Otvoritev podružnice Učiteljske knjigarne v Celju Že več let je minilo, ko je bila prvič izražena želja, naj Učiteljska knjigarna otvori svojo podružnico v Celju. Toda bilo je preveč ovir, ki niso dovoljevale, da bi se takoj pristopilo k realizaciji izražene želje, a pozabljena ni bila. Učiteljska tiskarna je naše najmočnejše stanovsko gospodarsko podjetje in že to dejstvo samo ji daje pravioo, a nalaga tudi dolžnost, da skuša z otvoritvijo svojih podružnic širom Slovenije olajšati stališče vsemu učiteljstvu, ki želi nakupovati v lastnem gospodarskem podjetju. In tako prihaja po letih za Mariborom tudi Celje. V soboto, 11. avgusta, ob J.11. uri je bila v lepo urejenem lokalu celjskega Narodnega doma intimna otvoritvena svečanost nove podružnice Učiteljske knjigarne. Prostore nove podružnice je napolnilo učiteljstvo iz Celja in okolice. Prisotni so bili tudi predsednik upravnega odbora Uoiteljske tiskarne tov. Aiichler, podpredsednik nadzorstva tov. Vrhovec, predsednik sekcije tov. Kumelj, predsednik celjskega učiteljskega društva tov. Roš, zastopnik profesorskega zbora celjske gimnazije g. Stante. Celjsko gospodarsko in kreditno zadrugo je zastopal tov. Gobec. Otvoritvi sta med drugimi prisostvovala tudi upravnik Učiteljske tiskarne tov. Mrmolja in poslovodja knjigarne Mayr. Predsednik tov. Michler je ob otvoritvi pozdravil vse prisotne, predvsem tov. Kumlja, zastopnika profesorskega zbora g. Stanteta, tov. Roša in Gobca in je imel nato sledeči nagovor: Tesne gospodarske razmere, v katerih so živeli naši stanovski predniki, so jim že zgodaj narekovale, da so začeli misliti na samopomočne akcije ter na ustanove socialnega ter gospodarskega značaja. Vzporedno z razvojem idejne poglobitvŁ v organizaciji, se je razvijala tudi gospodarska stran našega stanu. Bilo je pred 34. leti, ko so naši predniki ustanovili Učiteljsko tiskovno društvo ter še istega leta kupili bivšo Kleinovo tiskarno v Ljubljani in tako položili gospodarski temelj naši stanovski organizaciji. V zavesti in spoznanju, da je le v gospodarstvu moč, je zadruga stremela za napredkom tiskarne ter že leta 1910. sezidala v Ljubljani v Frančiškanski ulici enonadstropno tiskarniško poslopje, v katerem obratuje Učiteljska tiskarna še danes. Zavednost zadružnikov je stopnjevala razvoj tiskarne od leta do leta tako, da jo danes mirno štejemo med največja grafična podjetja Slovenije, ki ima tudi lastno izdelovalnico zvezkov, lastno knjigoveznico ter fo- totehnični oddelek za izdelovanje svetlopisnega papirja. Po končani svetovni vojni, ko je vse gospodarsko življenje tudi pri nas zaplulo z neverjetno silo in brzino, je tudi tedanje vodstvo tiskarne razumelo duh časa ter otvorilo v Ljubljani leta 1921. trgovino za knjige ter šolske in pisarniške potrebščine. Gospodarske razmere ter prilike so že 11 let pozneje zahtevale ter narekovale, da se je v drugem največjem mestu Slovenije, v prelepem Mariboru otvorila podružnica Učiteljske knjigarne. Da vsa ta podjetja uspevajo tudi danes kljub težkim gospodarskim prilikam, gre v prvi vrsti zasluga zrelosti organiziranega učiteljstva, ki se je oklenilo svojega podjetja z vso ljubeznijo in skrbjo za njegov napredek. V zavesti, da bo tiskarna kot največja gospodarska ustanova organiziranega učiteljstva Slovenije res lahko služila občim interesom učiteljskega stanu in naroda ter v izdatni meri podpirala gmotno in moralno našo stanovsko organizacijo, iz katere potrebe je izšla, je vsakokratno vodstvo delalo z viso silo za napredek in razvoj podjetja. Tudi sedanji upravni ter nadzorni odbor sta v istem stremljenju sklenila na skupni seji meseca maja, da se pristopi k otvoritvi podrtfznice Učiteljske knjigarne v Celju in to iz razlogov, ker so podani zadostni gospodarski pogoji in drugič, da se ugodi dolgoletni želji tukajšnjega kakor tudi okoliškega učiteljstva. Po ugotovitvi teh dejstev mi je danes kot tačasnemu predsedniku Učiteljske tiskarne dana prijetna dolžnost in čast, da v prelepem mestu Celju otvarjam podružnico Učiteljske knjigarne z željo in v pričakovanju, da bo to naše novo podjetje našlo v učiteljiskem stanu kakor tudi v celjskem občinstvu ter v okoliškem Ijudstvu prijeten odmev v zavesti, da smo in tudi vedno bomo učitelji delali za gospodarski in kulturni dvig našega naroda, iz katerega smo izšli in kateremu dajemo prve temelje znanja in omike. Takoj nato je povzel besedo predsednik sekcije tovariš Metod Kumelj, ki je izvajal nastopne misli: »Z otvarjanjem svoje knjigarne v Celju zaključuje Učiteljska tiskarna pomembno razdobje svojega dela. Otvoritev podružnice ni pomemben dogodek samo za Učiteljsko tiskarno, nego tudi za učiteljsko organizacijo in za celoten učiteljski stan. Učiteljske gospodarske in socialne ustanove so tako tesno povezane z učiteljsko organizacijo in ta z njimi, da občutimo vsak uspeh in napredek teh ustanov za organizacijski uspeh in napredek in obratno. Današnja slovesnost ni tiste vrste slovesnost, ki jo obhajajo ob otvarjanju svojih lokalov zasebna trgovska podjetja, kajti Učiteljska tiskarna ni podjetje, ki bi služilo poedincu. Tudi Učiteljska tiskarna ni sama sebi namen. Kot javna ustanova služi javnosti in prispeva znaten delež k slovenskemu kulturnemu življenju. V prvi vrsti pa je njena naloga, služiti učiteljskemu stanu s tem, da dviga njegov ugled in pomaga pri delu in stremljenju za njegovo socialno okrepitev in gospodarsko osamosvojitev. Zato pomeni današnji dan za nas važen stanovski praznik. Ni politike brez gospodarske politike, zato tudi ni stanovske politike 'brez trdne gospodarske osnove. To spoznanje je vstalo zelo zgodaj tudi v učiteljskih vrstah. Delo učiteljske organizacije je bilo problematično, dokler se ni naslanjalo na stanovske gospodarske ustanove. Te so začele zato rasti druga za drugo že kmalu po ustanovitvi skupne slovenske učiteljske organizacije. Danes imamo slovenski učitelji Iepo vrsto gospodarskih in socialnih ustanov. Najpomembnejša med njimi pa je Učiteljska tiskarna. Kakor vse druge naše ustanove, se je tudi Učiteljska tiskarna rodila v boju učiteljske organizacije za boljšo usodo stanu. Tiskarne, v katerih je organizacija po Letu 1900. tiskala svoje glasilo, so si jele bolj in bolj lastiti pravico vpliva na smer organizacijskega tiska. Organizacija je bila ovirana, v lastnem listu opredeljevati do učiteljskih in šolskih vprašanj svoje stališče po svojih pogledih. Te razmere so jo prisilile, da je začela misliti na lastno učiteljsko tiskarno. Odkar učitelji to tiskarno imamo, smo postali glede organizacijskega tiska ]3opolnoma nezavisni. Tiskarna znači zato za nas tudi svobodo v borfei. Tiskarna je naše največje in najjačje gospodarsko podjetje. Učiteljska organizacija in učiteljski stan stavljata prav radi tega nanjo največje upe. Njena naloga bo, da bo po okrepitvi svojega lastnega gospodarstva neposredno služila organizaciji pri njenem stremljenju za socialno zavarovanje stanu. Učiteljstvo potrebuje zdravstvenih domov, okrevališč in zdravstvenega zavarovanja. Iz lastnih sredstev si poedinci in stan kot celota tega ne moremo oskrbeti, od drugod pa nam ni pričakovati pomoči. Pri ustvarjanju tega smotra nam bo morala služiti Učiteljska tiiskarna. Zaradi tega, in da ta smoter čim prej dosežemo, je stavila učiteljska organizacija ves svoj aparat v službo tiskarne. Sekcija, sreska društva in vsi člani delamo požrtvovalno za njen prospeh. Današnji dan pa je pomemben še v nekem drugem pogledu. Otvarjamo podružnico Knjigarne v Celju, v mestu, ki je imelo v učiteljski organizaciji važno vlogo in ima ynjeni zgodovini poseben pomen. Iz Celja je izšla iniciativa za skupno slovensko učiteljsko organizacijo na zvezni osnovi, celjsko učiteljsko društvo je bilo, ki je izvršilo vse priprave za njcno ustanovitev. Po 52 letih dobiva to društvo z otvorjeno podružnico viden spomenik dolgoletnega vzajemnega in naprednega dela slovenskega učiteljstva, ki naj ga sprejme kot zunanji vidni znak naše zahvale. Podružnica je ustanovljena, prvo razdobje dela je s tem končano, začenja pa novo razdobje in s tem nove skrbi. To so skrbi za nspevanje podjetja. Delo prehaja sedaj v prvi vrsti na vas, tovarišice in tovariši iz Celja in njegove bližje in daljnje okolice. Bodite temu novemu, najmlajšemu skupnemu podjetju zvesti, navežite se nanj, kot bi bilo naša osebna last. Doslej ste požrtvovalno delali, delajte še v bodoče tako. Vsa naročila naslavljajte nanj, vse osebne nakupe izvršite pri njem.« Svoj govor je zaključil predsednik sekcije s kratkim nagovorm na predsednika tiskarne tovariša Ivana Michlerja. Izrekel je njemu in vsemu vodstvu Učiteljske tiskarne v imenu sekcije in v svojem osebnem imenu zahvalo in priznanje za dosedanje delo in čestitke k otvoritvi podružnice. Čestitke je končal z željo, naj se podružnica, ki je danes zaživela, razvije, raste in cvete v čast in korist učiteljskega stanu. V imenu profesorskega zbora celjske gimnazije je pozdravil otvoritev g. prof. Stante. V svojem nagovoru je poudaril prepričanje, da bo z otvoritvijo podružnice Učiteljske knjigarne v Celju ugodeno tako celjskemu občinstvu kakor tudi mladini. Še prav posebno bo ta nova trgavina priročna gimnazijskim dijakom, ker je prav v neposredni bližini gimnazije. Predsednik Oeljskega učiteljskega društva tov. Roš je poudaril, da je baš Celjsko učiteljsko društvo za Ljubljanskim najmočnejše. In tudi to ni najmanjši vzrok, da je bila že pred leti izražena želja po otvoritvi podružnice Učiteljske knjigarne v Celju. Danes, ko je ta podružnica odprta, je izpolnjena tudi dolgoletna želja učiteljstva iz Celja in vse okolice. Zato je pa tudi prepričan, da se bodo podjetja oklenili prav vsi z ljubeznijo, kar bo tudi zagotovilo podjetju uspeh. Toda otvoritev nove podružnice ni pomembna samo iz gospodanskega, marveč tudi iz organizačnega stališča, kajti nova podružnica v CeIju bo tudi viden dokaz visoke stanovske zavesti med učiteljstvom. V odsotnosti predsednika Voglarja, je v imenu Celjske učiteljske gospodarske in kreditne zadruge pozdravil otvoritev podružnice tov. Gobec, ki je naglasil, da je to druga učiteljska gospodarska ustanova v Celju. Prepričan je, da se bo tudi ta prav tako lepo razvijala in uspevala kot prva. Končno je ponovno povzel besedo tov. Michler, ki se je zahvalil tov. Pogačniku in Gobcu, kajti na njiju ramenih je ležalo glavno breme vseh predpriprav za otvoritev te nove podružnice Učiteljske knjigarne. Nato se je obrnrl k poslovodkinji podružnice gdč. Brenkovi s sledečimi besedami: Gospodična poslovodkinja! Izročam Vam ključe nove podružnice ter Vas prosim, da posvetite prospehu in razmahu knjigarne v Celju vso svojo ljubezen in sposobnost. Bodite uverjeni, da Vam bo stala centrala v Ljubljani ob strani ter Vaše delo vsestransko podpirala, da bo kupujoče občinstvo zadovoljno s postrežbo, blagom in cenami. Vsi prisotni so si nato ogledali lepo in moderno urejeni lokal in vso bogato zalogo blaga ter izrazili prepričanje, da spada nova trgovina med najlepše trgovske lokale v Celju. Iz posameznih govorov, kakor tudi iz pripomb mnogih tovarišev, ki so prisostvovali otvoritvi nove podružnice, je bilo slišati, da je s to otvoritvijo ugodeno že večkrat naglašeni želji in potrebi učiteljstva iz Celja in vse okolice, kakor tudi onega iz Savinjske doline. Prepričani smo zatorej, da bo prav to tudi spodbuda, da bo vse učiteljstvo to novo podružnico tudi podpiralo in v njej nakupovalo, kajti le na ta način bo mogoe razvoj in obstoj tega našega novega stanovskega gospodarskega podjetja.