Posamezna številka RM 0,15 HamtpanMBote Uprava Klagenlurt, Fostfacb 115 / Uredništvo v Klagenlurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom ttM 1,— (vključno KM o.uo za donaSaice) / Odjavo tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev, 67. Krainburg, 26. avgusta 1942. Ш\\т je prehod preko Dona severozahodno od Sialingrada Zopet 17 ladij s 107.000brl potopljenih Sovjeli so zgubili ▼ soboto 116 letal »— Napadi na angleški otok Stalin zahteva obisk iz Združenih držav ssRazbremenitev*' Moskve po angleškem porazu v Dieppen: Itlemške čele prodro kaika^ke postojanke - IVadaljnja naselja v naskoku zavzela Leto 2. T Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. avgusta opoldne objavilo sledeče posebno poročilo: Nemške podmornice so na A'zhodnem in sjapadnera Atlantskem morju ter v Karibskem morju potopile 17 ladij s 107.000 brt in dve prevozni jadrnici. Od teh je bilo 11 ladij s 64.000 brt odstreljenih iz konvojev. Dve drugi ladji sta bili torpedirani. Njih potopitev pa zaradi nastopivše obrambe niso mogli opazovati. Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. avgusta objavilo: V kavkaškem ozemlju napredujejo napadi nemških in zavezniških čet v hudih gorskih bojih. Severnozapadno od Stalingrada ao nemške pehotne divizije in hitre čete, ki jih je zračno orožje odlično podpiralo, izsilile prehod čez Don in v sunku proti vzhodu predrle močne izgrajene sovražne utrjene položaje. Na ostali fronti ob Donu so krajevni sovražnikovi napa i spodleteli ob odporu italijanskih čet. Zračno orožje je učinkovito napadalo železniške naprave in prevozna premikanja v sovražnikovem ozemlju kakor tudi plovbo na Volgi. Južnozapadno od K a 1 u g e, severnozapadno od Medina in pri Rshevu smo zavrnili sovražne napade ali jih ob ozkem sodelovanju z zračnim orožjem razbili že, ko so jih pripravljali. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera in pred Leningradom smo krajevno pridobili na terenu in odbili sovražne nasprotne napade. Na fronti ob Ledenem morju so strmo-glavci napadli taborišča čet na Fischerje-vem polotoku. Sovjetsko zračno orožje je včeraj izgubilo v zračnih bojih 157 letal, devet drugih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ali so pa bila razdejana na tleh; mi pogrešamo osem lastnih letal. Na zapadu so baterije vojske za boj na daljavo napadale vojaške cilje v prostoru pri Doveru. Pri motilnih poletih podnevi je nekaj britanskih letal odvrglo razstrelne bombe nad severnozapadnim nemškim obrežnim ozemljem. Lahka nemška bojna letala so tekom včerajšnjega dneva v nizkih poletih dosegla obsežna razdejanja na v vojni važnih napravah angleške jugovzhodne obale. V pretečeni noči so nemška bojna letala bombardirala neko mesto britanske oboroževalne industrije v Midlandih ter v vojni važne cilje na vzhodnem Angleškem z raz-strelnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so številni požari in eksplozije. Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice na vzhodnem in zapadnem Atlantskem morju ter v Karibskem morju potopile 17 ladij s 107.000 ' brt in dve prevozni jadrnici. Od teh je bilo 11 ladij s 64.000 brt odstreljenih iz konvojev. Dve drugi ladji sta bili torpedirani, njih potopitev pa zaradi nastopivše obrambe niso mogli opazovati. Katastrofa pri Dieppeu Bedasti апд1еШ omilievalni poskusi — Enodušna sodba inozemstva Petaln in Laval čestitata k nemški obrambni zmagi pri Dieppeu Pariz, 25. agusta. Oberbefehlshaber West je sprejel od Militarbefehlshaberja v Franciji sledečo brzojavko: Maršal Petain in vladni šef Laval sta potom veleposlanika de Brinona prosila, naj se sporoče nemškemu Oberkommandu v Franciji čestitke k "obrambnemu uspehu nemških čet in hitremu očiščenju francoskih tal. Oberbefehlshaber West je odgovoril s sledečo brzojavko: Oberbefehlshaber West ee zahvaljuje maršalu Petainu in vladnemu šefu Lavalu na čestitkah za hitri in popolni obrambni uspeh proti anglosaškemu poskusu izkrcanja pri Dieppeu dne 19. avgusta. Zadržanje prebivalstva zasluži posebnega priznanja, V Dieppeu je popoln mir. Ze popoldne na dan napada so vsi obrati zopet običajno poslovali. Baza za napad med Somme In Seine BrusWj, 25. avgusta. Kakor izda britan« ski radio, je bilo nameravano veliko vojaško podjetje in bi naj udarna divizija na desnem' izlivu Somme krita, ustvarila novo M aapad med Seine in Somme. Angleški generali za umik so zopet enkrat imeli pri Dieppeu zadosti priložnosti, da svoje skušnje izpopolnijo. V kratkih urah, za katere so Tomiji »okupirali« severno francosko obalo, so se zopet lahko veliko naučili, v sami praksi katastrof, pa daleč zaostajajo za starim vojnim konjem, kakor Stalin običajno naziva Churchilla. Pot Winston Churchilla je že leta 1914 in 1915 peljal v Antwerpen in na Dardanele in od tu dalje teče nesporna sled v drugi svetovni vojni do norveške akcije diinkir-chenskega poraza, do grške in kretske zadeve in sedaj v Dieppe. Povsod izkrcanja, povsod umiki, povsod katastrofe in za vse je odgovoren Churchill. Kajti »vrhovni poveljnik za kombinirane akcije«, kakor običajno nazivajo lorda Mount Batten, čigar oče se je še leta 1914. imenoval Battenberg, je brez dvoma njegovo poslušno orodje in Churchill naj-brže takrat ni, ali vsekakor v tem trenutku ni hotel nastopiti iz lastne ini-cijative. Za Churchillom je stala grozeča senca Stalina, ki je v lastni smrtni nevar- nosti brez dvoma na moskovski konferenci z vsemi sredstvi zahteval otvoritev druge fronte. Zaradi tega je umljlva sumljiva naglica, katero je London novico o izkrcanju po radiu poročal Moskvi. Resnično lahko govorimo o rekordnem času poročanja, kajti že v sredo je moskovska poročevalna služ- Se pred prvimi žičnimi zaporami se /le na obali pri Dieppeu zrušil v nemškem^ obrambnem ognju po oklopnjakih podprti britanski poskus invazije. (PK.-Aufn.: Kriegber. Kol, Sch., M.) ba objavila sledeče dne 19. avgusta iz Londona datirano poročilo: »V teku vojnih operacij se je danes zgodaj zjutraj izvršilo izkrcanje v odseku Dieppea v zasedenem ozemlju. Operacije so še v teku«. Namenoma so uporabili ta zgodnji čas za poročanje, ker naravno takrat še ni bil jasen izid podjetja. Z močnimi silami S tem pa London sam postavlja na laž svoj povdarjeni trud, da jasen in nedvoumen poskus velike invazije ponaredi v neko boljšo patruljo. Jasnim dejstvom nasproti pa ne pomaga nič več tudi z vsemi sredstvi delujoča možganska akrobatika takozva-nega angleškega javnega mnenja. Vsak misleč človek si lahko napravi svojo sliko, ne samo na podlagi poročila OKW temveč tudi angleških objav o izgubah, da ni šlo 'Nadaljevanje na 2. strani.) Prodor skozi položaje i KaiKazn Jugovzhodno od Kaluge in pri Rstievu so bile odbite sovražne sile Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. avgusta objavilo: V Krvkazu so nemške in zavezniške čete prodrle skozi močne sovražne položaje in cestne zavore. Sovražnikovi nasprotni napadi so bili odbiti. Na Volgi so bili dne 21. in 22. avgusta z bombnimi zadetki potopljeni en vlačilec in dve tovorni ladji, nek drug vlačilec in štiri petrolejske ladje pa zažgani. Na fronti ob Donu so bili na raznih Po izjalovljenem poskusu britanskega vpada V ospredju vidimo že prevozne ladje, ki so odložile oklopnjake na obali pri Dieppeu, kjer so pa podlegli takohnjem ognju nemškega protioklopnjaškega ognja ,(PK.-Aufnahmet KrlegmbwkhW Antoaowlt% Hfi., НЈђ mestih zavrnjeni poskusi prestopiti reko. V prostoru južnozapadno od K a 1 u g e in pri Rshevu smo v hudih bojih, podprtih z učinkovitim posegom zračnega orožja, odbili napade močnih sovražnikovih sil pehote in oklopr.jakov. Pri tem smo tekom včerajšnjega dneva uničili 161 o'klopnjakov, med temi 86 samo na odseku enega armadnega zbora. Južnovzhodno od Ilmenskega jeze r a in pred Leningradom so se v nemškem obrambnem ognju zrušili posamezni sovražnikovi sunki. Sovjetsko zračno orožje je tekom včerajšnjega dneva po zračnih bojih in po protiletalskem topništvu zgubilo 122 .etal, tri druga so bila uničena na tleh. Štiri lastna letala se od svojega poleta niso vrnila. V Egiptu so nemška bojna letala v nočeh na 22. in 23. avgust uspešno napadala več britanskih letal južno od Aleksan-drije. Nemški lovci so včeraj brez lastnih izgub sestrelili štiri britanska letala. Pri napadih podnevi in ponoči na več oboroževalnih in prometnih naprav na južni in vzhodni Angleški so opazovali močne eksplozije in požare. Na južni obali smo z bombnimi zadetki potopili sedem britanskih čolnov za izkrcanje. Pri poletih podnevi nad zasedena zapadna ozemlja so protiletalsko topništvo in lovci sestrelili fttiri britanska letala, ... stran 2. — Štev. 67. KARAWANKEN BOTE Sreda, 26. avgusta 1942. Katasirofa pri Dieppca (Nadaljevanja a 1. strani.) eamo za navaden vpad ampak za popolno uporabo invazijskih čet. Jalov izgovor, da so si hoteli pridobiti skušenj, ne vleče več. Kajti skušnja, da nemška oborožena Bila nabije Angleže, kjer koli na nje naleti, ne more ostati tudi za London več nova. Nadalje običajno takih podjetij ne pripravljajo skozi celih deset mesecev, da jih nato pod pritiskom nuje izvedejo ob nepravem času. V zrcalu časopisja V kolikor imamo na razpolago doelej glasove inozemskega časopisja, se jasno razlikujejo od poskusa angleškega čaaopija, da pretvorijo izjalovljeno invazijo, ki so jo na ves glas oznanjali, v nevarni vpad. Na Portugalskem pravijo k tej angleški trditvi, da doeedaj še v nobeni strateški šoli kake armade ni bilo običajno, da toliko žrtvujejo za velike vaje in trening, ki ga le v prevelikem obsegu spoznamo celo iz angleških poročil. »Ni nobenega dvoma«, tako izjavljajo, »da imamo opraviti s pravim invazij-skem poskusom, kakor so ga dogovorili v Moskvi«. Tudi na Japonskem je naravno vzbudil angleški poraz ob Rokavekem prelivu veliko pozornost. Vsf tokijski časopisi podčrtavajo presenetljivo naglico, s katero se je nemški oboroženi sili posrečilo, da so uničile sovražne izkrcana čete. V japonskih očeh potrjuje izid tega poskušanega izkrcanja mnenje, ki so ga zastopali v dobro poučenih krogih v zadnjih tednih na Japonskem, da Anglija in Zedinjene države sploh nista zmožni z izgledom na kakšen uspeh zadostiti sovjetski zahtevi po otvoritvi druge fronte. V Bukarešti piše »Universul«, da se je v vseh posameznostih pripravljeno izkrcanje žalostno izjalovilo. Če vpoštevamo odlično obrambno organizacijo nemških oboroženih sil ob Rokavskem prelivu In njih elastični bojni način, lahko že sedaj rečemo, da bo imel v bodoče vsak vdorni poskus na kontinent enako usodo. »Curentul« podčrtava, da je angleška akcija že šesti poskus, da bi se izkrcali na francoski obali ob Rokavskem prelivu. »Viatza« pripominja, da je FUhrer svoj čas izjavil, da bo vsak poskus izkrcanja krvavo zavrnjen in je ostal mož beseda. Nemška obramba je brezhibno funkcionirala. Tudi turško časopisje ne molči. »Ulus« objavlja politično tolmačenje poskušanega izkrcanja, pri čemur se čudijo podjetju in vprašujejo, kaj je bilo s tem sploh nameravano. Mnenje Francije Ce so v Angliji upali, da bodo v Franciji vzbudili pri prebivalstvu z novim invazij-skim poskusom veliko navdušenje, so se motili. Splošno menijo francoski časopisi, da so Angleži pri tej akciji morebiti računali na podporo francoskega prebivalstva. To upanje pa je postalo, tako izvaja »Ma-tin«, Anjležem ponovno usodno. Francosko prebivalstvo ni pozabilo niti Mers el Ke-birja, niti Dakarja, niti Syrije, niti Madagaskarja. V uvodniku časopisa »Avenir« podčrtavajo dejstvo, da so angleška poročila sama najpreje objavila umik in visoke številke izgub izkrcanih čet. Chi^chill oči-vidno že vnaprej ni imel zaupanja do tega podjetja, ki so ga podvzeli na sovjetsko povelje. »Francija bo ostala mirna«, tako piše list, ^kajti nova bojna polja, ki stf jih ji leta 1939. vsilili, so zapustila še prevelike nezaceljene rane«. Tak je francoski pogled na akcijo pri Dieppeu. Nadalje je značilno, da smatrajo v francoskih uradnih krogih istočasno tudi to podjetje kot prvi poraz ameriških čet na evropskih tleh. Stalin zabteia obisk od strani II zRCiMO čusji Rdeči car nI zadovoljen z Dieppeom- Willkle gre v Moskvo Berlin, 25. avgusta. Po nekem poročilu londonskega radia je Wendell Will« k ie T četrtek v Washingtonu oporočil, da bo v kratkem obiskal Bližnji Vzhod in Sovjetsko unijo. Rooeevelt da ga je prosil, »da izvrši neko službo«. Ob tej priliki bo obiskal tudi bojna polja. Roosevelt Je včeraj povabil Willkieja na zajtrk, pri katerem so se razgovarjali o posameznostih nalogov za Willkieja pri Stalinu. Časopisnim zastopnScom je na vprašanje odgoVbril, da bodo Združene države odslej poeebno povezano sodelovale s Sovjetsko unijo. Ravnotako se je Willkie v četrtek razgovarjal z zunanjim ministrom Cordell Hullom in sovjetskim veleposlanikom v Washingtoau Litvinovom. To potovanje ima vse znake Churchillove prošnje poti v Moskvo. Da ga sporočajo ravno v trenutku, ko se je od Stalina zahtevana druga fronta tako žalostno zrušila, da sklepati na to, da se v Moskvi nikakor ne zadovoljujejo z »obročnim plačilom« pri Dieppeu. Po vsem videzu menijo v Moskvi, da se invazljski poskua ni pripravil in izvedel s potrebnim poudarkom. Po poročilih nevtralnih poročevalcev v Londonu in Was-hingtonu so si v tamošnjih krogih na jasnem, da morajo Kremelj po porazu pri Dieppeu na kakšen način potolažiti. To nalogo mora izvršiti Willkie. Po drugih poročilih zopet baje USA niso zadostile obljubljeni podpori, ki jo je obljubil posebni odposlanec USA Harriwan ob Churchillo-vem obisku pri Stalinu v Moskvi, tako da je zahteval Stalin obisk kake »prominentne osebnosti«, ki ima vsa pooblastila. Po Dieppeu v vseh plutokratičnih državah pojavljajoči ee strah, da bo Stalin po ponesrečeni pustolovščini Se bolj slabe volje kot pred Churchillovim obiskom, je tudi razlog za neumne čarovniške plese, ki jih izvaja sedaj plutokratično časopisje, da skonstruira zmago kot pri Diinkirchnu. Čeprav skoro ni v zgodovini tako klasičnega primera, da je bilo v tako kratkem času zavrnjeno veliko podjetje, se razlegajo vsepovsod sedaj Churchillove fanfare. Lewis Hastings, vojaški izvedenec v londonskem radiju, si celo upa trditi, »da iniciative nima več sovražnik, ampak zavezniški narodi. Še neumnejše nagrajuje new-yorski radio »Diinkirchensko zmago«, ko trdi, da je uspeh pri Dieppeu odločna zmaga zavezniškega orožja... Ne ovira jih, da niso dosegli ciljev, ki so jih prej bahaško napovedovali, da so se »Times« veselile, češ, da je prišla »uravelikih udarcev«, da je predsednik senatnega odbora v Washing-tonu triumfiral, da so izrcane čete zadosti močne, da izvedejo invazijo v Evropo. Zgodovinsko res edinstveno dejstvo, da skušajo z lažjo spremeniti povsem jasno zmago nemškega orožja, temelji brez dvoma predvsem na »Moskovskih razlogih«. Ce je možno, naj se Stalina prepriča, da je Churchill svojo obljubo držal in prizadejal Nemcem pri Dieppeu »strašen udarec«. No, Willkie bp pač v Moskvi videl, kakšno stališče zavzema Stalin do te »Diinkirchenske Brazilila napove vojno osišču Berlin, 25. avgusta. Brazilija je pod s e» vernoameriškim pritiskom že januarja 1942 prekinila zveze z osiščnimi močmi. Radi novega severnoameriškega prisiljenja je braziljska vlada sedaj tudi formalno napovedala vojno Nemčiji in Italiji. Brazilija se je že doslej severnoameriškemu vojskovanju tako neomejno stavila na razpolago, da je formalni vstop v vojno brez vsakega por.'ena. Mesli Krimjskafa In Knr^ansbaja zavzeli 104 sovjetsklli letal je bilo unlčemb v enem dnevu Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. avgusta objavilo: V pokrajini ob spodnjem Kubanu so nemške in romunske čete kljub ogorčenemu sovražnikovem odporu zavzele kraja Krimska ja in K u r č a n s k a j a, ki so jih žilavo branili. Tudi v Kavkazu smo kljub trdovratnemu odporu in Izredno težavnim vremenskim in terenskim prilikam vrgli sovražnika iz utrjenih gorskih položajev. Vzhodno od Vjasme in pri Rshevu se je zrušilo več, po oklopnjakih podprtih sovjetskih napadov. Tudi jugovzhodno od Ilmenskega jezera in pred Leningradom so se izjalovili nasprotnikovi krajevni napadi. V finskem morskem zalivu smo z bombnini zadetkom potopili nekega sovražnega iskalca min. Visoko na severu je zračno orožje napadlo neko letališče pri Murmansku ter neko taborišče čet na Fischerjevem polotoku. Potopili smo neko manjšo tovorno ladjo. Na vzhodni fronti je bilo včeraj v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu sestreljenih 98 sovražnih letal, 6 nadaljnjih pa razdejanih na tleh. Pogrešamo Sest last- nih letal. Na angleški Južni obali so lahka nemška bojna letala pri nekem napadu podnevi zadela v polno v vojni važne naprave. Na belgijski obali Rokavakega preliva so lovci zbili neko britansko letalo na tla. Pomorsko topništvo je v zapadnem Vzhodnem morju sestrelilo štiri britanska bojna letala. Italija je naštela dne 31. Julija 1942 brez provinc, ki 60 bile v vojni anektlrane, 45,541.000 prebivalcev. Angleško vojno mlnlstretvo pripravlja vse potrebno, da bi vzdržalo večjo armado tudi v mlmi dobi. V to svrho Izpremlnjajo ob določenih pogojih vse takozvane začasne častniške patente, ki so bili izstavljeni le za dobo vojne, v trajne častniške patente. Dne 2. avgusta 1942 Izvedena 5. Шпа zbirka vojne pomoči za DRK Je znesla 44,79e.411,W RM. Po neki ravnokar objavljeni etatteUSl Je obstojalo preteklo leto na Slovaškem S198 ljudskih šol z 8710 razredi, 375.054 učenci in 8570 učitelji. Poleg tega je bilo 205 višjih Sol s 1344 razredi, ter 63 srednjih 4ol in gimnazij 2 20.1f7 učenci. Obstojalo Je tudi 22 tigov-skih šol z 4187 učenci. SlovaSka ima 2 vseučilišči, in sicer eno univerzo in eno tehnično visoko šolo v Požunu. Vodja časnikarske eluibe mornarice USA, kapitan Lovette, je izjavil v Chlkagu, da eo izgube mornarice USA od vstopa v vojno do 21. avgusta 1942. večje kot Izgube v dosedanjih vojnah USA skupaj. Zalvasnitev Churcliillovega povratfca v Ixm-don je najbrže v zvezi z novo inšpekcijo Bližnjega Vzhoda po ministrskem predsedniku, ki je namenjena reorganizaciji tamošnjih bojnih sil in preizkušnji morebitnih akcijskih možnosti. Avstralsid minister vojske Je izjavil, kakor poroča londonska poročevalna služba, da Avstralija ne more računati na pomoč iz Velike Britanije, ker ima Anglija eama rešiti tehtne probleme. Kot poroča washingtonsld urad za Indijance, so v Zedinjenih državah in Alaski od 60.000 moških Indijancev v starosti od 21 do 4i2 let vpoklicali 8000 na vojaško službo. Med britanskimi vojaSklml oblastmi In generalnim štabom v Iraku je nastal težak konflikt. Angleži so vlado v Bagdadu formelno pozvali, naj čimprej pošlje več, divizij na severno mejo države. Generalni Stab v Iraku je to gladko odklonil, kar je spravilo Angleže v težko situacijo. K dogodkom na Salomonyldh otokih javlja glasnik Japonske vlade, da boji z izkrcanimi Amerlkanci še trajajo. Oficlelna objava bo sledila, ko se tam ne bo več nahajal noben ameriški vojak. V šanghaj došla poročila pravijo, da so se v Bangalore pridružili indijski policisti demonstrantom, ki so naskočili poštne urade in vladna poslopja, šele ko so nastopili tuji policijski oddelki, ki so streljali na demonstrante, J3 bilo mnogo mrtvih in ranejnih, toda položaj Je še Vedno napet . Japonski cesarski glavni stan Je javil, da eo japonske, na otoku M a k i n, severno od prej angleškega otoka Gilbert, nastanjene čete vzllc temu, da so bile SteviiCno slabejie, docela pognale nazaj 200 Amerlkancev, ki so se bili izkrcali na otoku dne 17 .avgusta. Otoke Gilbert 80 ob pričetku vzhodnoazijske vojne zasedle Japonske čete. Slovaška ljudska stranka bo v mnogih ozi-rih, kar se tiče izgraditve in organizacije, prilagodena stranki NSDAP v Reichu. Pri Dieppen je bilo 2095 njelniliov Treba |lm ie 100 "I, ve( ladiiskega prostora Katastrofalen položaj - Manj brt kot ob koncu svetovne vojne Ženeva, 25. avgusta. Londonski in was« hingtonski uradi za zenačenje »zaveznikom« na razpolago stoječega ladijskega prostora se bore sedaj z enim izmed najbolj važnih In kompliciranih problemov te vojne, piže vo« jaški sotnidnik »Evening Standarta« v nekem svojem posebnem članku o položaju plovbe. Pred temi odbori ležeči problem je dodelitev ladiiskega prostora, da bi bile potreba zavezniških narodov v kolikor le mogoče pokrite. Je to zelo obširen sistem, kajti zahteve na »zavezniško« plovbo bodo z dneva v dan večje, dočim razpoložljivi ladijski prostor vedno bolj gino, ne da bi se ta pojav naza-____, .. . '.„i;. jC važna. V Washingtonu je stalno v sporu odbor ga vojno proizvodnjo z upravo posojanja In 1^ешешјА M dodelitev prevoznih ladij, do čim v Londonu morajo problem zmerom na novo reševati, kako velika ladijska tonaža je na razpolago za dovoz živeža In kako velika za dovoz oboroievalni industriji tako nujnih surovin. Poleg tega je treba oskrbovati ie Sovjetsko unijo, Avstralijo, Kitajsko, Srednji Vzhod, Islandijo, Grenlandijo, Madagaskar in Malto. Ladij ni niti približno zadosti, da bi bile kos vsem zahtevam, ki jih Ima Izvršiti trgovska mornarica. Sedaj imajo že mnogo milijonov bruttoregi-sterskih ton ladijskega prostora manj kot ob koncu svetovne vojne 1914-18. Washington potrebuje 100% ladijskega prostora več, kot ga ima na razpolago. V bllilnl Mlzna so začeli pred kratkim kopati premog. V globini prlbll2Do IS metrov so naleteli na Izdatno Ulo čmefa premoga. V Lucku (Wolhynien) #0 te dni otvorlU pivo nemiko Vnjlintoo « UknjlBl. _ Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. avgusta objavilo: V Kavkazu napreduje napad nemških in zavezniških čet kljub žilavemu sovražnikovemu odporu. Protiletalsko topništvo je v morski ožini pri Kertschu z obstreljevanjem zažgalo neko prevozno ladjo. V Azovskem morju so nemški čolni pospravljale! brez lastnih izgub potopili iz neke sovražne skupine dve oklopni topniško močnejši stražni ladji, prisilili druge, da so se vrnile, in pripeljale ujetnike. Na fronti ob Donu je spodletelo več boljševiŠKih poskusov prebresti reko. Zračno orožje je potopilo na Volgi tri prevozne ladje in poškodovale neko rečno ladjo. Vzhodno od Vjasme in pri Rshevu smo z združenim ognjem vseh orožij in učinkovito podporo zračnega orožja razbili na več mestih zbiranja sovražnih čet. Na drugih mestih smo sovjetske napade krvavo odbUl. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera smo v težavnem bojnem svetu uničili že več dni obkoljene nasprotnikove sile. Sovražnikovi napadi na neko predmostje ob Volhovu in na fronti okrog Leningrada so ostali brez uspeha. V Finskem morskem zalivu so nemška bojna letala potopila nekega sovražnega iekalca min in nekega drugega težko poškodovala, Finsko zračno orožje je dne 19. in 20. avgusta potopilo z bombnimi zadetki dve sovjetski podmornici. V pretekli noči so Sovjeti izvršili motilne polete nad Generalgouvernemen-tom invzhodnoNemčijo. Civilno prebivalstvo v Warechauujepo odvrženih bombah imelo nekaj Izgub. Posamezna britanska bojna letala so ponoči priletela nad severno nemško obrežno ozemlje. Angleško zračno orožje podnevi in v teku noči zgubilo devet letal. ^ешАка, bojna letala po x noči na 21, ау'« gust ponovno bombardirala vojno pristanišče Portsmouth Li z bombnimi zadetki težkega in najtežjega kalibra povzročila razdejanja in požare v področju ladjedelnice in pristanišča. Sovražnikove izgube pri poskuSenem izkrcanju na obrežju Rokavakega preliva dne 19. avgusta so se napram prej pavede-nim številkam povečale na 2095 ujetnikov, med njimi 617 ranjenih. Števila padlih in utopljenih še ni bilo moči ugotoviti. Število pri tem podjetju sestreljenih sovražnih letal se je od 112 povečalo na 127, lastne zgube so se od 37 letal zmanjšale na 35. Major Oollob je izvojeval svojo 127. zračno zmago Oberleutnant Graf pa svoj 125 odstielek Berlin, 25. avgusta. Kommodore nekega oddelka lovskih letal Major G o 11 o b, ki je bil 23. junija 1942. 1. prejel odlikovanje Schwerter zum Eichenlaub des Ritterkreu-zes zum Eisemen Kreuz (meče k hrastovemu listu viteškega križca k železnemu križu) je pet dni potem, ko je premagal pet nasprotnikov, dne 18. avgusta odstrelil še dve drugi letali in s tem izvojeval svojo 127. zračno zmago. Istega dne je Oberleutnant G r a f, ki ima isto odlikovanje in je Staffelka^Ht&n v oddelku lovskih letal, ki mu poveljuje major Gollob, dosegel svoj 125. odstrel. Po luu-edbi Vojnega departementa USA bodo vse atare topove In granate prellU, kar Je bilo dosedaj postavljeno kot okraa pred muzeji in vojašnicami. Verinif und Dnick: NH.-G«nverlair iind Drucker#! Kilinton Ombll., Klaj{«nfurt. — VorlRKsleller: Dr. Kmll Heitjan. — Haui'techrlftlelter: Fritilrloh Horstmaiui, > Zuraeit iat Jiiualguilist* Mr.t g#lU* вгеДа, 26. avgusta 1942. KARAWANKEN BOTE StrM 3. — gter. 67. ske, filozofske, naravoslovne ali siceršnje vsebine, toda vedno v zvezi z naukom tal-muda in v soglasju z njim. Sovjeti zahtevajo iransko ladjevie Ankara, 25. avgusta. Med iransko vlado in sovjetskim veleposlanikom v Teheranu se vrše razgovori o predaji iranskih ladij na Kaspiškem morju. Boljševiki zahtevajo predajo teh ladij brez ozira na interese iranskega ribištva in transportne potrebe Irana, Sieloina Talmudsha šola izbrisana Iz Lnblina so vladali vse židovstvo in demokraciie Lublin, 25. avgusta. 20. april 1942 zasluži, da pride v zgodovino. Ni to samo dan, ko je mesto Lublin postalo zopet nemško mesto popolnoma prosto Židov, ampak še vec, pomeni dokončno odstranitev preko 400 let starega duhovnega svetov, nega sr edišča židovstva na evropskem kontinentu. Čeprav je tu leta 1518. ustanovljeno prvo talmudsko učilišče »Jeschevvas Chachmej Lublin, t. j. uči. lišče lublinskih modrijanov in njega obnovitev leta 1942. kot višje učilišče prenehalo obstojati z nemško zasedbo, pomen j a odstranitev zaidnjega Žida iz mesta končno črto pod obračun s to strupeno kuhinjo, ki je zavijala svet v meglo. Od 16. stoletja so se shajali rabini in ži-povski učenjaki v Lublinu vsako spomlad pod oznako »židovski sejem«, torej zidov-Bki parl^ent. Za evropsko židovstvo je bU lublinski židovski sejem židovske avtoritete pod oblastjo poljskega židovstva. Ker je 1 o splosno običajno, da so evropski židje a 1 sveta in pomoči v Lublinu, je nastala _ u aj leta 1518. tudi prva talmudska šola, jf kralj Sigismund podelil še privile-ВЧ, da jo je postavil za enakovredno z vse-ostalimi vseučilišči dežele in s tem njene &hsolvente z vsemi ostalimi vseučiliščniki. almud in njegovo tolmačenje je bilo in Je podlaga židovskega razdiralnega dela po №em svetu. Zato je razumljivo, kakšen ^ Je imela ta židovska šola, ki je zasto-funkcije, urejevala življenje ov, bila obenem sodišče ter upravna in onodajna instanca in katere rektorji so e po pravici lahko čutili za nekronane kra-jje. Sele ko so Rusi leta 1809. zasedli Lub-prvo učilišče zaprto in z njim e drugo, ki je nastalo v 18. stoletju poleg glavnega zavoda. Na zunaj je postalo delovanje s tem nevidno, toda prenehalo zato ni. Eno stoletje kasneje, komaj da je nastala Poljska v Versaillesu, naj bi se še tem >lepše« zacvetela. Pod varstvom nove poljske vlade so prišli fabini kot parlamentarci v poljski Sejm. Lublinski rabin Szapira, ki se je priselil iz ukovine, je predložil židovskemu svetovnemu kongresu v Wienu leta 1923. načrt •novega višjega učnega zavoda, za katerega so že maja naslednjega leta položili temeljni kamen. S pomočjo prispevkov in daril, ^i so se stekali iz celega sveta, so ga že 24. junija 1930 z vsem pompom in ob pritrjevanju ^ židovskega svetovnega časopisja otvorili. Neka komisija rabinov je povsod v državi in v vsej Evropi zbirala najbolj nadarjen^ židovske mladeniče za izobraževanje na lublinskem zavodu. Šolanje je trajalo pet let. Absolventi so dobili naslov ra-tom, to je mojster ali učitelj. V devetih letih svojega obstoja je podelil zavod ta naslov okoli tisoč učencem, ki so šli po vsem svetu, da priučeno modrost oživotvorijo v praksi. Z zavodom zvezana je bila tudi v Lublinu se nahajajoča najstarejša in najobsežnejša talmudska knjižnica Evrope, med drugim prvi tiskani eksemplari talmuda, ki je leta 1545. izšel v Benetkah in kasneje v arigradu. Bilo je 12000 zvezkov medicin- v Iranskem mestu Buscheher je prebivalstvo demonstriralo zaradi lakote in se je po dolgih dneh, ko ni bilo kruha, zbralo pred tremi blagovnimi skladišči ter jih skušalo naskočiti. Sličen pripetljaj je bil v luki Basra, kjer so pristaniški delavci pošiljko sladkorja in moke za angleške vojake vrgli na pristajališče in niso hoteli delati dotlej, da jim ne izplačajo mezde v obliki živil. Mornarji so oddali nato več salv. Švedski časopis zahteva, da se odpoliiiče poslanil£ v Mosicvi Stockholm, 25. avgusta. V zvezi s poto« pitvijo švedskega parnika »C. F. Liljevelch« po boljševiški podmornici, zahteva stock-holmski list Tidningen, naj se p odvzamejo energični koraki v Moskvi in, če potrebno odpoklic švedskega poslanika, »Ce našemu poslaniku pri Sovjetski uniji ne uspe, da bi ga poslušali s protesti in zahtevami švedske vlade, je očitno, da so vsaj do nadaljnjega odpadli pogoji za njegovo delovanje«. List zahteva tudi poostritev vojaške zaščite, češ da so dosedanji ukrepi ostali brez uspeha. Položaj 1/ donskem loku nei/aren Pritegnili so v naglici zasilne rezerve. - Zanimivi glasovi iz Ameriiie Bern, 25. avgusta. V poročilih iz Moskve morajo priznati nadaljnje uspehe na kav-kaški fronti. »Exchange« poroča, da so Nemci prodrli dalje proti Novorosijsku in da so se v bojnem ozemlju Pjatigorska sovjetske čete umaknile na postojanke v predgorju. Nadalje naznanjajo angleška poročila iz Moskve hude boje v ozemlju donskega loka. Namigujejo, da se morajo So\tjeti tam obupno braniti s pritegnjenimi zasilnimi rezervami, da zadrže nemško prodiranje. »Exchange« je označil razvoj bojev v frontnem odseku v sredini donskega loka kot posebno nevaren za boljševiško obrambo. Zelo zaskrbljeno opozarja »Buenos Aires Herald«, ki je pisan v angleškem jeziku, v svojem uvodniku na to, da je Moskva skraj- no ozlovoljena zaradi angleško-ameriške nedelavnosti. Tudi moskovski dopisnik »New Statesmana« je poročal o slabi volji Sovje-tov. Na žalost moramo priznati, tako nadaljuje list, katerega čitatelji so večji del Angleži in Severoamerikanci, da so bile vesti o otvoritvi druge fronte prerane. Krivda za to zadene i London i Washington. Spreten odvetnik morebiti lahko argumentira, da pomeni to samo splošno soglasnost o potrebi druge fronte, ne pa obvezno obljubo za otvoritev druge fronte. Sovjeti pa niso pustili veljati tega miselnega pridržka in zaradi tega obstoja nejevolja nad zavezniki, ki je, bodimo pošteni, več kot utemeljena. Zopet in zopet so namreč odlagali pomoč Sovjetom od meseca do meseca in od enega letnega časa do drugega. Dieppe, prevara že od vsega počelha Slika neuspeha - Uradno angleško poročilo Lizbona, 25. avgusta. Kako čuječa in udarna je bila nemška obalna obramba, poroča nek Reuterjev poročevalec, ki se je udeležil na specialni ladji za izkrcanje oklopnjakov teh operacij, takole; »Ko so naše za izkrcanje določene čete dosegle obalo, so zadele na ognjeno steno vseh orožij, ki jih je imel sovražnik na razpolago. Obramba je namerila svoje protiletalske topove na nas in čakala s streljanjem na cilj, dokler niso bile izkrcane čete oddaljene samo kakih 200 metrov. Zoper to smrtno zagrinjalo so zastonj poskušala poveljstva za izkrcanje spraviti bojne sile na kopno, kajti topniški ogenj ni pojenjal niti za sekundo. Ta početni neuspeh označuje operacije od vsega početka do konca.« Zavezniške za izkrcanje določene čete, ki so vzhodno od Dieppa dosegle obalo, so po istem poročilu odkrile že nemške obalne baterije, še predno so mogle začeti s svojim podjetjem. Napadalce so takoj obstreljevali in z velikimi zgubami, z veliko manj ladjami, kot so jih prvotno imeli, in v teh maloštevilnih ladjah, polnih mrtvih, umirajočih in ranjenih so pobegnili na odprto morje. Ker so Nemci spoznali podjetje, so lahko vse svoje topništvo, ki naj bi ga izkrcane čete uničile, namerile na izkrcane čete. Londonski »glavni stan za kombinirane operacije« objavlja dolgo poročilo, ki m^ vrsticami mora priznati neuspeh podjetja. Cilj podjetja je bil, tako se glasi v poročilu, z ofenzivo večjega obsega kot kdaj prej poizvedeti o obrambi tega samostojno se branečega obalnega odseka. Poroča.jo, da so v glavnem poslali Kanadce v ogenj nemške obrambe. ■ Nadalje priznavajo zgubo enega rušilca. O umiku poročajo: »Naše pomorske sile niso zapustile francoske obale prej, dokler ni bilo znano, da so vsi možje na krovu. Hudi boji«, tako se glasi h koncu, »so nam prizadejali zgube, ki so bile sicer visoke, toda ne nesorazmerne.« Po Churchillov! naredbi se bo sedaj ponesrečeno izkrcanje pri Dieppeu označilo kot »poskus v svrho, da vežbajo častnike in moštvo pod realističnimi oblikami« in so opustili celo dosedanjo označbo glavne skušnje, ker le preveč kaže na drugo fronto. Nadaljnja Churchillova naredba pove, da naj izostanejo zaenkrat vsa nadaljnja poročila, objave in opisi invazijskega po-skusfli Napad na de Gaullea Rim, 25. avgusta. De Gaulle, ki je te dni pregledoval redke še v Siriji se nahajajoče čete takozvane »Boreče se Francije«, bi bil skoro, kot poročajo verodostojni turški viri, postal žrtev napada. De Gaulle se je 2 vsem svojim štabom in številnimi angleškimi častniki peljal s posebnim vlakom iz Beiruta v Damask, ko so se morali na neki mali postaji ustaviti, ker je kratko poprej po voznem redu vozeči siri j ski eks-presni vlak iztiril zaradi zelo resne sabotaže. Napad na vlak je bil po turških poročilih namenjen generalu de Gaulleu, ki ga v Siriji sovražijo, Stefan pl. Horthy padel Budimpešta, 25. avgusta. Namestnik dr« žavnega upravitelja, Stefan pl. Horthy, je v četrtek zjutraj padel na vzhodni fronti. Stefan pl. Horthy je bil najstarejši sin državnega upravitelja. Rojen je bil leta 1904. Dne 19. februarja 1942. 1. sta ga obe zbornici ogrskega parlamenta soglasno izvolili za namestnika državnega upravitelja. Stefan pl. Horthy je bil inženir in je do svoje izvolitve za namestnika državnega upravitelja upravljal uradne posle predsednika ogrskih železnic. Kot letalski nadpo-ročnik v rezervi se je 1. maja 1942. prostovoljno javil za frontno službo. Od tega časa naprej se je na čelu svojega odreda lovskih letal ponovno in odlično udeležil bojev. Tako je tudi dopolnilno poročilo k ogrskemu vojaškemu poročilu z dne 8. avgusta omenilo njegove storitve. Njegovo letalo je bilo takrat v teku neke akcije večkrat zadeto. Ogrska vlada je po prejemu vesti o smrti namestnika državnega upravitelja v izvan-redni ministrski seji odredila osemdnevno državno žalovanje. Sodobno nemško slovstvo Ko So ob začetku te vojne izšla prva po-ročila o bojnih dejanjih, niso vedeli, kaj pravzaprav pomeni označba: »PK«. Kon-g ° ^ ^^Gdel čitatelj, da je bila to okraj-Propagandakompanie«, kar je po-jj- ' ? novost in obenem simbol pojmovanj > 1 ga z%topamo z ozirom na pouk Ijud-o vojni. Prva svetovna vojna je vprvič _ y®'^jem obsegu imela poročevalsko službo potoin časopisja, bila pa so ta poročila več-at jako daleč od resničnosti, kar ni bilo utoo, ker pač časnikarji sami niso vsega kar so pisali, ampak so samo po-? ' kar so jim pripovedovali v štabnem anu možje od fronte. Danes je pa PK-po-0 evalec že ustaljen pojem. Poroč.ila, ki Jin od njih beremo, so odraz lastnega do-ivetja. Mož a kamero stoji sredi svojih ' Tovarišev v prvi bojni črti, filmski opera-. ^ia bojevati tudi z orožjem v roki, če ® ^ mož, ki piše za veliki krog čita-iei]ev y vseh delih sveta, mora to delo doživel. Ni na polju X; "voje življenje doslej v tej vojni vojnih ^ pogosto poročila doživetij knjig ^°®®^alcev. Ena najlepših takih poročevalci'« sestavili fotografski dende st® ^grafijami »Entflchei. chertn . GH < od Erica Вог-L i m n Л. + L v zalogi Wilhelm V4f. »- P^atom, ampak tudi s peresom S? ŽIVO naslikati, kar je fotografL. ka-^ vrate, v katerih Borchert krasno "I® doživetja, ki dajejo fiitatelju рвч kako pojasnilo slik, ki so bile napravljene ob vojnem pohodu na Poljsko, ki kličejo v spomin boje na prednjih poljih Westwalla in ki še enkrat pokličejo v spomin ponosna dejanja vojnega pohoda zoper Nizozemsko, Belgijo in Francijo. Gotovo smo že takrat v ilustriranih časopisih videli posnetke, v tej knjigi pa je Borchert najboljše slike, deloma v barvah, zbral v delu, ki je tudi na zunaj okusno opremljeno, ki zasluži, da ga shranimo za kasnejše čase, in ki je dnevnemu poročevanju odtegnjeno. PK-poroče-valec je bil pri pešcih, možeh na oklopnja-kih, pionirjih in mornarjih, pri letalcih in oklopnjaSkih lovcih, pri metalcih ognja in topničarjih. Njegove slike potegnejo gledalce v dinamiko boja, ki obvlada nemškega vojaka in ki ga je usposobila, da pobije na tla vsakogar, tudi divjo žival — človeka iz azijskih step, to vse pa po zaslugi svojega velikega znanja in radi svetovno nazornega duhovnega gledanja tega velikanskega boja narodov. Tega vojaka pokaže vojni poročevalec Borchert v sliki, njegovo orožje nam pokaže v sliki v trenutku, ko ga . uporabi kar najbolj uspešno in odgovarjajoče svojemu namenu. Vidimo tudi Fiihrerja in Obersten Befehlsherrn der Wehrmacht, kako pred Warschawo gleda skozi škarja-sti daljnogled in poveljuje, da se zavzame mesto po ognju topništva in letal, da se s tem štedi z dragoceno nemško vojaško krvjo. Vidimo Fiihrerja pri paradi v War-schawi ob koncu poljske vojne, kasneje v Compižgneju, kjer se je popravila pogodba o premirju od leta 1918. in sramota, ki je bila takrat nemškemu уојакц prizadejana, У resnici so odločilne ure, kot se glasi naslov knjige; in zasluži knjiga, da se jo čimbolj razširi. (Eric Borchert »Entscheidende Stunden, mit der Kamera am Feind« Wilhelm Limpert Verlag, Berlin, cena vezani knjigi 9.60 RM.) Drugo knjigo s slikami nam nudi »Deutscher Volksverlag« Miinchen, ki predstavlja dragoceno dopolnitev naše vrste člankov >Werke des Friedens«, ki jih prinaša Karawanken Bote in ki čitateljem iz Oberkraina nudi sliko dela, ki so bila izvršena od leta 1933. do leta 1939. »Die neueHeimat«je naslov knjigi, ki jo je izdal Gauleiter Fritz Wachtler, in ki poroča o postanku nacionalsocialističnega kulturnega ozemlja. Kot izvaja pisatelj v svojem predgovoru, ni bila prošla generacija kos problemom, ki so ji nastali po nastanku industrije. Konec tega so bila ona nesrečna velemesta, ki so bila v veliki meri kriva duševnega propada, in ki so bila leglo marksistično-komunističnih nazorov. Prototip te dobe je žid.Uganjal je posle, Id so mu na eni strani tešili njegovo hrepenenje po denarju, na drugi strani pa mu dajali v roko sredstva za obvladanje ljudskih mas. Saj vendar ni hotel ustvariti zdravih življenjskih pogojev za maso, ker je potreboval nered, nezadovoljstvo, da je mogel vnesti v ljudske mase misel razrednega boja in da s tem zopet poruši edinost, ki se je Bismarku posrečila od zgoraj navzdol. Meščanstvo ni poznalo nevarnosti, deloma je celo sodelovalo, dokler ni končno moralo samo zapustiti odra, da je napravilo prostor masi, ki je dobra, če jo vodijo dobri ljudje, ki pa lahko postane okrutna, če se zbude v njej po načrtu in brez vesti najnižji instinkti. Danes stoji v središču dela človek, ki ni proletarijec, ampak enakopraven državljan. Ljubi svojo domovino in podpira vsled tega stremljenja vodstva, da je zemlja videti zopet lepa in zdrava. »Obraz nove domovine je delo na znotraj združenega naroda, ki ima izrazit rasični oblikovni čut«, pravi izdajatelj v svojem predgovoru, ki predstavlja smiseln uvod v lepo knjigo s slikami. Velika naloga bo, nadaljevati delo, ki ga je v miru začel Adolf Hitler, po vojni v še večjem obsegu. Začetek je na veliko osnovan in daje upanje na nekaj velikega. Ne bodo salho popravljene škode preteklosti, temveč se v novih stavbah pokaže novi oblikovni čut, ki izhaja iz naše dobe in našega nacionalsocialističnega svetovnega nazora, Velestavbe v Berlinu, Niirnbergu in Miin-chenu, ostale zgradbe stranke, oborožene sUe in države, kažejo ravnotako čisto doživeto arhitektonsko oblikovnost, kakor jo kažejo tudi hiše naseljencev in posamezne stavbe privatnikov, ki so se vsepovsod zgradile. Delo Gauleiterja Wachtlerja nam daje dosedaj vpogled v že ustvarjeno in ob enem smernico tega, kar danes zahtevamo od stavbarske umetnosti in za čemur stremimo. Dobra in lepa stanovanja so predpogoj, da se čuti človek vedno bolj povezanega s svojo domovino. Citatelju iz Oberkraina marsikaj predoči iz tega področja našega hotenja, kar se mu je doslej nudilo pačeno od druge strani. (Gauleiter Fritz W&chtler: »Die Neue Heimat, vom Werden der nationalsozialistischen Kulturland-schaft«, Deutscher Volksverlag Miinchen, 200 strani s 300 slikami, cena vezani knjigi 5 RM.) Rriedrich Horstmaiuu Selte 4. — Nr. 67. KARAWANKEN BOTE MiUwoch, 26. August 1942. Nordwesttl€h Stalingrad Hber dem Don 107.000 Brt uerienkt Stark ausgebante Feinđstellmigen đnpđibrodien - Fortsflirltte bel đen Geblrgs- kampfen Im Sankasns Au8 dem FUhrerhauptquartier, 24. Aug. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Im Kaukasusgebiet schreiten die Angriffe der deutsehen tmd verbnndeten Trup-pen in hart en Gebirgskampfen fort. Nordwestlich Stalingrad erzwangen deutsche Infanteriedivisionen und schnelle Truppen, von der Luftwaffe hervorragend unterstiitzt, den Ubergang fiber den Don and diirchbrachen im VorstoB nach Osten stark ausgebaute feindliche Befestigungsstellungen. An der ubrigen Donfront scheiterten ortliche Angriffe des Feindes an dem Widerstand italienischer Truppen. Eisenbahnanlagen und Transportbewegungen im riickwartigen Gebiet des Feindes sowie Schiffsverkehr auf der Wolga warden durch die Luftwaffe wirkungs-voll bekampft. SSdwestlich Kaluga, nordwestlich Medyn und bei Rshew warden feindliche Angriffe abgewiesen oder in engem Zusammenwirken niit der Luftwaffe schon in der Bereitstellung zerschlagen. Siidostwarts des Ilmensees and vor Leningrad wurden ortliche Gelandegewinne erzielt und feindliche Gegenangriffe abgewiesen. An der Eismeerfront griffen Sturzkampf-flugzeuge Truppenlager auf der Fischerhalb-insel an. Die sowjetische Luftwaffe verier gestem in Luftkampfen 157 Flugzeuge, neun weitere warden durch Flakartillerie abgeschossen oder am Boden zerstort, acht eigene Flugzeuge werden vermiBt Im Wesfen bekampften Fernkampfbatterien des H cere# militarische Ziele im Raum von Dover. Bei TagesstorflSgen warfen einige britische Flugzeuge fiber dem nordwestdeutschen Kfi-stengebiet Sprengbomben ab. Leichte deutsche Kampfflagzeage erzielten im Laufe des gestrigen Tage# in Tiefangriffen umfangreiche Zerstorungen in kriegswichtigen Anlagen an der englischen Sudostkfiste. In der vergangenen Nacht belegten deutsche Kampfflugzeuge eine Stadt der britischen Rustungsinduftrie in den Middles sowie kriegiwichtige Ziele in Ostengland mit Spreng-und Brandbomben. Es entstanden zahlreiche Brande und Explosionen. Wie durch Sondermeldung bekanntgegeben, verscnkten deutsche Untersceboote im get-lichen und westlichen Atlantik sowie im Karibischen Meer 17 Schiffe mit 1 o 7.0 o o Brt und rwei Transportsegler. Daven warden 11 Schiffe mit 64.000 Brt апж Geleitztigen herautgetchossen. Zwei weitere Schiffe wurden torpediert Ihr Sinken komite wegen einsetsender Abwebr nicht beobachtet werden. SAwedlsdie Zeltnng fordert Abbernfung des Gcsandten In Moskau Stockholm, %. August. EnergixJie diploma-tische Sdiritte in MoiMu und wenn erforderlich die Ruckbtrufung des sdiwedischen Gcsandten fordert Stockholm* Tidningen in Zusimmenh«ng mit der Versenkung de» Dampferi „C. P. Lilje-veldi" durch ein Sowjet-U-Boot. „Wenn unser Ge-sandter in der Sowjrtunion keine Aussicht hat, fur die Proteste und Forderungen der sdiwedi-icben Regierung GehSr zu finden. sdieint es, als seien die Voraussetzungen fiir seine Titigkeit wenigstens bis auf weiteres in Fortfall gekom-"len." Das Blatt verlangt ferner eine Versdiarfung des militarischen Schutzes. Den bisherigen Mofi-nahmen sei der Erfolg versagt geblieben. Siidafrikas Angst vor U-Sooten osch. Bern, 25. August. Der Innenminister der Siidafrikanlschen Union Lawrence erklarte, die Verdnnklung langs der siidafrikanischen Kfiste kdnne unter den augenbliddichen Umstanden keineswegs aufgehoben werden. Die unmittel-bare Gefahr dfohe weniger aus der Luft als von der Seeseite her. Eine besondere Gefahr bestehe In dieser Hinsiđit fCr die Hafen Siidafrikas ganz besonders fiir die Geleitziige, die in solđien Hafen eventuell Zwischenlandungen Tomebmen. Berlin, 25. August In einer Rede aniafilich der Verleihung einer Plakette der ZeitsArift der ensli-sdien Hochkirdie an Roosevelt sprach der USA-Vizeprasident Wallace fiber das Thema ..Wannn ediuf Gott Amerika?". Er fohrte n. a. folgendes aus: „Die Gesdiicbte bis rmn heutfjen Tag« gđieint nur ein Pralndium zn einer grofiartigen Weltsinfonie lu sein. Viele Them en warden in diesem Prilodinm gespielt. Ein wnndervollee Thema »st, wie der Herr-gott, Jehov^ seine anserwahlte Rasse, die Juden, besonders liebte. In einem Lande der Verhcifiung. Falastina, sate Gott von Jalirhundert zn Jahrhun-dert, wie die Bibel sagt, in die Hetzen der Juden im Japanisdie U-Boote seien bekanntlidi nahe an die Kiiste SQdafrikas berangekommen. AuCerdem — so erklarte der siidafrikanische Innenminister weiter — sei bekannt, daS japanisdie U-Boote Miniaturboote transportieren kdnnten, um sie gegen besondere Ziele einzusetzen. Der siidafrikanlsdie Ministerprisident veikQndete am Sonntag In Pretoria wieder einmal die Notwen-digkeit „Radie fiir Tobrak" zo nehmen. Bei seiner Zosammenknnft mit Cbnrdiill sei die Kriegsfrage fiber die ganze Welt hinweg erortert worden. Man babe ein Stadium des Krieges erreidit, in dem eine sorgfSltige Oberprfifung der Gesamtlage erforderlidi sei. Churchill babe den Kommandowe&sel in Kairo durdifiihren mussen, um den Wiedergewinn der ver-lorenen Gebiete in Nordafrika vorzubereiten. Frelherr von Gatlenz abgestflrzt Berlin, 25, August, Am 21. August sind bei einem Flugzeugiinfall Gcneralmajor Freiherr von Gablenz, Amtsdicf tm Reichsluftfahrtminiscerium und Vorsundsmitglied der deutsehen Lufthansa und Mmisterialdirektor Prof Dr. K r u m m e I, Amtssdief im Reidisministerium fiir Wissensdiaft, Erziehung und Volksbildung, sowie der BorJ-funker Klar todlich verungliiAt. Das Reiseflug-zeug, da* von General Gablenz gesteuert wurde, befand sidi auf einem Dienstflug von Berlin nadi Siiddeucsdiland und stiirzte infolge einer tedini-»dien Storung in der Nahe von Miihlberg ab. Lanđe PalSstina die Samen der Gereditigkeit. dee Friedens, langen Duldens und der Nadstenliebe. Aber die Jnden und Palastina allein konnten nidit das Konigreiđi des Himmels hier anf Erden erbanen: dag geistige Wesen des Jndenrams moBte sdilieeildi einen Ansdnick in Amerika finden. Go« hielt aber Amerika noch zuriidc ond die Ношег zerstdrten die {iidisdte Nation. Jahrhonderte vergingen nnd ein nenes Weltreich entstand, aber Gott hielt nodi immer seine Hand Gber Amerika als einem Land, wo er mletzt die historisdien Ideen, die groBen Kulturen oder, anders ausgedru&t, das innerste Wesen dessen, was von Palastina, Rom und England gegcben, ineinander verweben wOfde." 1 Der ROdtzugsgeneral 1 Das erste positive Ergebnis der grofiert I Reise Winston Churchills, die ihn nach Kairo I und Moskau filhrte, war ein negatives: Der I grofie Feldherr Auchinleck, Oberbefefdshabet I alter alUierten Streitkrd/te im Nahen Osten, I verschwand von der militUrischen BUdfUlche, I Seine Entlassung kam etwas pWtzlich und i voUeog sick in einer Form, die selbst in der i sonst Churchill gegenHber so lammfrommen § Londoner Presse einiges Erstaunen avsUSst. I Das Blatt der Arbeiterpartei, der „Daily I Herald", fr> ganz often an, wie sich denn I die von Churchill vor nicht aUzu longer Zeit = abgegebenen Erkl&rungen, wonach er und = die Regierung voiles Vertrauen in Auchin- I leak h&tten, mit dieser neuen Ver&nderung I in Kairo in Einklang bringen liePen, Ein ein- I ziger Trost frpilich winkt den Britem nun- I mehr betritt eine der erlauchtesten Erschei- = nungen der britischen GeneralitSt das dortige I Schlachtfeld, der General der RUckzUge, Sir = Earald Alexander. = Sir Harald entstammt dem britischen Hoch' 1 adel, ist Sohn eines Herzogs, verheiratet mit i der Tochter eines Herzogs, in Harrow er- i zogen, auf der Militdrschule von Satidhurst I in die Geheimnisse des Kriegshandwerks = eingeweiht und hat eine glSnzende Karriere = hinter sich, die ihn schliepiich bei Ausbruch I dieses Krieges als Generalmajor und Kom- I mandeur einer Division nach Belgien filhrte, I Hier leitete er, nachdem sein Vorgesetzter I Lord Gort sich rechtzeitig nach der Insel in I Sicherheit gebracht hatte, den „glorreichen I RUckzug von DOnkirchen" und emtete fUr = diese Tat allgemeine Bewunderung in Eng- = land. Noch bedeutender freilich war dann = seine RUckwdrtsstrategie im Fernen Osten, I wo er beim ersten Zusammentreffen britischer I Elitetruppen mit den Japanem in Burma I sich unter Hinterlassung seiner AusrHstung I und Aufopferung von einigen zehntausend I den RUckzug deckender Chinesen hinter die = indischen Berge flilchtete. Nunmehr soil die- = ser groPe Stratege das Werk vollenden, das I bereits ein Vierteldutzend berUhmter engli- I scher Generale kostete. Die Vorichufihymncn, I die ansonsten neuernannten britischen Ober- H kommandierenden zuteil zu werden pflegen, I eind diesmal leicht getriibt durch den Ćhor = bewegter StimmeA, der sowohl die Tatsache I wie auch die Methode des brUsken Oenerals- = wechsels an dieser englischen Sorgenfront I beklagt. Ein Londoner Blatt stellt zu Chur- = chills jUngster Mafinahme fest, da& anschei- = nend in Kairo doch .,irgend etwas sehr in = Vnordnung geraten sein" milsse. Vielleicht = bringt der Mckzugsgeneral es in Ordnung, I zumindest in einen — geordneten RUckzug. = —* - liefi General der Infanterie von StUIpnagel eine Ant-wort Ubergeben. In der es belBt: Idi habe die Entsdieifnng znr Keiintnfs đcs fran zosisdien Staatsdiefs ond Marsdiaiis nnd des Regie-rnngschefs gebracht nnd idi bin beaoftragt, Ihnen ihren lebhaftesten Dank fiir diese verstandnisvolle Geste und groSzOgige Hilfe zu Ubermitteln. Die Regierung wiirdigt ganz besonders die Eh rung, die Sie der BevSlkerung der normannisdien Kflste erwiesen habcn. die durdi ihre Disziplln und Rube sidi strikt an die vom Staatschef und der Regierung gegebenea Vorsdiriften gehalten hat. Die durch Sie znr Vet-fiigung des Prafekten des Departement* Seine-Infeiienre gestellte Summe wird Ihren Wiinschen ent-' sprechend verteilt werden. Id) bilte Euer Exzellenz, die Versidierung meiner grofiten Hodiaditung ent-gegenzunehmen. Konflikt im Iran rd. Rom, 26. August Die versdiiedenen Au$-legun^smoglichkelten des anglo-sowjetrussiidien-iranisdien Vertrages vom 9. September '1031, die schon mehrmali zu Unstimmigkeicen gefiihrt haben, wurden nach Meldungen aus der TUrkei und aus Syrien An'.aS zu einem neuen und ernsten Konflikt zwisdien der Regierung in Teheran und den jowjctisdien. sowie den britisdien Besotzungs-behflrden. Einer det widitigsten Punkte del Ver-tj[«ges legt Iren die Verpflichtung zur Instand-haltung der den Truppentransporten dienenden StraQen euf. Als der Vertrag ^esdilossen wurde, hatte dieser Paragraph noch kerne besondere Be-deutung. Mit der Brdrohung des Kaukasus durdi die deutsdien Truppen una der damit verbun« denen Gefahr einer Isolierung der dort staflo« nierten bolschewistischen StreitkrKfte gewtnnt die Versorgungsfrage iiber den Persisdien Golf eine lebenswiditige BeJeutung. So iiben jetzt die militiirischen Stellen London; und MoskeiU gleidizeitig einen Drudc auf die Regierung in Teheran aus, lie moge innerhalb einer Woche mindestens 300.000 Arbeiter mobilisieren, die das unvoHkommene Straliennetz quer durch Iran nadi Basra in der Eile weiter tuibauen sollen. An diesen StraSen wird schon Unge ge-arbeitet, aber erstens werden die Ergebniss* durdi fortwahrende Sabotageakte erheblidi gesture und zwritens handelt es sidi jetzt vor allem um die Schaffung von Transportlinien nach dem SUdkaukasus, dessen StraRennetz voa den hier einmal einen britischen Einfall befiirditeten, leit Jahrzehnten vernach-laiiigt worden war. P'® Regierung wire den vereinten bolschewiitisch-britisffien Wiinschen gern gefUgig, 'I*'"" Мб erklSrt, eine so groSe Arbeitermasse nicht ohne schwere wirtsdiaftlidie Gefahrdung des I^ndes freimachen zu konnen. Vor allem itellt lie sidi auf den Standpunkt, daS tie nicht ver« pflichtet lei diese Arbeiter zu bezthlen Der Konamandant der sowjetiichen Tnippe« btt ji# Regierung in' Teheran jetzt oldntatiT zur Er* fUllung der WUnsdie ^ufgefordert, andernfall* wilrden ein Regierungswedisel und audi ander# drakoniichea Mafinahmen jmv«rm«idlicb Mtflk AtianUhwall bestand Bewiihriingspro&e Elie alannlerte Reserven efngrelfen konnten, war felndllflier Widerstand gebroAen Berlin, 25. August. Zn der Vemiditung der britischen Landungstruppen bei Dieppe teilt das Ober-kommando der Wehrmadit folgende ErgMnzung mit; In der Morgendammerang de« 19. August beobach-teten die deutsdien Postierungen an der Kanalkiiste bei Dieppe. da8 auf hoher See ein deutscher Geleit-zug mit dem Feinđ in Gefcditsberiihrung gekommen war. Dieses nidit nngewohnte Bild erhielt bei Heller-werden dadurch seine besondere Pragung. daG iiber-rasdiend zahlreiche britische Flugzeuge im Tiefflug gegen die KQste anflogen and Dieppe sowie das Ge-liind« beiderscitf der Stadt mit Bomben angriffen. Alice Weitere entwidielte sich Sdilag tuf Schlag Wiihrend die alarmierten deutsehen Truppen ihre Stellangen an den GesdiQtzen nnd In den Kampf-griben besetzten. sdilngen von See her die Granaten der britischen Kreuzer und Zerstorer auf Stadt nnd Strand. Unter dem Sdiutz des durch Nebel-granaten verstSrkten Friihnebels tauditen anf dem Neere didit vor dem Hafen Sturmboote. Sdinellboote und zahlreidie Landebarken des Feindes anf, die sofort von del deutsehen Artillerie unter Feuer ge-nommen wurden. Unter der Tarnung des diditen kiinstlidien Nebels gelang es den Briten, die Kiiste mit Infanterie und Panzer zn erreidien. An fGnf IndisdiQ Truppen meutern 300 Kommonlsten losgelassen - Brlelwedisel Gandhi - englisdier VIzekSnIg tc. Sofia, 25. August. Meldungen aue IJalro zufolge wurde ein Transport von 400 Hindu-soldaten wegen Befehlsverweigerung und Meu-terei von der Sgyptischen Front nadi einem Straflager in Suez gebracht. Der Transport wurde von Australiem bewadit. Angesidits der aidi immer weiter ausbreiten-dcn Unruhen in Indlen offnen die Briten das l and Immer riidihaltloser dem bolschewWIschen KinfluB. So haben jetzt in der indisdien rrovinz Rengalen die britisdien Behčrden weitere 300 Kommunlsten aui der Haft entlassen, wie aus Kalkutta gemeldet wird. Cber einen BriefwechscI rwischen Gandhi und dem Vizekonig von Indien Lord Linlithgow wird jetzt in Meldungen aue Neu-Delhi beriditet. Gandhi habe in einem langeren Sdireiben an den Vizekonig seine in den letzten Monaten aus-gesprpchenen AbslAtcn erneut nledergelegt, er habe die Forderungen der KongreBpartei dabei wiederholt und begriindet. Der Vizekonig habe in einem kurzen Sdireiben geantwortet, er кЗппе Gandhis Ansidit nldit tellen und halte es audi nidit fUr zwedcmSBlg, In diesem Zeltpunkt ainen langen Brlefwedisei zu unterhalten. Nadi einem englischen Bericht aus Neu-Delhl wurden acht Abgeordnete, die auf einer Par-lamentssitzung zu einer Untersttltzung der anti-engllsdien MaBnahmen des aliindischen Kon-gresses aufgerufen hatten. auf englischen Drud( h in verhaftet und ins Gefangnis geworfen. Mehr und mehr Stadte und Landkreise mit KongreB-mehrhelt werden jetzt von den engllsdien Be-hdrden aus nlchtigen Grtinden mit Strafen be-Icgt, um auf diese Welse die Organisierung eines antienglischen Widerstandes sdion allein aus finanziellen Griinden unmSgllch zu madien. So erhle'^en die Stadt Chimor Im Bezlrk Chanda ein# Kollektivstrafe von 100.000 Rupien und Ashti im Bezirk Wardha von 50.000 Rupien auf-erlegt. Ein Aufruf der giidindischen Eisenbahnen beschwSrt die Eisenbahner, sofort wieder die Arbeit aufzunehmen, 4a sonst di« englischen Kiiegsanstrengungen in Indien sdiwer gesdiiidigt wurden. Marschall Tschiangkaisdiek hat, wie in Tschung-king am Samstag abend amtiich bekanntgegeben wurde, am 4. August an die chinesischen Streit-krifte auf indLtcnem Boden ein Telegramm ge-richtet, in dem er ihnen den Befehl gibt, wahrend ihrer zeitweisen Stationierung in Indien strikste Zurfickliaitung gegenUber den britisdi-indischen Auseinandersetzungen zu bewahren. In dem mit Tschungking befreundeten Lande sollten sie sich den Truppen der Aliiierten gegeniiber bescheiden benehmen und dem indischen Volk eine herzliche Haltung zeigen. Nehru und Azad deportlert Stockholm, 26. August. Wie der Londoner Korreipondent von „Nye Dagligt Allehande" mcldet, wurde in Indien eine Reihe von Ver-ordnuncen erlassen, die verhindern lollen, dad NediriAten Ubei Stretki und Aufruhr zu weiteren Gew«lth«ndlungen im Land anreizen oder daS der Feind werivolle Informttionen erh'alt. Infolgedessen haben verschiedene Zeitungen ihr Ersdieinen eingestellt. Die Zensur wurde !n den letzten T«gen vertdiiirft. Ei heifit, defi Nehru bereiti zusammen mil Awd nach Siidatrika de-porciert worden ist. Weiter haben lich indisdie Truppen gewfigert, gegen die Volkimenge zu sdiieSen. Nach den neuesten Meldungen hielteo die engUndfeindlidien Kundgebungen in Indien mit unverminderter Stiirke an, als es in writ-euseinanderliegcnden Teilen des Landes zu er.isten ZusammenstftSen zwisAen der indischen Bev61-kerung und der britischen Polizei kam. Die britische Polizei feuerte oiine G nad« «uf indische Patrioten in Kalkutt*. Dabei kamen 40 Mensdien zu SAaden. Xhnhche Zwisdienfalle werden aui Gantur und anderen Stadten der Provinz Madras sowie aus Bombay und Bangalore (Staat Mysore) gemeldet. Stellen in Dieppe selbst ostwarts und westlidi der Stadt hatte dei Feind zu landen versudit. Dodi nur an rwei Stellen konnte er Fufi fassen. Als die feind-lidien Panzerkampfwagen vor den Panzer^ndemlsscn hin und her fuhren und vergeblich in die Stadt elntudringen versuditcn. sdioB ein deutsdies Pak-Gesdiiitz, das anf der Nordhdhe von Dieppe stand, alletn vler von den Insgesamt 28 vemlditeten britischen Panzerkampfwagen ab. Ein erbitterter Kampf entwickelte sidi um eine deutsdie Geschiitzstellung. Die Kanadler waren stiinnend bis đidit an die Bat-terie berangekommen, so daB es nnmoglidi wurde, mit den Gesehiitzen zu sdiieSen. Trotz der 6rtlichen Ubermacht des Feindes widien die Kanoniere nidit von ihrem Platz. In erbittertem Nahkampf wurden die Kanadler liberwaltigt und mit Hilfe der vordrin-genden deutsdien Infanterie vemlchtet. Der GegenstoB der drtlidien deutsdien Krafte fiihrte zn einem vollen Erfolg. Wahrend die von den dentsdien Jggem ab-gesdiossenen feindlidien Flugzeuge berabstiirztcn, drangen die teilweise zum erstenmal im Gefedit stehenden deutsdien Infanterlsten bis zur KĐste vor und bradien den Widerstand des Feindes, noch ehe die alarmierten Reserven In den Kampf eingreifen konnten. Alles, was von den Briten und ihren frem-den Hilfstruppen nidit gefallen oder gefangengenom-шеп war, floh iiberstiirzt anf die restlichen Landungs-kahne. Der Strand und das Meer sin d welthin bededct mit brennenden Fahraeugen, von treibonden Plankcn und Uniformen, von Bootsresten, Rettungsringen, Gasmasken und sonstigen AnsrQstungsstOcken. Vor den Drahthindernlssen, die von den Briten nidit Cberwunden werden konnten, stehen In langen Reiben die sdiweren Masdilnengewehre des Feindes sowie sonstlge Waffen und Munition, Der deutsdie Sdiutz-wall an der Atlantikkiiste, nnterstiitzt durdi die un-ermiidlidi eingreifende deutsche Luftwaffe, hat seine Bewahrungsprobe bestanden. Deutsdiland be! der Blennale Berlin, 25. August. In der Zeit vom 30. August bis 15. September 1942 findet in Venedig die 10. Internationale Fllmknnstausstellung statt, bel der die Spltzenfihne der europaisdien Lander gezeigt werden. Deutsdiland beteiligt sidi en dem Wettbewerb mit folgenden sechs Spltzenfilmen: „Der groBe KSnig", „Wiener Blut", „Die grofie Llebe", „Die goldene Stadt", „Andreas SchlUter" nnd „Der groSe Schat-ten". Femer wird Deutsdiland sechs Rultnrfilme der neuesten Produktion und eine Reihe von Wodien-nAauen zeigen. Dlszlpllnlerte franzOsIsdie Beviilkerung Militirbefehlshaber Frankreichs spendet 10 Millionen Paris, 25. August. Der Militgrbefehlshaber in Frankreich General von Stiilpnagel bat an die Ge-neraldelegation der franzSsisehen Regierung In den besetzten Gebieten folgende Botsdiaft gerichtet: Angesidits der Disziplln nnd der Rube der Be-vSlkerung des Departement« Selne-Inferienre, ins-besondere im Gebiet von Dieppe, wahrend des eng-lisdien Landungsvereudies an der franzdslsdicn Kanalkiiste am 19, August 1942 stelle ich zur Vcr-fUgung des PrSfekten dieses Departements eine Summe von 10 Millionen Franktn, die in erster Linle znr Ersetznnf von Kricgssdiiden und In zweiter Linle als erste Hllfelelstung fBr dl# dvllm Opfer dee engllsdien Bombardements sn verwtnden sind. Botschafter de Brinon der Generaldeleglerte der franzosisdien Regierung in den besetzten Gebieten, Warum sAuf Gott die USA? Ausdrudi geistlgen Wesens des Judentums - Wellbild des nSA-VizeprHsidenten 26. avgusta 1942. KARAWANKEN BOTE stran 5. — Štev. 67. Gauleiter pri kmetih u Oberkrainu Landesbaoernfttbrer Ниђег le poverjen z prehranjevalnim gospodarstvom novega ozemlja. R&lBer je nadzoroval v če-пек v Oberkrainu. V njegovem spremstvu so MU med drugim, Gauhauptmann N a t m e 11 -8^> LandesbauemfUhrer H u b e r In Gau-amWMter za agrarno politiko Ing. Gay 1. v Kralnburgu je • Gauleiter obiskal ober-krainsko poljedelsko zadrugo, njene Castilnlce semen In skladišča, obrate veletrgovca za ze-enjavo Hansa Hlntermanna In obrat 1 Loscherja. Gauleiter se je pre-pntol o vzornem poslovanju. Nadalje je obl-skal na novo ustanovljeno vrtnarijo Loitpold Wart, za kar se je Gauleiter prav tudi kmetije Brodar-tirolakRi«. -^"^Blberta Rlnnerjav Holmu, Квтптп H otroci, in kmeta obiskal Galleit^p/ Unterfemig^. Nadalje je Tfrninv., ""'"Giter prehranjevalne urade v говппл in Radmannsdorfu, neko v Zlifeiach, tamošnjl otroški vr-"M4i'nuL J ^ Politsch In veleposestvo 1.,^ 2 % ^ Radmannsdorf so prišli Kreis-dnv ol ^odje prehranjevalnih ura- ћгипп In sodelavci urada za pre- P°':I^Glatvo pri Chefu der Zivilver-waltung k pozdravu Gauleiterja. ^Prehrana Oberkraina Je zagotovljena zomfsl^J^lu® ^ svojem govoru podajal na-8tva v nu prehranjevalnega gospodar- skra^n Y^^'krainu. Iz izvajanj se je posnel uradi » položaj, ki so ga našli možje iz svoi*:, ^ Pi'ehrano m poljedelstvo ob začetku Doit^ uela v Oberkrainu. Vseeno je bilo na ^ju poljedelstva v Oberkrainu Izvrženega ne-,. veliko. Organizacija je bila obnov« zagotovljena prehrana prebivalstva. VBi ^e^ostalo poljedelstvo se je preosno-bii ° 4«° navodilih Reichanahrstanda v renta-imejSe, očiščevalne naprave so bile naptav-»o vse vrste plemenske živine, lin '"■omplr, žito In druge kulturne rast-liort' so poučevali v uporabi po- jeaelskih strojev in so jim jih veliko preskr-® ^ pospeševanje sadjarstva so bili po sen občinah Izobraženi drevesničarji, urejene ® bile na novo 4 vrtnarije, Izvedeno je bilo zadružništvo In zgrajena je bila dobra podlaga za poljedelsko Šolstvo. V Oberkrainu zaposlene- moči so neumorno pojasnjevale. Naselitev dežele z nemškimi kmeti je poka«ala dobre začetke. Gauamtalelter Gayl je hvalil delo svojih lodelavcev in je poeebno poudaril, da so pokazali Landratl in Parteistellen veliko razumevanje za poljedelsko obnovitveno delo. Nemški napredni duh tudi v Oberkrainu. Gauleiter Dr. Rainer je pojasnjeval trud Chefa der Zivllvenvaltung, da se v Oberkrainu polagoma ustvarijo iste razmere kot so v Alt-z ozirom na to, da Karaten ni Imel svo-J® moral prevzeti valnn -A^grarpolltlk prehranje- «^»4 f zadeve Oberkraina. Ker je sedaj Landesbauemschaft KSmten ustanovljena z današnjim dnem odstopa vodja oddelka za prehrano in poljedelstvo pri Chefu der ZIvIl-verwaltung In prevzame Pg. Huber kot Lan-desbauemfUhrer to nalogo. Gauleiter je poudaril, da je z današnjim dnem končan del ob-novnega dela v Oberkrainu in je pohvalil delo Gau^tsleiterja Ing. Gayla, ki Je s svojimi sodelavci v Oberkrainu izvršil delo, ki je vredno vsega priznanja. Tekom enega leta Qfi posrečilo, na poljedelskem polju uve-St. nemSkl napredni duh. Uvajala se je pred-Ш a^grarna politika In se je s tem drago-ceno prispevalo za ponemčenje te dežele. Gauleiter je podčrtal nezlomljivo voljo, da se to ozemlje napravi nemško in da se dobro kri, ki se tu nahaja, ^eši za narodno obrano. Pg. Ing. Gayl bo še vnaprej kot Gauamtsleiter fiir Agrarpolitik odgovoren za agrarnopolitični oddelek Oberkraina, dočim bo Landesbauern-fUhrer Huber kot izkušeni organizator vodil dalje obnovno delo. Gauleiter je nadalje zagotovil, da bodo tudi Kreisleiterjl in Landratl zastavili svojo moč za poljedelstvo, pri čemer jim izreka za dosedaj izvršeno delo svojo zahvalo. Preko Dlenststelle fiir die Festigung des deutschen Volkstums bo Gauamtsleiter Gayl uveljavil svoj vpliv In s tem voljo Gauleiterja v tem ozemlju. Izenačenje z razmerami Altgoua LandesbauernfUhrer Huber je v svojem govoru zagotovil, da bo vse pokrenil, da bo od Gauleiterja in Relchsstatthalterja naložene odredbe na področju poljedelstva v Oberkrainu izpolnil in pomagal, da se deželo napravi nemško. Na njegov predlog je Gauleiter in Reichs- stathalter uvedel častne vodje prehranjevalnih uradov in slicer za Krainburg Pg. E i x e 1 s -bergerja, za Steln Pg. Vintlerjain obenem Izrazil, da je s tem podano popolno Izenačenje z razmerami v Altgauu. Ereislelter dr. Hocbstelner v Gallenfelsa Kreisleiter dr. Hochsteiner je obiskal ranjence In bolnike' policije, oborožene sile in carinske obmejne straže v bolnišnici v Gallen-felsu. Kreisleiter je izročil vsakemu ranjencu In bolniku ljudomil dar, medtem tudi za po-skušnjo kozarec vkuhanega sadja, ki so ga pripravile žene Iz Kreisa Radmannsdorf pri marmeladnl akciji, ki je bila Izvržena za • lazarete ranejncev. Povrh se je Kreisleiter zanimal pri vsakem posamezniku za njegove želje. Posebno so ranjenci hvalili zdravniško oslfrbo. Ranjenci In bolniki so bili nad vse veseli zaradi tega obiska In sprejetih ljudomllih darov. Posebno veselje so jim bile koroške pesmi, ki jih je prednašal nek pevski kvartet. Iiobraženih je 93 iboroiodij Na večtedenskem taborenju v Waldu an der Sawe - Obisk Gaulelterla Sangergau Kam ten, popreje imenovan Sangerkreie ,je imel kot prvi Gau v Ostmarki že leta, 1939. v Fragant na pobudo dra. Ned-wed a In s sodelovanjem profesorja G r o B -m a n n a taborišče za vzgojo zborovodij. Letos sta se Hauptkulturstelle des Gaupropa-gandaamtes in NS.-Frauenschaft postavila na stran Sangergaua Kfimten ter se je vršilo dvoje taborenj v času od 9. do 22. avgusta v Waldu za vzgojo zborovodij. Za dosego pomembne kulturne naloge, ki pripada Gauu K&mten na jugovzhodu Relcha je treba več-glasno zborno petje v KžLmtnu in tudi v Oberkrainu kar najbolj gojiti. Prvo taborjenje je bilo za vzgojo zboro-vodkinj za ženske zbore. NS.-Frauenschaft se je z Abtellungsleiterin. Gartner krepko zavzela za to. Taborenja ee je udeležilo Iz Alt-gaua in Oberkraina 61 žen in deklet. Sftng-ergauflihrer Schulrat Rainer je ob otvoritvi kot učitelja pozdravil vodjo Wiener sangerknaben In zborovodjo Wiener M&nner-gesangsvereina profesorja Ferdinanda GroB-manna In Lagerlelterja dra. Wolfgang N e d w e d a, Gauchorleiterja In glavnega tajnika Musikverelna fiir Kamten. Lagerleiter dr. Nedwed je podučeval zborno petje In dirigiranje. Imel je tudi lepo predaivanje v kinu 0 Haydnu, Mozartu, Bethovenu, Schubertu in Richardu Wagnerju. Profesor GroBmann je podučeval mojstrsko dihalno tehniko, tvorje-nje glasu In Izgovarjanje, kar vse se je doslej v pevskih društvih le malo poudarjalo. In je zborovodjem pokazal nova pota. O glasbi je predaval Muslkhochschullehrer Walter Tschappe Iz Wiena. Studienrat A n d e r - 1 u h je izčrpno predaval o narodni pesmi KKmtna. Kreisleiter K u B je govoril o bodočem socializmu in Kreisleiter dr. Hoc h-steiner o deželi Oberkrain. Gospa G a r t -n e r Je učila pesmi Kfirntna, Oberlehrer Roman Mayer pa narodne plese. Nato se je začelo taborenje zborovodij s 34 udeleženci, od katerih je bilo precej Iz Oberkraina. To taborenje je obiskal pred kratkim Gauleiter dr. Rainer z Gauhauptmanijom N a t m e B-n I g o m, Oberbereichslelterjem dr. Lap per- MoslovI preko i/seh ovir ^ roman spisal ulrich sander. Govorijo o tem in onem. Poslušajo naj-^°Jna poročila. Menijo se nekoliko strokovno o nadaljnjem poteku dogod- Govorijo tudi o Cesti na brod. ® kaj dela Hauptmann brez vsake službe Sonntag. Ali še pač hlamudra vsaki drugi dan k nadomestnemu bataljonu in priganja, da bi ga postavili na staro mesto. ® tem, kaj počenja gospodična sestra. Hvala, doma je vsem dobro. Kako prenaša zgubo konzulova rodbina. Mirna je, toda pozabiti ne more tako hitro. No, temu se pa tudi ni čuditi, ko so zgu-»lU mladega, lepega mladeniča, in to baS ona dan, ko je postal Leutnant. i oda oni so trdni in solidni ljudje, ki 40 notranjo moč in ki ne obupajo zlahka, jor ^ бе drugega sina? vpraša Ma- Heinricha. vojak? No' Westwallu, da se izvežba. Seveda vendar še dediča. rodbine" edint^ B r '»eSčanske Binov, J® Je, ako imajo več Tako je. na^j^a dovolj prostora in de- Da. Seveda. ^^^jo^pripoveduje, da je .a njegovem аш п)Д«и. Ct umdA j e m in Kreisleiter jem dr. Hochsteiner« jem. Potem ko je StegerhauptfUhrer pozdravil In je bila odpeta pesem o dobrodošlici, Je Gauleiter želel videti taboriščnike pri delu. Dr. Nedwed je nato podučeval dlrl^ranje udeležencem, ki so težko dostopni, profesor GroBmann je pa pokazal na primerih svoje metode dihanja In tvorjenja glasu, kar je tudi tudi za govornika zelo važno. Konec Je tvorilo zborno petje pod vodstvom obeh učiteljev, kar je vzbudilo najboljši vtis z ozirom na odlično pojmovanje pesmi, tvorjenje glasu In predna-šanje. Gauleiter se je zahvalil profesorju Grofimannu In dcrfctorju Nedwedu in pevcem ter Je opozoril nato, da se mora pevska kultura K&mtna trdno usidrati v Oberkraina Ta dežela Je namreč že nekaj stoletij ozemlje Relcha. ^ , Zadnji večer ee je vršila preprosta posl^ vllna zabava, katero je otvorll glasbeni tercet, sestavljen iz udeležencev. Sangerfiihrer je po-vdaril v svojem govoru pomen obiska Gau^ leiterja, ki kaže največje zanimanje za petje Kfimtna, ter bo gotovo pospeševal petje v vsakem ozlru. Zahvalil se je tudi Lagerleit«ju dr. Nedwedu, za vzorno vodstvo obeh tabor-renj, in profesorju Grofimannu, ki se ved^ In vedno etavl na razpolago SS.ngerschaftl K&mtna. Taborenja se bodo naslednja leta nadaljevala, kajti iz njih mora Iziti Jedro dobro izvežbanlh zborovodij in zborovodinj, ki so poklicani, da v pogledu ženskega in moškega zbornega petja In tudi mešanega zbornega petja privedejo Gau K&mten v smislu njegove tradicije na odlično mesto med Reichsgaul. Z radiosprelemniffl vozom naokrog Radlosprejemni voz varnostne policije, ki ga Ima sedaj na razpolago Krelspropagandalel-tung, je po objavi posebnega poročila takoj podvzel obširno vožnjo po okrožju Krainburg, da naznani ta blazni Invazljskl poskus pluto-kratov na evropsko celino celokupnemu prebivalstvu. Oberkralnerjl sami so med tem prisil do tega, da je lahko samo eden zmagovalec na tem bojnem polju In to more biti, kar že počasi občutijo, samo Nemčija. Radiosprejem-ni voz je s to novico pri svojem prihodu v kraje vzbudil največje veselje pri prebivalstvu, ki stoji na strani Nemčije. Novi vodla zaposlitve Te Лп1 je prevzel Pg. S t e p h a n oddelek dijakov za zaposlitev Jugovzhodne službe nemških dijakov. Dosedanji vodja Je Sel zaradi bolezni na dopust. Strokovna zaposlitev Je tudi podrejena sedanjemu vodji kralnburšklh dijakov za zaposlitev. Zahvala {en iz Kreisa Radmannsdorl oboroženi sili K]er SO hrabra srca, tam ]e Nemčija Krelsf rauenschaftslelterln Gorltechnlg je v prostorih, v katerih daje Deutaches Frauenwerk v ABllngu nasvete, izročila doslej pripravljene marmelade in sadne sok^. V neumornem požrtvovalnem delu so žene iz ABllnga in še drugih pet Ortsgruppen' iz Kreisa Radmannsdorf po navodilih Kreisab-teilungsleiterin Glantschnigin Beratungs-stellenlelterin M U11 e g g e r doslej vku-halo skoro 1000 kg marmelade in 300 litrov sadnega soka, kar vse bo sedaj priSlo prav ranjenim vojakom v lazaretlh. Kreisleiter in zastopnik oborožene sile sta se ženam v prisrčnih besedah zahvalila za njihovo delo, ki najbolj dokazuje, da doumejo službo naših vojakov in se jim hočejo zahvaliti. Od vseh strani je bila ženam obljubljena čim največja pomoč, da premostijo razne tehnične težkoče, ki jih Ima NS.-Frauenschaft pri tem delu. To naj bo ženam zahvala In priznanje, hkrati pa tudi spodbuda, da dosežejo pri tej akciji sijajen uspeh. , Bol zoper otroško ohromelost Vsako leto zahteva otroška ohromelost predvsem v poznem poletju svoje žrtve med mladino. Sicer največji del obolelih opravi, zahteva pa ta bolezen letno tudi gotovo število smrtnih žrtev. Pomembno Število oseb, ki jih ta bolezen napade, pa utrpi na svojem zdravju škodo s tem, da posamezni telesni deli ohrome. Za varstvo na novo obolelih zoper ohromelost ee uporabljajo Kitne enovi, ki jih pridobivajo po napadih otroške ohromelosti iz knrl oedrav Ijenih, kajti osebe, ki so to bolezen prestale, nosijo ščitno snov zoper to bolezen v svoji krvi. Od otroške ohromelosti ozdravljeni lahko ponovno dajejo kri v presledkih nekaj tednov, ne da bi radi tega bili kakor koli oškodovani na svojem zdravju. V vsem Relchu je Izvedena ta vzajemna pomoč pod krajevnim vodstvom zdravstvenih uradov. Zbrano kri preiščejo pred oddajo bolnikom v strokovnih prelzkuSevali-ščlh, da se onemogoči prenos bolezni. Otroci In odraščenl, ki so otroško ohromelost prestali v zadnjih petih letih se pozivajo za oddajo krvi, kakor v prejšnjih letih, ter je bilo veliko bolnikom že v zadnjih letih pomagamo po ozdravljenih. Naj tudi sedaj ozdravljeni bodo zopet pripravljeni za oddajo krvi, da se more zdravilo v zadostni množini uporabiti za na novo obolele. r" Oipi.Optiker €. JfiEOnfuO I Kiateaiori. Bahnooiitrafte is vrne enega ali še drugega, jih ostane vendar še nad polovico. Da, in pri Wesenbergovih imajo sedaj vendar se enega sina? Wesenberg, kdo je to? To je mestni zidarski mojster in Ober-feldwebel Wesenberg, čigar drugi sin se je nedavno zgubil v močvirju. Saj res, to je tisti debeli, veliki mož, ki je ondan prejel Spangen z um Eisernen Kreuz erster Klasse (zapono k železnemu križu prvega razreda) ? Da. Ali nima sicer nobenih otrok? Pač, gospod major: še dve dekleti. In kakšni dekleti? Reče Leutnant Quistorp. Leutnant Sonntag pogleda Leutnanta Quistorpa; od kod neki ve on to tako natanko? Na to vprašanje bi moral vendar odgovoriti on kot sosedov sin. Odgovoril je pa kot prvi Leutnant Quistorp, ki je že kot pribočnik navajen hitro odgovarjati. Leutnant Quistorp pa lahko pozna dekleta vendar le prav bežno. Leutnant Sonntag se čudi, ■ Toda Leutnant Quistorp pripoveduje še več, on pozna tudi njuna rojstna imena in popisuje dekleta zelo natančno. On ve celo, kakšen opravek imata sedaj v pisarni svojega očeta. Od kod neki le ve vse to? Leutnant Sonntag vpraša Leutnanta Quistorpa; »Kurt, od kod pa veš vse to?< »Inu, moj dragi, človek Ima pač svoje vire!« Kakšne vire, misli Leutnant Sonntag. Zatem odpusti Major trudnega Leutnanta Soww h kWRwUk Ko se vozi nazaj, Leutnant Sonntag krčevito premišljuje, od kod ima Quistorp svoje znanje. Mar si dopisuje z enim izmed teh deklet? Ko je bil zadnjič v domovini, je vendar tudi skočil na obisk v to hišo? Prišedši h kompaniji hoče svoj povratek javiti Hauptmannu, toda ta je odšel s posebnim nalogom in naročil naj za primer, da se ne vrne do polnoči, Leutnant Sonntag toliko časa vodi stotnijo. Leutnant Sonntag se torej usede v kmečki hiši in se vedno premišljuje.. Nemiren je, odide v vas ip sliši ravno zadnje besede vojskinega koncerta po želji: »Da svidenja! pravi domovina«. To mu vedno zveni v ušesih. Naenkrat misli, da je Cesta na brod domovina in da se bodo nemara še videli nekoč za kak trenutek, prej ko bodo šli na zapad. Usede se in piše dolgo pismo, v katerem poroča svojim staršem o onem podjetju, ki ga itak poznajo po Feldweblu Zimdarsu, ki ga pozna že cela Cesta na brod. Pripoveduje, da je danes prejel red. Nato še enkrat obhodi straže, ko človek vendar ne more vedeti, ali ne bodo iz kakšnega kota začeli streljati. In nato se usede v svoji sobi in piše, čeprav na smrt utrujen, še dolgo pismo, Ro-semarie Wesenbergovi. Ne več obema sestrama kot doslej. Potno T noči gre ie enkrat v pisano in vpraša, če se bo Jutri kdo peljal v domovino. Da, nek podčastnik, ki je privedd transport semkaj. Tega zbudi še ponoči in mu da pismo # jehaL Tukai ддј pjhž# OA-dM-B пкшиш Pismo je pisano tako, da naj ostane med odpošiljateljem in prejemnico. Dekletov oče je vendar pri stotniji in bi lahko zvedel za to. Nato se Leutnant uleže. Ko ga drugo jutro zarana zbudijo, se Hauptmann še vedno ni vrnil. Tako nastopi stotnija pod vodstvom Leutnanta Sonntaga in odkoraka. »Do svidenja, pravi domovina!« To Leutnantu celo jutro ne gre iz glave, ta beseda, ki je imela tako čuden poudarek. Vojak ima občutljiv posluh in še občutljivejše srce. Njegova briga je skoro edinole vojna. Toda misliti na lepo dekle je dopustno in skoraj &amo po sebi razumljivo. Na vojnem pohodu misli človek Se posebno točno na svoje dekle. Če ga ima. »Do svidenja, pravi domovina!« Stotnija je dodeljena nekemu pešpolku in naj odpravi zapore na nadaljnjem pohodu. Leutnant Sonntag javi svojo stotnijo polkovniku in dobi svoje ukaze. Ko pa pride od polkovnika, je ravno pri-drdrala pošta. Leutnant Sonntag je dobil več pisem. Od očeta in matere. Od sestre. Eno tudi od Rosemarie Wesenbergove. Naglo ga prevzame, zardi skoro pri tem in ga vtakne v Sep. Zdaj mora razdeliti stotnijo in ima bore malo časa, da bi čital pisma iz Ceste na brod. Vod lahke kolone za mostove je prišel. Dva tovorna avtomobila z materialom za pomožne mostove mu sledita. V redu. Opazovalno krdelo stotnije z železjem za iskanje min Je na čelu pehote. Tako je prav. Btran в. — Stev. 67. KARAWANKEN BOTE Sreda, 26. avgnata 194%, flus dem Kreise Hrainburg Hlg. Kreuz. (Sturm der Wehrmann-в c h a f t.) Svojstvena pomembnost, ki je Vredna poudarka, leži v strukturi tukajšnjega Sturma. Prebivalstvo te v družabnem oziru tako različne občine, kjer se po terenskih prilikah, spričo stare čevljarske tradicije In bližnje Industrije družijo kmečki, obrtni in delavski sloj vsak s svojimi posebnimi težnjami, je bilo po teh okoliščinah vedno dokaj razgibano. • Zavest medsebojne odvisnosti pri ustvarjanju skupne blaginje dobiva vidni izraz v krajevni organizaciji Wehrmannschaft!. Sturm šteje 341 članov. Tu se na skupnem torišču stekajo delovne silnice moštva, ki pod strumnim vodstvom starešinstva v discipliniranem nastopu razvija svoj delovni program v duhu načel za napredek in bodočnost naše velike države. Po odrejeni prekinitvi rednih vaj zaradi pospeše-nja poljskih del, nogometna športna skupina kljub temu prav živahno giblje na svojem prostoru. In prav je tako, kajti mladina ve: v polnem razmahu in uveljavljanju mladih sil je zanjo veselje in odpočitek. Woditz. (Apel borcev Iz prve svetovne vojne.) Pred kratkim so zborovali stari vojaki iz svetovne vojne. Obiskal jih je Krelsleiter P i 1 z, ki je imel nad uro trajajoč govor, v katerem nam je marsikaj odkril. Zdaj smo vsi prepričani da je še vedno ohranjen la-vorjev venec Tretjega železnega zbora, na kar smo vsi Oberkrainerji tako ponosni. Kajti kjer je stal tretji zbor, tam je nasprotnik čutil nje- govo тоб In pogrum. Sicer so tisti možje zdaj že povečini osiveli, ampak sinovi jih naj imajo za vzgled. Zaključen je bil apel z Igranjem državne himne in pozdravom na FUhrerja. Štetje prašičev 3. septembra Berlin, 25. avgusta. Dne 3. septembra 1942 se vrši po uredbi ReichsnUnistra fiir Emah-rung und Landwirtschaft, kot že objavljeno, v vsem nemškem Reichu običajno štetje prašičev. Ker so nujno potrebni podatki tega popisa za Izvedbo urejene preskrbe z mesom ta- ko fronte kot domovine, za določitev količina samoprehranjevanja In za načrtno razdelitev krmil, je dolžan vsak živinorejec, da od občine določenim števcem da prave in izčrpne podatke. Posebno 80 dolžni živinorejci, da se pod-uče o višini svojega stanja prašičev tako pravočasno, da lahko na dan štetja uradnim števcem podajo zanesljivo zaželjene podatke o številu in vrsti svojih prašičev. Ernahrungsfim-ter, Abteilung A (Kreisbauemschaften) bodo tudi tokrat poverjeni po Reichsn&hrungsministru, da preizkusijo podatke^ivinorejcev. Živinorejce, katerim bodo dokazali napačne podatke, bodo na temelju zakona o štetju živine z dne 3il. oktobra 1938 kaznovali s strogimi kaznimi. Amlsgeridil Krainlinrg - Regisl«rgeridil Trgovski in zadružni register v Oberlirainu in Miefitalu se na novo napravila z odredbo z dne 24. in 27. aprila 1942 je Chef der Zivllverwaltimg: v Oberkrainu vpeljal celokupno trgovsko, menično in čekovno pravo v obliki in besedilu, kot velja v Reichs-gauu Kamten, In obenem odredil, da se napravi trgovski in zadružni register v Oberkrainu na novo. Amtsgericht Krainburg je postalo Registergericht za ves Oberkrain vključno MieBtal. Z novo napravo registra se morajo vse po-edinske in družabne tvrdke Oberkraina, ki so ве dolžne vpisati, prijaviti v trgovski vpisnik. Ш dem Kreise Stein Alch. ((Poletna veselica otrok.) Tralala, poletje je tu! tako so oznanjala vabila k poletni veselici na igrišču otroškega vrtca v Aichu. Staro in mlado se je udeležilo in se veselilo te prav uspele prireditve. Poleg drugih redkih gostov je bil navzoč tudi Kreisamtsleiter NSV iz Steina. Na sporedu veselice so bili otroški rajalni plesi, komični prizori, lutkovo gledališče in igre. Posebno so ugajale udeležencem družabne igre v krogu, ki so se jih tudi sami udeležili. Mladi godbenik je tudi zelo povečal veselo razpoloženje. »Teti Anni« in »teti Ernl« naj bo izrečena prisrčna zahvala za ves njun veliki trud . Schwarzendorf. (Slavje v otroškem vrtcu.) Ob priliki izstopa otrok zaradi pri-četka šolskega leta, in sprejema novih otrok v otroški vrtec se je pred kratkim vršilo na občinskem travniku slavje otroškega vrtca, ki je bilo zelo dobro obiskano. Prišli so med drugim iNSV.-Kreisamtsleiter M o s e r, Pg. S t r a fl e r, kot zastopnik Landrata, župan Selger in drugI strankini tovariši kakor tudi Madćlgrup-penfiihrerin Juliane T a n z e r. Pg. E rti je s kratkim nagovorom pozdravil goste. Llesl Res si je izvajala z otroci razne igre, med njimi tudi tekme, pri katerih so dosegli nagrade, tudi pesmi so malčki zapeli. Iz predvajanj se je razvidelp, da je bila oskrba otrok v razmeroma kratki dobi obstoja otroškega vrtca v Schwarzendorfu prav dobra. Organi-eationsleiter se je otroškim vrtnaricam in pomočnicam prav prisrčno zahvaliL Lusttal. (Petdesetletnica požarne brambe.) Leta 1892., torej pred 50 leti ustanovljena in leta 1908. v dve gasilni društvi razdeljena požarna hramba v LusttaJ-Fort-schach šteje 54 članov. Ima dve motorni, dve ročni brizgalnl in dve shramblščl, od katerih eno je v Lusttalu, drugo v Fortschach. Pri obeh shrambiščih so bili pred kratkim napravljeni stolpi za sušenje cevi. Imajo tudi staro ročno brizgalno, lepo delo zvonarja Alberta Samasse. Tehniko prešolanje gasilcev dobro napreduje. Gasilci so preje imeli tudi dober pevski zbor. Občina bi bila posebno vesela, če bi ta zbor pod pripravnim zborovodjom zopet začel delovati, Hrelt Radmannidorf ABling. (Veseli večer z dijaki.) Pred kratkim se je vršil tovarlški večer v kolodvorski restavraciji v Afilingu, ki ga je priredila Ortsgruppe nemškim dijakom, ki so tu zaposleni. Veliko število nemških rojakov Iz vseh etanov In poklicev se je odzvalo pozivu Ortsgruppe, prišli tudi zastopniki vseh uradov. Po pozdravnih besedah Ortsgruppenleiterja dr. K1 e i n a je govoril vodja zaposlenih dijakov o njegovi skupini zadanih nalogah. Hiunori-etlčne predstave in pesmi so skrbele za prijetno zabavo. Gospodinjslue zaloge napraviti, se moramo učiti Zborovanje žen Radmannsdorfa je dalo praktično pobudo Se so žene zelo zaposlene z vkuhavaaijem za naše ranjene vojake in s tem, da to akcijo b polnim uspehom izvedejo, pa bo že zopet pozvane, da svoje gospodinjstvo razbremene e preskrbo zelenjave za zimo In da predvsem pokrijejo svojo lastno potrebo. Zaradi tega so se eeSle vse Ortaf.rauen-ftlhrerinnen in Ortsabtellungleiterlnnen fUr Volks- und Hauswirtschaft okrožja na dolgi s kajenjem v gozdu se lahkomiselno ogroža nemška narodna imovina! pobudo ženam za napravo zaloge v svojem gospodinjstvu. Na splošno veselje se je naenkrat pojavil Krelsleiter dr. H o c h s t e i n e r. Kreisfrauen-schaftsleiterin je predložila Krelsleiterju v kratkih obrisih cilj razgovora, nakar je sam govoril o nalogah žene v vojni, ki so ga zvesto poslušale. Na tem zborovanju NS.-Frauen-echafta je govoril tudi NSV Kreisamtsleiter Matschy o nalogah NSV. Zelo zanimivo je govoril Stabsleiter Mayer, žene so odšle vsaka na svoj dom z obljubo, da bodo živo sodelovale in uresničile to, kar so slišale. Sodite previdni s ciniiovimi posodami! Ponovno moramo ob času vkuhavanja svariti, da se pri hranjenju, vkuhavanju in do-vretju sadežev ne uporabljajo cinkove posode. Cinkove posode močno napade kislina sadežev; pri tem se razkroji cink, ki je tudi v manjših množinah močno strupen. "Tudi pri sočivju je treba biti zelo previden; nikdar ga ne vkuhavajmo v cinkovih posodah. Med te spadajo vsi trgovci-poedinci in obrtniki, katerih obrat presega obseg malega obrta, nadalje javne trgovske družbe, komandi tne družbe, delniške družbe in družbe z omejeno zavezo. Omenjena odredba izrecno določa, da mora biti prijava podana do 30. septembra 1942. Vsi trgovci, obrtniki in siceršnja podjetja, ki imajo v Oberkrainu ali v Miefitalu svoj sedež ali podružnico, bodo to prijavo že v svojem interesu pravočasno napravili, ker se lahko po 30. septembru 194i2 izsili prijava z redovnimi kaznimi. Prijavo za vpis v trgovski register sprejme vsako Amtsgericht (okrajno sodišče) v Oberkrainu in za MieBtal Amtsgericht Pravali. Tam ee dobe tudi pojasnila, če je treba prijave ali ne. V dvomu bo vsak trgovec itd. pri svojem pristojnem Amtsgerichtu poizvedoval, če se mora dati protokolirati. Mala trgovina z mešanim blagom n. pr., v kateri dela samo lastnik s svojimi domačimi ljudmi, redoma ni dolžna, da se protokolira. Za večje tvrdke, kot n. pr. delniške družbe in družbe z omejeno zavezo je važno, da morajo pri prijavi predložiti pravila odnosno družbeno pogodbo v notarski obliki, oz. napravljena v notarskem pismu, zaradi česar se bo izvršila prijava redoma po advokatu ali notarju. Pravila ali družbena pogodba morata biti v originalu napravljena v nemškem jeziku, zaradi česar bo treba skoro v vseh primerih napraviti nova pravila, oz. pogodbe, kar je potrebno že z ozirom na preosnovo obstoječih trdk na denarno veljavo Reichsmarke. Kar se tiče nove naprave zadružnega registra, bodo v Oberkrainu dalje obstoječe pridobitne In gospodarske zadruge načrtoma popisane po Verband der siidmarkischen landwirt-Bchaftlichen Genossenschaften in po Alpenlan-dischen Genossenschaftverbandu, prelskušene in prejmejo nato natančno navodilo o izvedbi prijave. Ogledalo - pogriijeno s črno ikanlno Kakšno je japonsko stanovanje? Zunanja slika japonskega stanovanja ka> že veselost in smisel za barve, čeprav je našim modernim nazorom tuje. V japonski hiši je namreč vse preprosto in vseeno oblično lepo. Notranjost hiše preseneti Evropejca v tem, da popolnoma manjka kakršnekoli opreme. Nič drugega ni, kot miza, za nogo visoka od tal, in blazina kot sedež. Na stenah visi nekaj slik, drobni kipci in cvetlice, pozimi pa še kotel za kurjavo z ogljem mesto, peči izpolnjuje notranjost. Včasih je v kotu pisalni pribor s čopičem, barvo in zvitkom papirja ali malo ogledalo, ki označuje dekliško sobo in je zmerom pogrnjeno s črno tkanino, če se ne rabi. Svetla ogledala prinašajo namreč nesrečo. Dragocenost japonske hiše je samo v njenem gradbenem načinu in za to porabljenem gradivu, ne pa v opremi. Vse skrinje so vgrajene, tudi postelje, ki obstoje iz težkih prešitih odej, katere zvečer pogrnejo po tleh, kamor prilože še okroglo, kot kamen trdo podglavno blazinico. Te ne preveč pripravne blazinice so popreje nadomestovale lepo napravljene pričeske Japonk, ki so bile stanu in starosti odgovarjajoče tesno poličene, kar danes lahko vidimo samo še pri nevestah in gejšah. Te komplicirane lastne noš-nje se ni smelo pritakniti. Zvitek na tilniku je izpolnil namen. Kljub poenostavljenju pričeske so pridržali blazinice, medtem ko posebna polkrožna perjanica služi za to, da so spalčeva ramena topla. Glavno je, da nikjer ne manjka rož. Rože najdemo na Japonskem povsod. Sestava cvetov je posebna umetnost, imenovana Ikebsna, ki jo mora znati vsaka žena. V posebnem prostoru je hišna kapela, kamor gredo stanovalci zgodaj zjutraj, da spoštljivo posvete svoje misli cesarju in domačim prednikom, katerim prinesejo tudi majhna darila v obliki Jtadilnih palčic ali kaj drugega. Dnevni red Japonca je v znamenju starega pregovora: >Warau kado ni wa huku kita ju«, to je: »Skozi smejoča se vrata vstopi sreča!« G. Moncherio Iz vseh krajev svetfa Gozd je mesto za odpočitek, ne salon za kadilce! razgovor v Radmannsdorf. Krelsfrauenechafts-lelterln Gorltschnlg je otvorlla propa-gandistiCnl del, dočim je Krelsabtellungs-iBtterln Glantschnig podala praktično v ОгоВ-Wltzeze pri Giittlng^enu se je neki kmetici vnela roka, ki jo je pri spravljanju sena zbodla bodiljka. šla je k zdravniku žele ko je bilo že tako daleč, da tudi zdravnik ni mogel več pomagati. Umrla je za zastrup-Ijenjem. V mestecu Hadsten pri Aarhusu (Dansko) bo se eplašill konji nekega voza, na katerem 80 bili trije čebelnl panji. Voz se je prevrnil In okoli 200.000 čebel je izletelo in se pognalo na vse, kar je bilo živega v okolici. Bilo je to, ko so ljudje šli ravno Iz kina. Posledica je bila obilo pikov. Ves promet je bil prekinjen, dokler niso rojev zopet ujeli. Kmetica Juliana SchaMler iz Raithisa pri Muttersu je nedavno porodila trojčke. Od svoje poroke 1. 1938 dalje je rodila še tri dečka. Vseh šest otrok je zdravih in močnih. Mala občina Raithis ima sploh zelo veliko otrok. Tam je več družin s Sest do enajst otroci, med temi Se ena družina s trojčki. Iz Lustenaua pa poročajo redek primer poroda drugega para dvojčkov v družini Heinricha Boscha, To sta osmi In deveti otrok in v desetih letih že drugI par dvojčkov. Izredno najdbo je odkril nek Izletnik Iz Li-buna v neki kotlini v prochowerskih pečinah. Ko je vstopil v neko jamo, je odkril človeško truplo, ki je stalo obrnjeno k skali in je bilo naslonjeno na zadnjo etran Jame. Bil Je to nek Fryba, ki je za svoj načrt izbral odročno jamo v prachowerskih pečinah. Zaslonil je vhod s skalami in je ostal tam tako dolgo, dokler ni umrl za lakoto in izčrpanostjo. Nedavno je divjala v vsem ozemlju barfeld-ekega okraja na Slovaškem tako huda nevihta, kot tega ljudje ne pomnijo. Vihar, toča in deževni naliv so uničili skoro vse. Žito je ravno zorelo in so šele poredkoma kje želi. Ta katastrofa jim je vzela ves pridelek. Strehe, krite s skodlami in etemitom, so popolnoma uničene. Strehe, pokrite s slamo, se nahajajo v nepopisnem stanju. Na nekaterih krajih so bili uničeni celi tropi perutnine. V Lukovu je toča razbila ovce. V Malcovu in Lukovu so morali priti zdravniki na pomoč, ker je na polju iz-ncnadene kmet toča do krvi stokla in jih poškodovala. Mnoge izmed njih so spravili domov nezavestne. Skupno škodo cenijo na 40 milijonov SK. Na žalost je še vsa pokrajina že sicer revna. Siamsko dvojčke (dvoje otrok, ki sta kot z roka debelim zrastkom nad popkom skupaj priraSčena) je porodila, kot poroča »Gimale d' Italija« Iz Buenos Airesa, neka 26-Ietna Italijanka v Pozo Puerto (pokrajina Santiago des Estero v Argentini ji). Kot prva dvojčka te vrste, od katerih izhaja tudi označba, sta bila rojena maja 1811 v Macklongu v Slamu kot otroka kitajskega očeta In elamske ma/- tere In ki sta bila vsak zase poročena z dvema! sestrama, s katerim sta Imela vsak po devet otrok. Chang, eden Izmed dvojčkov je umrl 17. januarja 1874, torej 63 let star, na njihov* farmi v Nord Carolinl, Eug, drugI dvojček je pa umrl nekaj ur nato. Desetletni jazbečar nekega gozdarja v Wlerw strofu pri Hankensbiittelu je napravil svetovni rekord. V več letih je ulovil svojemu gospodarju nič manj kot 400 lisic In 50 jazbecev. Kaj takega pač težko pokaže kak drug jaa* bečar. čeprav je zdrav in vesel, ga sedaj ne morejo več uporabljati za lov. Kajti odkar ga je neka lisica močno ugriznila, je ne samo njegova spodnja čeljust videti grda, temveč тц manjkajo tudi zgornji sekavcl in podočniki. že nekaj tednov delajo dijaki višjih razredov vseh salzburških srednjih Šol na Obersalz-burgu, da, kot je ukazal Fiihrer, tam trebijo planino. V celem bodo izravnali 37 ha mahovi tih hribov in jih spremenili v rodovitne pašnike. Pri neki cirkuški predstavi na sevemesu švedskem je nek lev pri dresuri skočil preko štiri metre visoke železne ograje. Lev je padel na streho neke kletke in je hotel napasti gledalce. V cirkusu je nastala zmešnjava. Cirkuškemu osebju se je pa le posrečilo ,da so leva držali v šahu in ga končno spravili v kletko, kjer je zato tudi med ostalimi levi nastala zmešnjava. Veliko truda je stalo, preden so živali pomirili in jih spravili v njihove kletke. V slovstvu so vedno na to posebno opozarjali, da kajenje matere škoduje tudi otroku, časopis za higijeno mesa in mleka je pred kratkim poročal o dokazu, da kajenje matere škoduje otroku. V otroško kliniko FYledeck prt Pragi so pripeljali dojenčka z akutnim za-strupljenjem z nikotinom, ker je mati dnevno pokadila do 40 cigaret. V Kreisu Liibecke (Westfalen) je vsak mesec mnogo članic des Deutschen Frauen-werkes pripravljenih, da zamenjajo kako od-počitka potrebno delavko za osem ali štirinajst dni. Pretečenl mesec je bilo zaposlenih 95 žena omenjenega okrožja 5208 ur v svrho za^ menjanja. 95 delavk, predvsem zaposlene matere, je zato dobilo dodatni dopust šestih delavnih dni. Pri vrhovnem atenskem tržnem sodišča se je začel proces zoper nekega gostilničarja, ki zasluži Ime »atenski pobljalec psov«, ki mu ga je dalo ljudstvo. Obtoženec je imel v svoji gostilni pravo klavnico, v kateri je dnevno po-klal mnogo psov, da je lahko gostom postreg^ z >jagnjetino«. Slučajno so zasačili klavca pri njegovem krvavem poslu. Natančna hišna preiskava je dognala nepregledno množino pasjih kož, ki so bile zakopane na vrtu. Prisotnost duha nekega delavca v Claue-thalu-Zellerfeldu je preprečila hudo nesrečo. Ko se je neka ežna s svojima otrokoma vrnila od nabiranja jagod, je tekel en otrok proti robu deset metrov visokega odkopa. Naenkrat se je začel pesek posipati in je zdrčal z otrokom vred v jamo. Pod pobočjem zaposleni delavec je zagledal nesrečo, je hitro priskočil ia ujel otroka z obema rokama, tako da je bil kot po čudežu rešen smrti. ie veite? Ma/o zrcalo sodobne in minule prosvete in civilizacije O kruhu »komisu« Kdor je bil kdaj pri vojakih, dobro ve, kaj je »komis«, a ne ve, odkod se izvaja ime. > Kom is«, označka za tečni, izdatni in okusni vojaški kruh, izhaja iz dobe tridesetletne vojne (1618—1648). Ko je cesarski vojskovodja Wallenstein 1. 1628 zaman oblegal mesto Stralsund na obali nasproti otoku Riigen, je oblegovalni armadi kmalu primanjkovalo kruha. Vojaki ga niso mogli nikjer dobiti, saj je bila tudi okolica mesta vsa izčrpana od vojske. Rekvizicij-ski oddelki so prodrli do Brandenburga, da si preskrbe živila, predvsem pa žita za kruh. Nastale so komisije, ki so imele posebno nalogo, da so oskrbovale vojaštvo in prebivalstvo s kruhom. Odtod je prišlo ime »komisijski kruh« — po vojaški okrajšavi »KommilJbrot« (komisni kruh), kratko »komis«. Zobne proteze iz kravjih kosti. Zobozdravnik Niels Haglund iz Gotebur« ga si domišlja, da je našel »Kamen modrih«. Človeku ni treba, da bi se z umetnim zobovjem jezil, pravi, ampak se lahko sedaj napravi naravna proteza iz trdovsajenih za-tičnih zob na koreninah iz kravjih kosti. Kot material za to predlaga tako imenovani preparat ospurum. Pripravlja se iz substance kravjih kosti. Ta se izoblikuje odgovarjajoče koreniki ravnokar izdrtega zoba in vtisne v odgovarjajočo luknjo, kjer se bo baje dobro zarasla. Korenika in na njej pritrjeni zatični zobje so zaenkrat povezani z zaponko, dokler ni vse zraščeno. Nova metoda goteburškega zobozdravnika je izzvala v strokovnem svetu živahno razpravljanje. Znameniti zastopniki zobozdravniške vede opozarjajo na to, da osnovni princip nikakor ni nov, da pa dosedanje skušnje nikakor niso vzpodbujajoče, ker obstoje velike nevarnosti za zastrupljenje ustne kotline. Haglund pa jih i^avrača, da je svojo metodo pri več kot 50 pacientih uporabil z uspehom in da jo je preizkusil kot uporabno. Bfeđa, 26. avgusta 1942. KARAWANKEN BOTE fifran 7. — 6tev. 67. Dr. P. J. Lukas Ausschneiden! Aufbewahren! Фш19^Јг methadiSjch ustd praktisAi' 101. STUNDE. Wiederholungsaufgabe tL Wandeln Sie daa Zeitwort s e i n in dor Gegenwart ab, indem Sie jedesmal eines der angefiihrten Hauptworter mit dem imbestimmten Artikel, in der Mehrzahl ohne Artikel, hinzusetzen. (Beispiel: Ich bin ein Soldat, du bist ein ....) Kiinstler, Feigling, Greis, Witwe, Fehler, Schuster, Bruder, Frem-der. 2. Setzen Sie in folgenden Satzen die richtige Form von з e i n ein. .... ein Arbeiter, du .... mein Freund, er .... ein Karntner, wir .... KUnstlennnen, ihr .... Verwandte, sie •... Gartner. 3. Setzen Sie das passende Funvort ein. Tischler, .... bdst Sclimied, .... ist Jager, .... igt Kellnerin..... 1st ein Kind.....sind Metallarbeiter, .... seid Schlosser,____sind Rauch- fangkehrer.....sind Lehrerinnen. • ^®tzen Sie das Mitlelwort der Ver-gangenheit ein. Hause (laufen), du bist ber die StraJJe (rennen), er ist zur chule (gehen), sie ist zu mir (kom-®isn), wir sind drei Stunden (m»r-schieren), ihr seid iiber den Zaun (springen), sie sind mit dem Zuge (fahren). Der Flieger ist mit dem Flugzeug (flie-Ssn), der Schwimmer ist an das Ufer (schwimmen), die Bergsteiger sind auf den Berg (steigen), der Junge ist auf den Baum (klettem), das Kind ist un-ter den Tisch (kriechen), der Be-trunkene ist in den Kanal (fallen), die Soldaten sind um 5 T Ihr friih (auf-stehen), mein Freund ist bis 7 Uhr roir (bleiben). VVichtige Worter in gebrauchlichen jSatzverbindungen. 1. Am bcsten 1st es,. Sie warten nicht linger und gehen sofort zum Arzt. 2. Von diesen drei Hiiten gefaJlt mir am besten der in der Mitte. 3. Ich bin zweimal zu ihm gegangen, aber er war nie zu Hause. Ich glau.bc, er will mich zum besten halten. 4. Ich danke Ihnen bestens fiir Ihre Liebenswiirdigkeit. 5. Er glaubte jedem Geriicht und wurde daher in seiner unvemiinftigen politi-schen Meinung bestarkt. 6. Ich bitte Sie, mir meine Anwesenheit za bestStigen. 7. Jene Beaucher der Deutschkurse, die von 20 mindestens 15 Doppelstunden . besucht haben, erhalten eine BestS-tigung. 8. Der deutsche Beamte ist nicht be-stechlich. 9. Ein Besteck besteht aus Gabel, Mess^r und Loffel. 10. Wahrend er im Zuge beim Fenster hinaus sah, wurde er bestoWen. 11. Die Tajtsache, daB die Juden Verbrecher sind, kann niemand bestreiten. 12. Bestreuen Sie diese Mehlspeise mit Zucker, dann schmeckt sie noch besser. 13. Er war iiber die Folgen seiner Un-vorsichtigkeit bestiirzt, aber es war zu spat. 14. Die Besucherinnen des Kinos werden gebeteh, wahrend der VorstellungMi den Hut abzunehmen. 15. Was macht Ihr Bruder? — Er betatigt sich zur Zeit als Viehhandler. 16. Die Beteiligung am Begrabnis des Biirgermeisters war sehr groB. 17. Zweisilbige deutsche Worter werden auf der ersten Silbe betont. 18. Der Bau von LuxuswohnUngen kommt wahrend "des Krieges nicht in Betracht. 19. JJetrachten Sie diesen herrlichen See! 20. Die Sauglingssterblichkeit ist in den letzten Jahren trotz Krieg infolge der hervorragenden Leistungen des Gesundheitsamtes betrSchtlich gesun> ken. 21. Das Betreteoi der Werksanlagen ist Opuščene toiarne Uporabne stroje kupi KVRT FRICK Klagenfurt Salmstralie Fernruf 1486 Frani Schramek Ornamentenspengler Installateur Kupfersdimied Ornamentni klepar Instalater Kotlar Neumarhil, oberkrain IVEUMIRKTL Usta »Karavvanken Bote« Zanesljivega raznaSalca sprejmemo takoj . Reflektanti naj se izvolijo takoj javiti pri Vlnzenzu Zleler v mestni upravi. (Stalne naročnike prosimo za mesec avgust, naj pridejo ali sami po list »Karawanken Bote« all pa pošljejo ponj vsako sredo in soboto od 9. ure na magistrat (v sobo v vratarjevi loži). NEIIMIRKTL VeriaBUcher Austrilger dee »Karawanken Bote« fUr sofort gesucht. Umgehende Meldung an Vinzenz Zleler, Stadtver-waltung, erbeten. (Im Monat August werden die featen Bezleher gebeten, den »Karawanken Bote« selbst oder durch an-dere j eden Mittwoch und Samstag ab 9 Uhr im Magistrat (Zimmer der Portierloge) abzuholen. CItalte Karawanken Bote ^ Nimm PARMOL Du|ul)lsfDicliwol]l Wasserturbinen, autom. Oeldrudtregulatoren, KOhlmasdiinen und Venetianer Getter erzeugt G. F. Sdineiter Masdbincnbau - Laak a. d. Zaicr Qbernimmt audi die Reparatur samtlidier Masdiinen Nichtbeschaftigten strengstens imter-sagt. 22. Leider wurden von dieser MaBnahme auch Unschuldige betroffen, aber war nicht anders zu machen. 23. Er hatte als Bettvorleger ein altes Barenfell. 24. Ohne die Sache genau zu priifen, kann man sie auch nicht beurteilen. 25. Der BevoUmachtigte der Regierung unterfertigte die Urkunde. 26. Was haben Sie lieber, Fleisch oder Mehlspeise? Ich bevorzuge beides. 27. In der Not bew&hren sich die Freunde. 28. Das Geriicht, das die Feindpropaganda verbreitet hatte, hat sich wie aUe an-deren nicht bewahrheitet. 29. Darf ich Ihngn unseren bewahrten Mitarbeiter Dr. Brunner vorstellen? 30. Der plotzliche Schreck bewirkte, dali der Stunune die Sprache wiederfand. Worter. am beaten — najbolje Bau (m) (das Baueo) — zidanje bestarken — potrditi bestechlich — podkupljiv bestehlen (jemanden) — okrasti bestens — najbolje bestreuen — potresti betatigen (sich als) — udejstvovati se Beteiligung (w) — udeležba betonen — poudariti betrachten (etwas) — ogledati Bettvorleger (m) — predposteljnik beurteilen (etwas) — presoditi BevoUmachtigte (m. u. w.)— pooblaščenec bewahren (sich) — potrditi (se); izkazati (se); obnesti (se) bewahrt — skušen, resničen bewirken — storiti Fell (s) — koža (živalska) Gesundheitsamt (s) — sanitetni (zdravstveni) urad hinzusetzen (ich setze hinzu) — dostaviti, pristaviti krieche, ich kroch, ich bin gekrochen — lesti, plaziti s^ Rauchfangkehrer (m) — dimnikar echmeckt (etwas schmeckt gut, schlecht) — v slast iti; dišati Schreck (m) — strah, groza unterfertigen — podpisati - ЗПа! e ^ospođoKsfte noivi€0 Od dne 15. avgusta dalje ne prevzame poftta do nadaljnjega nobenih zaprtih paketnih po-Siljk več. Ne prevzamejo tudi paketov, ki presegajo 1 m v eni izmeri, v drugi pa pol mrtra^ Prevzemajo le samo zaprte pakete z živečimi živalmi, z vaUlnimi jajci, z rentgenskimi cev-mi, kremenčevimi gorilniki In druginil zdrav* nlšktml orodji, ki jih oddajo oblasti ali se oddajo po nalogu oblaeti. Toda tudi ti ne smejo presegati omejitve mere (največ 1 m, odnosno pol metra). V 2emiiren. Ohne Einkauftdiein; Furniere 0.8 bis 3 mm inlandisdie und auslandisdie Herkunft fur aufien und innen. HANSTRANINGER Klagenfurt, veikermarkler StraBe - Ruf 1395 I BRDDER Oktsdd/ctt Lederwarett' E ггеи g u n g Domuhalm Leibfdtet Strice 55 0 b • > Ic 1 š In Kompletna steklena vrata, ve'iko okno in železna vrata za kotel prodam za RM 100 Naslov pri upravi ECarawanken Bote, Krainburg. Hrana Delavec 39 lel star IHe tirane in po moinosili silanova-nje v hrainburgu ali tiliinji okellci. Dopise na Kara*. Bole, Krainburg. pod „Dober plačnik". ženftve Fanr, ebrinih, }0 let sur, želi znanja z fespodl-(ne neomadeževa-preteklosti, ki ima veselje do pe-karije - in ni stara več kot 25 let, v svrho ženitve. — Dopise na Karaw. Bote, Krainburg pod „Kesnest". Obrinik, vdovec 5 ; let star, seželi lsko| poročiti z dekletom ali vdovo od )0 do 40 let staro, katera mota biti popolnoma zdrava, prijetne zunanjosti in pa dobra gospodinja, z doto ali premoženjem ПМ 3,000.- Ponudbe z sliko na Kar. Bote, Klagenfurt Bismardtrin? 13 pod „IB" 2078-21 Išče v najem Uiiko. tUle, enodružinsko z vrtom ali njivo okolici Krain-burga vzame т najem ma'a družina. Ponudbe na Karaw. Bote pod Neplember-Oiilo-ber". Izgublleno v soboto zjutraj sem na cesti od Oberfeichtinga do Krainburga zgubil listnico zosebno le-itimacijo,tobačno (arto, oblačilno karto, slikami ter ;o RM gotovine. Ker sem delavec in je zguba zame hud udarec, pi osim naidjtelja, da najdene predmete odda na Karawankea Bote, Krainburg, proti nagradi. Razno Kar je Vam nemogoče, to premore „Mali oglas" Desettisočem pove, kaj Vi hočete! Inserirajte - uspeli boste! /K Naznanjamo pretresljivo veet, ^a je padel kot žrtev za vratnih morilcev naš nadvse ljubljeni očka, soprog, brat, svak, gospod Franz Benedik župan občine Selzach, lesni trgovec, veleposestnik in mlinar Pogreb se je vršil v torek iz hiše žalosti na pokopališče v Selzach Dolenja vas, 23. avgusta 1942. Neutolažljivi Anna, soproga; Franz in Anica, otroka in ostalo sorodstvo Karntnerische Landes-Brandschaden-Versicherungs - Anstalt beireibi Feuer«, Einbrndi"« Diebstahl«, Glas« und Glodcen-brudi« sowie Wasserleitunicssdiiiden « Veraidierungen se peča z хатаготапјеш proti požaru, vlomu, <а1т1п1, prelomu stekla in zvonov • kot tudi proti vodovodnin škodam Klagenfurt, Alter Platz30 - Femruf Nr. 1846-1847