Podrobni urbanistični red ZA OBMOČJE TACNA, ŠMARTNEGA IN GAMELJN Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 169. seji dne 15. 4. 1977 razpravljal o osnutku PODROBNEGA URBANISTlCNEGA REDA za naselja Tacen. Šmartno. Gameljne, Vikrče, Zavrh, Rašica in sklenU predložiti zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela osnutek v obravnavo. Kompleksna obravnava prostora v tem okviru za-bteva nekatere spremembe in dopolnitve krovnega ur-banističnega dokumenta — Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane. Vzporedno zahteva tudi spre- OSNUTEK Na podlagi drugega odstavka 3. člena in prvega od-stavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in 27-255/72 ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je skupščina mesta Ljubljana na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora občin dne sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O URBANISTIČNEM PROGRAMU ZA OBMOČJE MESTA LJUBLJANA 1. člen Sprejmejo se spremembe in dopolnitve odloka o Ur-banističnem programu za območje mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 28-628/72), ki jih je pod št. projek-ta 1505/74 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v apri-lu 1977. 2. čten fcTrbanističiii program se spreminja in dopolnjuje na cbmočju Tacna, Šmartna in Gameljn, kot je prikazano v merilu 1:5000 v grafičnem delu elaborata, po posa-meznih svojih elementih: — namenski izrabi površin, — številu in konturah zazidalnih otokov, — stopnji predpisane urbanistačne dokumentacije, — lokacijah družbeno pomembnejših objektov, — zavarovanih območjih, — komunalni opremi, — prometu, — vodnem gospodarstvu. 3. člen Območje krajinskega parka Šmarna gora se ureja z urbanističnim načrtom. 4. člen Z zazidalnimi načrti se urejajo zazidalnd otoki: 1. površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti: — SS 201/5 b — Tacen — SS 201/6 — Šmartno — SS 201/7 — Smartno , — ŠS 202/2 a — Gameljne . — SS 202/3 a — Gameljne membe in dopolnitve odloka o razglasitvi splošne pre-povedi, ki velja do izdelave posameznih zazidalnih na-črtov za območja, kjer se ta obveznost ohranja ali uva-ja. vendar ne za daljše obdobje od treh let. Slednja odloka sta v pristojnosti skupščine mesta in izvršni svet predlaga skupščini občine, da ju priporoči skupščini mcsta v obravnavo in sprejeljc. Skladno s pristojnostmi obeh izvršnih svetov bodo vzporedno osnutki teh ur-banističnih dokumentov tudi javno razgrnjeni in dele-gatom detajlnejše razvidni (načrta sta tudi priložena v prilogi). — ŠS 202/4 a — Gameljne — SS 202/6 b — Gameljne — ŠS 202/6 c — Gameljne 2. Površine za inštitutske in šolske dejavnosti: — Sl 202 — Tacen 3. Površina gramoznice: — G2 4. Proizvodne površine: — ŠP 202/3 — Gameljne . . 5. člen Namembnost zazidalnih otokov SS 202/6 b in SS 202/6 c — Gameljne je možno tudi sprerneniti iz stanovanj-skega v drug namen. Namembnost se opredeli z zazi-dalnim načrtom. 6. člen Z urbanističnim redom se ureja vse ostalo območje. Na tem abmočju so zazidalni otoki: 1. Površine za stanovanja in spremljajocedejavnosti — ŠS 201/1 — Vikrče — ŠS 201/2 — Vikrče — SS 201/3 — Tacen — ŠS 201/4 — Tacen - . — SS 201/5a — Tacen — ŠS 201/8 — Smartno : . — ŠS 202/la — Gameljne '•. — ŠS 202/lb — Gameljne — ŠS 202/2b — Gameljne — ŠS 202/3 — Gameljne — SS 202/4 — Gameljne — SS 202/5 — Gameljne — SS 202/6a — Gameljne — SS 202/7 — Gameljne — SS 203 — Zavrh — ŠS 204 — Rašaca 2. Proizrvrodne površine: — ŠP 201 — Kot, Tacen — ŠP 202/1 — Rašica, Gameljne — SP 202/2 — ZRMK, Ljubljana 7. člen Spremembe in dopolnitve odloka o Tffrbanističnem programu so na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih skupščine mesta Ljubljana in skup-ščine občine Ljubljana-Siška, pristojnih za urbanizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu ter pri Geodet-skj upravi Ljubljana. 8. aen Ta odlok začne veljati osrni dan po objavi v Urad-nem lista SRS. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Tone KOVIC, dipl. ing. Obrazložitev: Predlog izhaja iz kompleksne obravnave prostora med Šmarno goro in Rašico ter Savo v okviru doku-menta »Podrobni urbanistični red naselij Tacen—Smart-no—Gameljne«'. Predlogi obsegajo spremembe, ki pravi-loma nimajo vpliva izven meja obravnavanega prosto-ra. Obsegajo: — spremembo meja stanovanjskih površin naselij: Tacen, Smartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica na podlagi upoštevanja zatečenega stanja in valorizacij kmetijskih zemljišč, krajinskih vrednot, infrastruktur-njh koridorjev itd.; — &premembo meja zazidljivih površin za proizvod-ne dejavnosti; — spremembo režimov urbanističnega urejanja v za-zidljivih površinah na osnovi preveritve obstoječega sta-nja in izhodišč urbanističnega urejanja; — rezervate za izgradnjo javnih objektovv naseljih; — infrastrukturne rezervate in programski potek ko-munalnih vodov; — novo inštitutsko cono (ŠI 201) v Tacnu za potrebe Republiškega sekretariata za notranje zadeve; — nove proizvodne površine (SP 202-3), v prostoru med Sp. Gameljnami in Savo; — zavarovanje širšega območja Smarne gorekotkra-jinski park z obveznostjo izdelave urbanističnega na-črta. Navedene spremembe so osnova za sprejetje podrob-nega urbanističnega reda teh naselij. OSNUTEK Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopol-natvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljublja-ne (Uradni list SRS, št. 12-153/74) je skupščina mesta Ljubljane na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora občin sprejela . ¦ •. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture 1. člen Odlok o razglasitvi splošne prepovedi (Uradni list SRS. št. 29-1478/75) se spremeni dn dopolni tako, da se v drugem členu v celoti izpusti specifikacija zazidalnih otokov skupščine občine Ljubljana-Siška in nadomesti z naslednjo specifikacijo: . ¦ ŠS 201/5b SS 201/6 SS 201/7 SS 202/2a SS 202/3a • SS 202/4a SS 202/6b ¦ ŠS 202/6c ¦ Sl 201 ¦ ŠP 202/3 SS 210. ¦ ¦ ŠS 215 ¦ ŠS 218i3 ¦ SP 518/1 Tacen,.- Smartno, - Smartno, Garfleljne, Garcieljne, Gaiiieljne, ¦ Gameljne, Gameljne, Tacert, ¦ Gameljne, • Selo, Bukovica, Vodice, ¦ Vodico.ce, 2. člen. Meje posameznih zazidalnih otokov, za katere velja splošna prepoved, so razvidne iz kopij katastrskih na-črtov M 1:2880, ki so sestavni del tega odloka in ki jih je izdelaLLjubljanski urbanistični zavod pod št. projek-ta 1505/74 v aprilu 1977. 3. člen Graiični prikaz območij iz 1. člena tega odloka je sialno na vpogled občanom in organizacijam pri uprav-nem organu občinske skupščine Ljubljana-Šiška, ki je pristojen za urbanizem, pri službi za urbanizem skup-ščine mesta Ljubljana, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in prj Geodetski upravi Ljubljane. -- 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. - Predsednik skupščine mesta Ljubljane--« Tone KOVlC, dipl. ing. • OSNUTEK Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem plani-ranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana-Siška, je skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji zbora združenega dela dne 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 1977 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za nekatera zazidalna območja občine Ljubljana-Šiška 1. člen Razveljavi se odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zem^jišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za nekatera zazidalna območja občine Ljubljana-šiška (Ur. list SRS, št. 13/75, 15/75). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Stane PLEMENITAS dipl. ing. Obrazložitev: Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za nekatera zazidalna območja občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS, št. 13/75 in št. 15/75) Je podvajanje mestnega od-loka o razglasitvi splošne prepovedi (Uradni list SRS, št. 29-1478/75) in zato je smiselno, da se ga razveljavi, ne pa eventualno vzporedno spreminja in dopolnjuje, kot se spreminja in dopolnjuje mestni odlok o raz-glasitvi splošne prepovedi. . OSNUTEK Na osnovi 9. in 10. do 13. člena zakona o urbanistič-nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/ 72), 6. dn 7, člena odloka o urbanističnem redu za nase-lja in območja v občini Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 17-445/74), 6. člena odloka o spremembah in do-polnitvah odloka o urbanističnem programu za obmooje mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. ) in v skla- du s 155. členom statuta občine Ljubljana-šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK O PODROBNEM URBANISTIČNEM -REDU ZA NASELJA TACEN, ŠMARTNO, GAMELJNE, VIKRČE, ZAVRH IN RAŠICO 1. člen - ' . • .: Da se zagotovi smotrna namenska izraba površin, njihovo opremljanje s komunalnimi napravami in funk-cionalna povezava naselij se za območje Tacna, Šmart-nega, Gameljn, Vikrč, Zavrha in Rašice sprejme po-drobni urbanistični red, ki ga je pod številko projekta 1505/74 izdelal Ljubljanski urbandstični zavod v aprilu 1*77. 2. člen ¦¦¦¦¦-Podrobni urbanistični red obravnava naselja in šir- ša območja naselij Tacna, Šmartnega, Gameljn, Vikrč, Zavrha in Rašice znotraj meje, ki je razvidna iz grafič-nega dela elaborata v merilu 1:5000. 3. člen Podrobni urbanistični red, skladno z določili 9. člena zakona o urbanističnem planiranju in 6. člena odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljub-ljana-Šiška, obsega analizo urbanskih funkcij, osnove za ureditev in izrabo območja, način urejanja in sanacije naselij, namensko uporabo površin z lokacijo družbeno pomembnejših objektov, pogoje za graditev objektov, prikaz zavarovanih območij in kulturnih spomenikov, idejne programske rešitve cest in komunalnih napeljav ter vodnogospodarskih ureditev, urbanistične ureditve in oblikovalne zasnove in opis etapne realizacije. Elaborat sestavljajo; — grafičnd del, — tekstualni del, — predračun komunalne ureditve,> c. — pravilnik za izvajanje.,;;.-. • . , : ,, ¦- 4. čleri" Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista dcločila odloka o urbanističnem redu za naselja in ob-močja v občini Ljubljana-Siška, ki so v tem odloku po-drobneje obdelana. Brezpredmetna postanejo predvsem določila 9. do 14. člena odloka c urbanističnem redu. 5. člen Podrobnejši urbanistični red za naselja Tacen, Smart-no, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih občine Ljubljana-Šiška, pristojnih za urbanizem, pri Ljubljan-skem urbanističnem zavodu ter pri Geodetski upravi Ljubljana. 6. «en Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan p-o objavi v TJrad-nem listu SRS. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška Stane PLEMENITAŠ, dipl. ing. Obrazložitev: -Pobuda za izdelavo pričujočega dokumenta izhaja po eni strani iz zahtev širše urbanistične dokumentacije (urbanistični program oz. urbanistični red) po podrob-nejši obdelavi območja naselij Tacen—Šmartno—Ga-meljne, ki naj bi predvsem opredelila rezervate za druž-beno pomembne objekte in podala programske rešitve komunalnih vodov in naprav, po drugi strani pa iz spo-znanja, da z obstoječo dokumentacijo zaradi njene po-manjkljivosti ni več moč ustrezno urejati in usmerjati nadaljnjega razvoja teh naselij. Ta, druga ugotovitev pa je zahtevala še širši pristop s kompleksno valorizacijo celotnega prostora severno od Save, od Šmarne gore in Povodja do Rašice. Na podlagi tako zbranih spoznanj o prostoru ter socioloških anket je bilo moč izdelati do-kument, katerega poudarek je predvsem na strategiji urejanja prostora, in ki z jasno definiranim pravilni-kom postavlja smernice kot obvezna izhodišča za detajl-no planiranje. Naselja, ki jih obravnava ta podrobni urbanistični red, kažejo tipično podobo socialne preobrazbe našega predmestja, ki doživlja metamorfozo iz ruralnih v ur-bana naselja. Vidne so vse značilnosti stihijske eksten-zivne družinske graditve kot posledica odsotnosti druž-benih instrumentov (vključno zakonodaje), ki bi indivi-dualno gradnjo usmerjali in nadzorovali. Odsotnost ur-banistične politike pa se kaže tudi v že zaskrbljujočem stanju na področju komunalne opremljenosti. Naselja TSG so v obdobju od leta 1961 dalje, posebej pa v letih 1970—1973 doživela silovito zazidalno ekspanzijo, ki ni le posledica naravnega prirastka, ampak predvsem po-sledica priseljevanja iz mesta in širše regije. O tej ekspanziji govorijo demografski podatki; zna-čilen pa je tudi pregled identificiranih vlog za izdelavo lokacijskih dokumentacij. V primerjavi z nekaterimi drugiml mestnimi predeli je ta ekspanzija zapoznela; vzrok je v tem, da naselja ne ležijo vzdolž glavnih prometnih vpadnic. ampak v prečni zveznici gorenjske in štajerske vpadnice. Mestno prebivalstvo je ta naselja »odkrilo« šele po asfaltiranju ceste Crnuče—Gameljne—Tacen. Glede na omenjeno »zapoznelost« ekspanzija še ni privedla do popolnega uničenja prvotne ruralne podobe vasi in ravnotežja v sami krajdni. Zal ta ugotovitev ne velja za naselji Srnartno in predvsem Tacen, ki sta se — ne samo spremenili v morfološkem smislu v tipični »spalni naselji«, ampak predvsem zelo boleče obzidali Smarno goro, tako da ji grozi osamelost in popolna izo-liranost od naravnega zaledja (onemogočeni dostopi v hrib). Privlačnost obravnavanih naselij je bila torej v na-slednjem: — lega v prvem »obroču« izvenmestnega prostora, ki se ureja z Urbanističnim programom, — relativno dobre cestne zveze s Sentvidom in Čr-nučami, — relativno majhna oddaljenost od preskrbovalnih centrov v mestu (očitno večja oddaljenost od delovnih mest ni odigrala odločilne vloge), — sprožčena prodaja zemljišč brez komunalni& pri-spevkov, — povečana ponudba zemljišč za gradnjo s strani avtohtonega prebivalstva, ki mu, zaradi prestrukturira-n ja iz kmečkega v nekmečko, zemlja ne predstavlja več eksistence, pač pa sredstvo za špekulativno pridobiva-nje dohodka s prodajo, — možnosti »zasebne« gradnje kot najbolj iskane oblike reševanja stanovanjskega vprašanja, tj. gradnje, prirejene finančnim zmožnostim graditelja, ki je v isti osebi tudi investitor, — osnovna urbariistična dokumentacija (UP) je bila izdelana šele v letu 1972. Dotlej urbanistična politika ni bila trdna in so se vloge reševale od primera do pri-mera z lokadjsko dokumentacijo, — prednostd predmestnega prostora za bivanje v zdravem okolju, ki jih mestni prostor vedno bolj iz-gublja: čist zrak, stiki z naravo itd. Naštete prednosti so pritegnile predvsem priseljence. Ekspanzijo pa so povzročili tudi domačini, ki doživ-Ijajo hitro socialno preobrazbo in jim dotrajane kmečke domačije tako po funkciji kot po razpoložljivem stano-vanjskem obsegu niso več ustrezale. Tako so otroci star-šev-kmetov zidali na domači zemlji kljub zaposlenosti v mestu in si s tem najceneje reševali stanovanjski pro-blem. Posledice dosedanje zazidalne ekspanzije v teh na-seljih so znane: — vsesplošna stihijska in neusmerjena družinska gradnja, kj je prinesla premajhen izkoristek zemljišča in ponekod zapustila trajno krajinsko, kmetijsko in dru-gc škodo (načenjanje rušenja naravnih ekosistemov); — dodatno ca. 7 ha razparceliranih zemljišč, kjer lastniki še čakajo na predpisane urbanistične dokumen-te; — izčrpanje obstoječih vodovodnih kapacitet; — povečevanje sanitarne ogroženosti podtalnih to-iov in povečanje onesnaženosti ribogojne Gameljščice zaradi neurejene kanalizacije; epidemiološke nevarno-sti; — nastopile so potrebe po kvalitetnejši in kvantitet-nejši opremljenosti naselij s spremljajočimi objekti in napravami; — nujna je ureditev cestne mreže; — nujna je ureditev odvodnjavanja meteornih voda; — potrebni so sanacijski ukrepi na Gameljščici, ki je zaradi intenzivnega obzidavanja pospešila svoj tok in pogosteje poplavlja; — nujna je zaščita krajinskega parka Šmarne gore, ne le v smislu registracije parka, ampak predpisane sa-narije in ureditve po programu; — potrebna je zaščita kvalitetnih kmetijskih zem-Ijišč. Izhodišča, ki so določala okvir obravnave elaborata, so bila predvsem: 1. pomen območja za rekreacijo prebivalstva celotne Ljubljane. Predvsem šmarna gora z vznožjem, Rašiško hribovje z vznožjem, obsavski prostor, v manjši meri pa tudi obrežje Gameljščice, predstavljajo v severnem predelu Ljubljane pendant Polhograjskim Dolomitom, njihova vloga pa je še potencirana z majhno oddalje-ncstjo od mesta in sorazmerno dobro dostopnostjo. Kljub temu pa doslej rekreacijski oz. turistični aspekt prostorske ureditve območja ni bil obdelan. Izdelava ureditvenih načrtov rekreacijskih con (Šmarna gora, ob-savski pas) naj bi bila ena prioritetnih nalog prostor-skega urejanja območja v prihodnjem obdobju, hkrati s poživitvijo in stimulacijo rekreacijskoturističnih de-javnosti. \z tega sledijo tudi odločni ukrepi za ustavitev nadaljnjega pozidavanja vznožja Šmarne gore; 2. na področju nadaljnje stanovanjske izgradnje v obstoječih naseljih naj bi bili napori predvsem usmer-jeni v: a) zgoščanje že pretežno pozidanih površin — s po-sebnim pogledom do ohranjenih ruralnih jeder naselij. Glede na nizko obstoječo izrabo naseljenih površin (po-prečna gostota 35 preb./ha), nudijo te površine zadosten prostorski potencial za pokrivanje stanovanjskega pri-manjkljaja avtohtonega prebivalstva v obdobju ene ge-neracije; b) smiselno zaokrožitev že obstoječih naselij, s tem da se zazidajo in urbanistično urede obrobne površine, ki jih je stihijska stanovanjska gradnja že delno načela; c) v zvezi s tem rezerviranje površin za izgradnjo družbenih objektov. tako imenovanega »širšega stano-vanjskega standarda«, potrebnih za normalen nadaljnji razvoj naselij; d) izgradnjo potrebne komunalne infrastrukture; 3. močan faktor izrabe tal na tem območju je kme-lijstvo. Kvaliteta zemlje, možnost.intenzivne strojne ob-delave in možnost arondacije sorazmerno velikih kom-pleksov narekujejo maksimalno zaščito kvalitetnih kme-tijskih površin (prsdvsem I. in II. savska trasa). Zato bo potrebnc rast naselij na teh površinah omejiti na najmanjšo možno mero, ne glede na še ne dovolj spe-eificirano kmetijsko razyojno politiko. Naselja se bodo širila predvsem na manj kvalitetna zemljišča oz. tam, kjer ni možnosti za organizacijo kmetijskih kompleksov ustreznih velikosti. Vrednost kmetijskih površin za intenzivno obdelavo zmanjšujeta dva elementa, ki se pojavljata v tem pro-storu: — eveatualni potek regionalne oz. avtomobilske ce-ste skozi ravninski koridor med Smarno goro in Rašico ž izvennivojskim priključkom med naseljema Smartno in Zg. Gameljne. Vendar bi trasa ceste, v kolikor bi potekala neposredno ob naselju Šmartno, oddvojila le manjši del kvalitetnih kmetijskih površin (ca. 20 ha), hujše bi bile posledice za samo naselje (hrup); — izkop gramoza, katerega maksimalni obseg je de-finiran na eni strani s potekom naravne ježe in na dru-gi, s potekom magistralnega plinovoda. Gramoznica naj bi se z obstoječih 12 ha povečala na ca. 50 ha, kar predstavlja 40 % vseh obdelovalnih površin I. in II. ka-tegorije na tem območju. V kolikor bi se angažirane površine gramoznice po končani eksploataciji sanirale za potrebe kmetijstva (s čimer soglaša tudi kmetijska zemljiška skupnost obči-ne), bi bila redukcija kmetijskih površin le prehodna. Vendar naj bi v tem primeru sanacija bila sprotna. Kmetijske površine slabše kvalitete oz. manjše kom-plekse, ohranjamo za kmetijsko izrabo iz enega ali več naslednjih razlogov: — ohranitev zelenega obeležja krajine (vizualne kva-lilete), — možnost za rekreacijo, — možnost kasnejših melioracij in s tem prehoda v kvalitetnejši razred, — ohranitev zelenih ločitvenih cezur med naselji, — ohranitev obstoječih ekosistemov, — ohranitev možnosti za kasnejšo nekmetijsko izra-bo območja. Da bomo kljub rastoči deagrarizaciji uspeli obdržati kulturno krajino, urejeno vsaj v dosedanjem obsegu, bo treba načrtno pristopiti predvsem h komasaciji razdrob-ljenih zemljišč; 4. na področju zaposlovanja bi morali strmeti k ci-lju, da se število delovnih mest na območju čimbolj pri-bliža številu aktivnega prebivalstva. Analize sicer ka-žejo, da se tudi v primeru 100 % zagotovitve delovnih mest le ca. 40—50 % prebivalcev zaposli v bližini sta-novanja, vendar na ta način kljub temu bistveno zmanj-šamo dnevna migracijska gibanja. Če pa območje nase-lij Tacen—Smartno—Gameljne obravnavamo v kontek-stu celotne občine, kjer je, oz. kjer pričakujemo obču-ten primanjkljaj delovnih mest in to zlasti v predelih, ki meje na obravnavano območje (npr. Brod, Stanežiče, Soseska 6, 7, 8), se prikaže upravičeno tudi razmišljanje o zagotovitvi večjega števila delovnih mest za širše gra-vitacijsko območje. Vendar nam prostorski omejitveni faktorji, krajinskovarstvena izhodišča ter primernost tal močno reducirajo razpoložljivi prostor za lokacijo proizvodnih dejavnosti. V dosedanjih raziskavah se je kot potencialna lokacija za proizvodne dejavnosti poka-zala le površina ob spodnjem toku Gameljščice, zahod-no od Sp. Gameljn. Površina maksimalne možne izmere ca. 15 ha, sega delno v predvideno eksploatacijsko ob-močje gramoznice ter bi bilo zadnji del (kot sanacijski poseg) moč aktivirati v celoti po končanem izkopu gra-moza na tem območju. Del proizvodnih potreb je možno realizirati tudi na območju zazidalnih otokov SS 202-6b in 6c (variantna ali mešana namembnost cone), vendar bodo za dokonč-no opredelitev za oz. proti izrabi te cone v proizvodne namene potrebne še dodatne globlje strokovne in druž-bene preveritve. Za perspektivni razvoj obstoječe industrije (Kot, Ra-šica), so predvideni rezervati, ustreznc dolgoročnim raz-vojnim planom teh organizacij. Ker pa ti organizaciji prehajata v prihodnjem obdobju predvsem na intenzi-fikacijo delovnega procesa, tudi ne predvidevata večjih novih zaposlitvenih možnosti. Danes skupno zaposlujeta ca. 1000 Ijudi; 5. neustrezna komunalna opremljčnost celotnega ob-močja zahteva takojšnje ukrepanje. Problem komunal-ne ureditve ni specifičen za obravnavana naselja, mar-več ga lahko brez izjeme posplošimo na vsa obmestna naselja ter je splošen problem družbeno neusmerjene stanovanjske gradnje. Pomanjkanje koncepta ter stra-tegije urejanja in izgradnje izvenmestnih naselij v pre-teklem obdobju je imelo za posledico vse močnejše za-ostajanje komunalne infrastrukture za stanovanjsko iz-gradnjo. Na obravnavanem območju se to najvidneje manifestira v: — popolni odsotnosti kanalizacije (z izjemo v Sp. Gameljnah), — pomanjkljivi preskrbi s pitno vodo, — prešibkem električnem napajanju nekaterih pre-delov, — skromnem obsegu PTT omrežja. Sanacija obstoječih razmer je zato predpogoj za pri-stop k nadaljnji stanovanjski gradnji na tem območju. Na področju preskrbe z vodo je stanje doseglo nivo, ko bi nadaljnja gradnja na tem območju zaradi neust-reznih dimenzij omrežja bistveno poslabšala preskrbo naselij. Pristopiti bo treba tako k izgradnji zmogljivej-šega primarnega vodovodnega omrežja kot k zagotovitvi dodatnih vodnih virov. Tu sta možni dve alternativni rešitvi: aktivacija sorazmerno bogatih nahajališč pod-talnice Skaručenskega polja in navezava na ljubljanski vodovod prek novega tacenskega mostu. Vendar je dru-ga, finančno sprejemljivejša rešitev, odvisna od ojačitve vodovodnih črpališč na levem bregu Save. Rezervat za predvideni 380 KV daljnovod Kranj— Beričevo (kot element urbanističnega programa) poteka skozi območje obdelave med Gameljnami in Rašico. Vendar je trasa problematična predvsem iz krajinsko-planerskih in naravovarstvenih vidikov (90-metrski ko-ridor v pretežnem poteku po gozdnih površinah). Zato predlagamo alternativni potek po južnem obrobju Vo-diškega polja, za katerega so dosedanje preveritve po-kazale manjše število konfliktnih točk; 6. prometne problematike ne moremo obravnavati oddvojeno od širšega prostora. Občinsko oz. bolje, mest-no merilo pogojuje cestni sistem na obravnavanem ob-močju. Prav tako je jasno, da te problematike zaradi njenih številnih vplivov in povratnih vplivov ni moč obravnavati sektorsko, tj. predvsem iz prometnotehnič-r.ega vidika. Cestni sistem skozi območje TŠG oz. sploh severno obrobje Ljubljane je tesno odvisen od perspek-tivne namenske izrabe območja in odločitev o nadalj-njem razvoju mesta. Dosedanja nedoreeenost bodoče podobe širšega ga-meljsko-vodiškega območja je v interakciji z nekaterimi naravnimi danostmi prostora predstavljala osnovo naj-različnejšim razmišljanjem o poteku infrastrukturnih koridorjev iz mesta proti severu. 2e z Gupom 1966 je bil skozi prostor med Šmarno goro in Rašico opredeljen izpad avtocestnega sistema iz mestnega središča proti Brniku oz. Gorenjski. Kasnejši predlogi (v okviru na-daljnjih prometnih študij, ki naj bi ustrezno korigirale avtocestni sistem skozi mestno središče, kot ga je opre-delil Gup 1966) tras avtocestnega sistema skozi območ-je TŠG niso bili osvojeni v veliki meri prav zaradi nuj-nosti, da se vsaka trasa višjega cestnega sistema pr^k tega prostora v smeri proti jugu nadaljuje prek vodo-vodnega rezervata Kleče (južno od Save) in ne dovolj prepričljivih možnosti reševanja zaščite podtalnice s tehničnimi ukrepi. Nadaljnji predlogi (tako imenovana gameljska in mengeška varianta) so bili načelno projektno preverjeni in zavarovani z odlokom o AC in RC rezervatih, ven-dar so kasnejša preverjanja pokazala vrsto konfliktnih točk (kosanje kmetijskega in rekreacijskega prostora, ustvarjanjs hrupnih con, prometnotehnični detajli kot: razcep Šmartno, potek skozi Rašico, Tacen in Šentvid, priključek na obvoznico v Kosezah, priključki na lo-kalno omrežje itd.). Rezultat je bila v določeni rneri »nezaupnica« pred-laganim potekom AC tras in zahteva po vzpostavitvi sistema, ki bi subtilneje obravnaval prostor. Resolucija strokovnih društev s predlogom AC sistema podaja kompromisno rešitev, ki v določeni meri podreja in pri-lagaja prometnotehnične argumente zahtevam po več-jem čuvanju okolja. S predlaganim potekom AC siste-ma skozi ljubljanski prostor na vzhodni strani (na ra-čun daljše poti po AC sistemu v smeri Gorenjska—Pri-morska) so podane boljše možnosti tako za očuvanje in-tegritete že intenzivno urbaniziranih struktur na zahod-n-Hn severni mestni fronti kot kmetijskih in rekreacij-skih območij na severu in zahodu. Analize tudi naka-zujejo, da je na vzhodni strani mesta, zaradi njegove relativne neizgrajenosti laže uskladiti odnose med mo-tilnimi vplivi AC in prostorskimi strukturami na eni strani ter koristmi, ki jih sistem izrabi in prinaša raz-voju mesta, na drugi strani. Kot najustreznejšo traso AC od Brnika do vzhodnega preboja skozi Ljubljano (Šentjakob—Bizovik—Rudnik) predlagamo potek po gozdnih površinah med domžalsko-mengeškim in vodi-ško-skaručenskim kmetijskim bazenom. Potek je tudi naravovarstveno in ekološko najmanj problematičen. Regionalno cestno povezavo v Ljubljano na severo-zahodnem območju pa bi v tem primeru predstavljala dosledno izdelana lokalna (ortogonalizirana) mreža, pro-metno na enakovrednem nivoju, ki bi se lahko optimal-no prilagodila programskim izhodiščem izrabe prostora, tako krajinskim in geografskim pogojem kot tudi pro-metnotehničnim potrebam urbaniziranih predelov. S ta-kim pristopom bi bila v največji meri ohranjena tako s krajinskega kot kmetijskega stališča celovitost gorenj-ske ravnine severno od Ljubljane. Zato tudi prostorska in urbanistična obdelava območja upošteva kot izhodi-šče: — potek AC sistema izven območja, — čimvečjo propustnost lokalnega cestnega omrežja kot ortogonalne cestne mreže nižjega nivoja znotraj Ae sistema. V kolikor bi iz drugih razlogov bil osvojen potek avtoceste skozi obravnavano območje, bi to zahtevalo ponovno ovrednotenje tako kmetijskih (kosanje) kot stanovanjskih površin (AC neposredno ob naseljenih površinah Šmartnega). Nepopravljive bi bile tudi eko-loške posledice takega posega, oziroma avtocestne re-šitve bi bilo potrebno prilagoditi zahtevam prostora. Glede na to, da avtocestna problematika ni ne v moči ne v pristojnosti tega dokumenta, je v njem po-dano stališče in rešitev, ki izhaja iz danosti in zahtev ožjega obravnavanega prostora. Navedena izhodišča so striktno vgrajena v podrobni urbanistični red Tacen—Šmartno—Gameljne, ki vsebu-je tudi nekatere metodološke novosti: poleg grafičnega prikaza izhodišč urbanističnega urejanja prostora pred-vsem rešitve kompletnega intemega cestnega omrežja naselj, ki bodo (skupno z detajlnim pravilnikom) v ob-močjih, ki se urejajo na podlagi lokacijske dokumenta-cije, omogočile solidne osnove tako za nadaljnjo parce-lacijo zazidljivih zemljišč kot za izgradnjo potrebne infrastrukture. To naj bi v zazidalnih otokih, kjer ni predvidena izdelava zazidalnih načrtov, predstavljalo instrument zavestnega usmerjanja razvoja naselij. Preglednica predlaganih zazidljivih površin in šte-vila prebivalcev: Virkče Tacen Šmartno Gameljne Rašica Zavrh Skupno Predvideno število prebivalcev območja: v zazidljivih površinah: 6070—6385 v nezazidjivih površinah 574 skupno 6644—6959 6,9 ha 34,2 ha 39,5 ha 46,2 ha (+ 57,4 ha) 6,3 ha 4,7 ha 137,8 ha (+57,4ha) PREDLOG Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem plani-ranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 22/72) ter 155. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška je Skupščina občine kjubljana-Siška na seji Zbora združenega dela dne in Zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za del območja ŠS 12 — Podutik 1. člen Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje Stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna pre-poved) na celotnem območju SS 12 — Podutik, ki je namenjeno za stanovanjsko gradnjo in posebne name-ne in je osnovano z odlokom Skupščine mesta Ljub-ljane, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 19-892/75. .2. člen Za dele zazidalnih otokov SS 12 — lc, ŠS 12 — 3c, SS 12 — 4c, SS 12 — 5c in SS 12 — 6c, ki so že strnjeno pozidani, splošna prepoved ne velja. 3. člen : • '. . ' .' ¦ '' Sestavni del tega odloka so: — grafična priloga v merilu 1:2880, ki jo je pod Št projekta 530 v februarju 1977 izdelaL Urbanistični ia-štitut SRS in iz katere so razvidne meje območij iz 1. in 2. člena tega odloka; — popis mej za območje iz 1. člena tega odloka ia seznam parcel za območja iz 2. člena tega odloka, ki ju je izdelal Standardinvest v februarju 1977. '¦ ¦ ;': ' " ' • 1 člen ' ; Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih, za kate-ra velja splošna prepoved, se smejo v mejah 19. člena citiranega zakona o urbanističnem planiranju prezida-vati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristoj-nega občinskega upravnega organa. Na območju splošne prepovedi se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni in regionalni objekti V skladu z Generalnim planom urbanističnega razvoja inesta Ljubljane. Splošna prepoved ne velja tudi za dozidavo gasilskega doma. "¦5. člen x Splošna prepoved velja za posamezno območje za čas do sprejetja zazidalnega načrta za to območje, ven-dar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. Osnutek zazidalnega načrta za območja zazidalnih Otokov SS 12 — 3a, SS 12 — 3c, SS 12 — 4a, ŠS 12 — 4e, SS 12 — 5c in SS 12 — 6c je treba javno razgrniti najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka. 6. elen Dokumentacija, ki je navedena v 3. členu tega od-loka, je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizemm, pri službi za urbanizem in geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane, ter pri Ljubljan-skem urbanističnem zavodu. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega.odloka izvaja urbani-stična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. Obrazloži tev Dodatno k obrazložitvi osnutka zadevnega odloka, objavljeni v Javni tribuni št. 2 — v marcu 1977, nava-jamo še naslednje: Predlog odloka upošteva v celoti pripombe norma-tivnopravne komisije. Nadalje je znatno razširjen 5. člen v primerjavi z osnutkom. To je bilo spremenjeno in dopolnjeno v skladu s sklepoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Siška na sejah dne 23/3-1977, ko je bil obrav-navan zadevni osnutek. Ponovno je treba poudariti, da se v 1. členu odloka o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdajajo zazidalni načrti — za osnovanje območja ŠS 12 — Podutik na površinah, ki se na novo določajo za sta-novanjsko gradnjo in posebne namene (Uradni list SRS, št. 19-894/75) tudi za c otoke skupaj z a in b otoki nalaga obveznost izdelave zazidalnih načrtov. V prvem odstavku 2. člena določa ta odlok izjetno od zahteve za izdelavo zazidalnega načrta za tista ob-močja c — otokov, kjer gre za dopolnilno gradnjo. S tem se omogoča neposredna izdelava lokacijske doku-mentacije za že obstoječo zazidavc in vrzeli med to za-zidavo, nikakor pa izjeraa ne more veljati za celotne c — otoke, ker bi sicer ne bili navedeni v 1. členu hkra-ti z a in b — otoki. Osnutek zazidalnega načrta je za nekatera in tudi ta območja že izdelan in ga bo Izvršni svet dal v javno razgrnitev v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka o prepovedi. S tem bo omogočeao nemoteno sprejema-nje in nato izvajanje citiranega zazidalnega načrta ter izdelava zazidalnih načrtav za ostale še ne angažirane površine c — otokov kot tudi za ostale zazidalne otoke na območju Ss 12 — Podutik. Po sprejetju tega zazidalnega načrta, ki je bil na-ročen skladno z gornjimi določili pri Urbanističnem inštitutu SRS, bo omogočena prizadetim lastnikom par-cel individualna gradnja. Različna tolmačenja pojma ^dopolnilna gradnja« je prekinil Izvršni svet SOb Ljubljana-Šiška na svoji 144. seji z dne 3. 12. 1976, ko je sprejel politiko urejanja tega območja in zahte^l izdelavo lokacijskih osnov za neposredno izdajo lokacijskih dokumentacij na gradbe-no že načetih površinah, za ostalo območje pa je pred-lagal osnutek odloka o prepovedi. Tako Sklad za komunalno urejanje zemljišč, projek-tant, LUZ in oddelek za gradbene in komunalne zadeve kot IS SOb Ljubljana-Sdška se zavedajo, da je območje treba organizirano urejati, enako so se tega zavedali tudi individualni interesenti na celotnem Podutiku (v vseh c otokih), ki so se vključevali v skupinska naro-čila zazidalnih situacij (skupinske lokacijske dokumen-tacije, ne da bi zahtevali parcialne). Podane so vse normative, tehnične kot ekonomske osnove in izkazana je potreba za izdelavo zazidalnih na-črtov, od katerih je osnutek zazidalnega načrta za ob-močja, ki so navedena v drugem odstavku 5. člena tega predloga, že izdelan in bo v skladu z istim določilom javno razgrnjen najkasneje v enem mesecu po uvelja-vitvi odloka, sprejetega po zadevnem predlogu. Glede na vse navedeno je Izvršni svet SOb Ljubljana-Šiška na svoji 169. seji dne 15. 4. 1977 sklenil priporo-čiti skupščini občine, da sprejme zadevni odlok po pred-logu.