHCIK1LJUBLJHnil U&T ifcST Najboljša in najsigurnejša prilika za šfedenje! benarni promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31, decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDS O JILN fi CM registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotelaUnion" za frančiškansko cerkvlio sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ■ m Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, grašcak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik Odborniki: _ . _ . ,i—. -*,- .--------- 6. nad Ljubljano, j- - • — " " * ' """ Matija Kolar, .. ______________ posestnik in blau x tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Sllbar, župnik na Rudniku. >iail(-l.; |/l V.UOV.U 1111». ...................t I----I------- Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v 'Št. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia. Hnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Bree p. B. Kaiol Kauscheqq, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, niče in hišni posest, v Ljubljarii. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik .Ljudske posojilnice«. _ Ivan Pollak ml., tovarnar. trg. in obrt. zbor-Karol Pollak, fflh* rieielita banka v Ljubljani j deželnem dvo __ vhod v Gosposki rcu, ulici Stev. 2.- Obrestuje hra A 1/. 0/. nllne vloge po *T /" brez vsacega odbitka. Obicstl se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, glro-računu In na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje 1 ornunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim 4 1/.0/. k°m"-zastopom v ** /2 naln h zadolžnicah. l»0 Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 V* % Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupllarno-varne komunalne zadolžnlce ln zastavne liste. Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. 102 I* zaupanja vredne osebe ki obiskujejo zasebne od-_ _ , jemalce, se iščejo proti zelo visoki proviziji, za prodajo naših znamenitih 1139 in patentovanlh zastorov za okna. Visok ugoden zaslužek. Vzorci franko. Mene tvornice rolet in iluzij i. i E. Eliti, fipjperh na 0$rl, Češho Občuje se v srbsko-hrvatskem, Češkem, laškem, nemškem in ogrskem jeziku. S prevzetjem zastopstva naše tvrdke si pridobite časten in visok zaslužek. složna, cena ln varna ' Cunard Line Bližnji odhod 1z domače Inke Trsta: Carpathia 30/4, Saxonia 14/5, Pannonia 25/5. Iz Liverpola: Lusltanija (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 27./4„ 18./5. 8/6, 29/6, 27/7 Mauretania 1912, 11./5. 1/6., 22/6, 13/7, 1912. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-Jork III. razred K 220'— za odraslo osebo vštevši davek ln K 120.— za otroka pod deset let vštevši davek. O/ermval/oj. železnato J{ina-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje In častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbora! okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. Samo 6 dni I Samo 6 dni I v B1UV CdiilO uri ED. SMARDA, potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) za francosko linijo Crez HflVre V NeW-Y0fl( in iz Amerike nazaj v domovino. Motorji. Motor)! na surovo olje In 7. motnim pritiskom od I« do 20 H P. -l'/i vinarja na uro za Obratni stroški konjsko silo. Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol: od 1—50 HP, kakor tudi lokomobll od 2-20 HP. Obratni stroški 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo. I. VVARCHALOVVSKI Dunaj, III., Paulusgasse 3. — BudapeSta, VI., V4"cl-k«rut 37. Ugodni plafllnl pogoji. — Ceniki In obiski odjemalcev zastonj. Mčtnufakfurna trgovina pri „Škofu" se je " " preselila v nove prostore pred Škofijo šfev. 3 (Kordinova hiša zraven knezoškofijske palače). Priporoča se za mnogobrojni obisk. SCSESC3C!S™SC3E3E3E3SCSE Daje po UVh registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od «3 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, Prelat H. Kalan !. r, predsednik. 92 amsacasac —j r -jr LE 3P Kanonik I. Sušnlk I. r., podpredsednik. ^CTriHnUruVraJC £